THE oldest and most popular slovenian newspaper in united states or america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vwi In narod — z« pravico in resnico — od boja io zmage! GLASILO SLOV KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. R DRU2BE SV, MOHORJA V CHICAG1
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
ameriških,
ŠTEV. (No.) 142
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. JULIJA — SATURDAY, JULY 24, 1926
LETNIK XXXV.
SLOVENSKA NASELBINA V KANSAS CITY SPREJELA Z IZREDNIM NAVDUŠENJEM LJUBLJANSKEGA KNE-ZOŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA, KAKOR TUDI SKO-PELJSKEGA ŠKOFA DR. J. GNIDOVCA.
Kansas City, Kans. (Izv.) — Našo lepo slovensko,naselbino, ki leži sredi širne Unije, je doletela te dni tudi čast, da sta nas posetila dva slovenska škofa, to sta prevzv. knez in škof ljubljanski, Dr. A. B. Jeglič, in skopeljski škof, Dr. J. Gnido-vec. Z njima sta prišla tudi preč. g. Alojzij Markež in preč. -g. J. J. Oman, duhovni vodja KSKJ.
Vse dneve, odkar smo zvedeli, da želijo nas obiskati visoki gostje, smo bili vsi veseli in smo komaj pričakovali dneva njihovega prihoda. Ko se je nam naznanilo prihod vlaka iz Colo-rade, smo se zbrali, kar je bilo mogoče in smo šli z našim preč. g. župnikom John Peršetom na čelu na postajo, kjer smo sprejeli ljubljanskega knezoškofa Dr. A. B. Jegliča in čč. gg spremljevalce. Ko smo pa dospeli domov v naselbino, je nas Čakala pred župniščem velika skupina faranov, vihrale so ponosne društvene zastave in društveniki so napravili visokim gostom špalir. Ko so pre-^v^višonj škof dospeli do župni-sča, so bili pozdravljeni od množice faranov. Mala, belo-oblečena deklica Julija Štimec je prevzv. g. škofa pozdravila z lepo deklamacijo, ki se glasi:
"Prevzvišeni g. knezoškof! Izvanredno veselje in čuvstvo polni danes naša srca vseh nas tukajšnih Slovencev. Kako tudi da ne, saj nas je doletelo nenavadno odlikovanje in čast s tem, da ste Vi prevzvišeni ljubljanski knezoškof blagovolili nas posetiti ravno v sredini A-merike. Čeravno nas je malo Slovencev tukaj; zato se še bolj Veselimo in smo ponosni na tako odličnega gosta, katerega požrtvovalno srce bije neizmerne ljubezni do svojega naroda. Enoglasno Vas prevzv. g. knezoškof, blaga duša za Slovence, pozdravljamo in kličemo vsak iz svojega srca: Dobrodošli nam Dr. A. B. Jeglič, ljubljanski knezoškof! Živi Vas Bog še mnoga leta!"
Nato je mala deklica Štime-cova poklonila prevzv. g. škofu lep šop svežih rož, katere je prevzv. vidno ginjen sprejel in se zahvalil deklici. Nakar so prevzv. škof podelili svoj višje-pastirski blagoslov. Ljudstvu se je pa naznanilo za blagoslov z Najsvetejšim po večerji v cerkvi.
Komaj so gostje dospeli v župnišče, so se že začule pod-oknice, ki jih je zapel naš vrli pevski zbor.
Zvečer pri večerni £obožno-sti pred blagoslovom pa je imel prevzv. škof ljubljanski krasno pridigo, katera je segala vsem navzočim globoko v srca. Nato se je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Premil. g. škof Dr. Jeglič so ostali kot gost našega preč. g. župnika čez noč. Drugi dan ob 7. uri so pa maševali v naši cerkvi, nakar so čez dobro uro odšli proti Indianapolisu.
Čez dobro uro po odhodu prevzv. škofa Dr. A. B. Jegliča iz naselbine, pa pride nenadoma iz St. Loaisa, Mo., premil. g. škof Dr. Janez Gnidovec iz
MOLITE ZA REŠITEV , BRATOV Y MEHIKI. ,
Dan 1. avgusta, vezi Sv. Petra apostola, je določen kot dan molitve, za vso katoliško Cerkev. — Sv. Oče Pij XL prosi vse katoličane, da molijo za rešitev bratov.
Sv. Oče Pij XI. je pozval vse katoličane, da molijo en dan za rešitev katoličanov v Meksiki iz njih preganjanja. Sv. Oče je določil 1. avg. praznik vezi Sv. Petra, ki nas spominja, kako je bil prvak apostolov rešen iz ječe ko je zanj neprenehoma molila vs.a cerkev.
Ta poziv je bil dan s pismom, ki ga je kardinal Gasparri, papežev državni tajnik, poslal vsem zastopnikom Svete Sto-lice širom sveta. Pismo razpravlja splošno o verskih razmerah v Meksiki in z ostrimi besedami obsoja preganjanje.
Na hinavski način češ, da dela na postavni podlagi, je
vo in' 1-esnično preganjanje proti katoliški veri, pravi Sv. Oče. Pismo omenja izgon apostolskega delegata iz Meksike, nadškofa Caruana, ki ga je povzročilo krivično in na laž se naslanjajoče povelje vlade; omenja izgon duhovnikov m redovnic, kot bi bili največji hudodelniki; omenja omejitev števila duhovnikov in določbo neizprejemljivih pogojev z,a izvrševanje dušnopastirske službe ter okupacijo cerkev po civilni oblasti.
Sv. Oče pa trdno upa, da bo molitev vse katoliške cerkve na pomenljivi praznik vezi Sv. Petra dosegla rešitev meksi-kanskih katoličanov iz sedanjega preganjanja.
Posebno pomenljivo je tudi to, da je 1. avgusta čas porci-junkolskih odpustkov in to leto bo ta pobožnost izredno velika, ker se isti dan prične obhajati sedemstoletnica Sv. Frančiška, s kateri^ je tako tesno združen njen začetek.
Sv. Oče je še dostavil, da je k znanim namenom, z.a katere se moli v svetem letu, privzel tudi rešitev mqksikanskih katoličanov.
Rev. Benigen Snoj, O.F.M.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je po tekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
POINCARE NOVI PREMIER V FRANCIJI.
Pariz, Francija. — Kratka je bila doba Herriotovega kabineta. Na njegovo mesto je prišel Raymond Poincare, ki bo obenem tudi finančni minister. Splošna kriza v Franciji pa s tem še ne bo končana, kajti o-pozicija vztraja pri svojem načrtu, in bo tudi novi vladi nasprotovala. Radikali pod nobenim pogojem nočejo Poin-careja; tudi nova vlada je obsojena na smrt.
KRIŽEM SVETA.
REPUBLIKANSKA KONVENCIJA V DRŽ. IOWA.
Coolidgeova administracija po večini odobravana. —Brook" hart bo povedal svoje, ko se vrne v senat. — Farmarji naklonjeni Lowdenu.
—	Rim, Italija, — V bližini Pisa so italijanski častniki letalskega oddelka preizkuševa-li hydroplan, s katerim nameravajo obkrožiti svet. Letalo je pa zadel veliki val, major Con-ti je utonil, ostali letalci so se rešili.
—	Malone, N. Y. — John F. Casey Jr. iz Pittsburgha.'je dobil obvestilo da se njegov oče nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. Razdalja med sinom in očetom je bila 600 milj, katere se pa John ni ustrašil, najel je avto, letalo in najhitrejši vlak, da je prišel do bolnika.
—	Wlarren, O. — Robert; Preto, star 26 let, delavec v je-klarni; njegova žena in dva o troka so bili najdeni mrtvi v njih hiši blizu Newton Falls. Sodi se, da je Preto iz nepo-
ČAJANKA, GOSTJE ZASEDLI 6 AKROV.
London, Anglija. — 'Angleška kraljevska dvojica je priredila na obširnem vrtu Buckingham palače čajanko, na katero je povabila nič manj kakor 13,000 gostov, ki so zasedli prostor šestih akrov. Med gosti so tudi bili Amerikanci, 101 po številu, tudi nekateri ^^ delavci so bili povabljeni in	0(lreka
navadni vojaki. Na vrtu je večjb]e'jski konferenci majhnih jezerc in drevesa, vse je bilo okrašeno.
Iz neodrešene domovine.
r+t
ITALIJANSKI FAŠIZEM PROTI MALI ANTANTI. — KOMENTARJI FAŠISTOVSKIH LISTOV O BLEJSKI KONFERENCI. — NAPADI NA DR. BENEŠA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
nih
BOJI V KALKUTI; 7 OSER MRTVIH.
jasnjenega vzroka naj prvo u-Des Moines, Ia. - Tukaj se .moril družino, nato pa še sebi je obdržavala konvencija re- pognal krogljo v glavo. _ publikancev drž. Iowa. Kot - New York, N. Y. - Elsie zmagovalec je izšel Coolidge, Janis, igralka, je prispela sem-dasi je -bHo veliko prerekanja | kaj s parnikom Paris Ni se in nasprotstva, njegovi admi- P.a mogla dovolj nacuditi, ko nistraciji. Sprejeta je bila bo na Ellis Island uradniki pre-platforma regularnih, z dvema /iskali vsebino njenih 25. kovče-ti eni	gov, pa tudi ročne torbice, kjer
^T . „ , . , „„ ' ip implfl ifi EJ> fyn^S^WI ffSltkflU-Najvoč nasprotstva so kaza- ■< m" " V *> MMtf .....
li zastopniki, oziroma prijate- ske vrednosti, katere m nazna-
lji farmarskih organizacij, ki so naklonjeni bivšemu guvernerju Frank O. Lowdenu, iz države Illinois.
Poročilo pravi, da so regularni p.ač sprejeli platformo, a strankino mašino imajo pa le farmarji, kajti centralni odbor stranke v državi, ki je bil izvoljen na klubovi seji, je naklonjen Smithu W. Brookhar-tu, ki je bil izključen iz stranke po regularnih leta 1924. Brookhart si je poleg drugih prizadeval, da bi se prišlo v stranki do sporazuma, ker notranji boj stranko le slabj in ji je v kvar. Med drugim je tu-
nila.
— Colorado Springs, Colo.— Morris Cohen in William Snyder, oba iz "Chicago, bi bila
I Verski boji med Muhamedanci in Hindi še niso ponehali. — Policija ni imela vspeha. — Po agitatorjih zapeljani delavci napadli tovarno.
Kalkuta, Indija. — Vedno še se ponavljajo boji med Muhamedanci in Hindi; veliko je že bilo žrtev, mrtvih in ranjenih. V sredo je zopet prišlo do krvavega klanja na ulicah, 7 oseb je prišlo ob življenje.
Policija je s tremi oklopnimi avtomobil', miril?* že na obeh straneh, ni pa imela vspeha in situacije ni mogla dobiti pod kontrolo. Strelci iz vrst Ilindov so bili po strehah in streljali na Muhamedance,
Kaj pravi "Lavoro d'ltalia."
Glasilo fašistovskih strokov-organizacij "Lavoro d'lta-v komentarju o vsako pozitivno delo Mali antanti. Ta da je razkrojena kljub temu, da poizkušajo markirati njeno zunanjo sklenjenost. Fašistovsko glasilo napada dr. Beneša, ki ■da ga je Mussolini s prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo leta 1924. potisnil v ozadje. S prijateljsko^ pogodbo z Jugoslavijo je Mussolini preprečil ustanovitev protiitalijanskega in proti-nemškega bloka v Srednji Evropi, ki sta ga zamislila dr. Be-neš in Poincare. List trdi končno, da fašizem ignorira Malo antanto kot celoto, da pa sklepa z državami Male antante prav rad posebne pogodbe. Pogodbam z Jugoslavijo in Čeho-slovaško bodo v kratkem sledi le podobe z Rumunijo. -o-
kmalu prišla ob življenje v'ki so korakali v procesiji, ko snežnih zametih v Pike's Peak je bil njih praznik. Nekateri gorovju. Sneg ju je zasul, k' Hindi so celo nekake bombe sreči so prišli neki turisti mi- metali med korakujoče, ki pa mo, ki so ju rešili gotove smrti.' k sreč'" nso imele zleh posle-— Benetke, Italija. — Char- die. Nekega Hinda so dobili v les Evans Hughes, bivši ameri-j roke Muhamedanci in so mu ški državni tajnik, se nahaja na porezali prste.
potovanju po Evropi, ustavil se je tudi v Benetkah, kjer pa o-stane le malo časa.
— Chicago, 111. — Na jahti Waukon, je v bližini Jackson parka nastala eksplozija ga
di rekel, da bo kaj več povedal solina, jahta je zgorela do ko se vrne v senat. "Zgubil j vodne gladine, ena oseba je sem svoje mesto v senatu ker zadobile težke opekline sem govoril resnico, a ko se vrnem, bom zopet le resnico govoril." Tako je dejal Brook-
Chicago, 111. — Robert L. Johnston, policist, je aretiral M. Torvelsona radi malenkostnega prestopka. Torvelson je pa moža postave tako silno su-J nil z nogo, da je policist na-
hart.
VELIK POŽAR, POGNAL 100 DRUŽIN NA ULICO.
~ . . • dobljene poškodbe umrl. Chicago, m.-Ogenj je z- _	_ Mehanik
bruhnil na 339 Stanley court]
Madras, Indija. — Bagalore tovarno za volnene izdelke, so napadli po agitatrjih zapeljani delavci. V masi so prikorakali do tovarniškega poslopja, in grozili, da isto porušijo. Policija je bila takoj na mestu, oddala je nekaj ' |strelov med množico, dva moška sta bila na mestu mrtva, večje število je pa zadobilo poškodbe. Vršila se je takoj preiskava in zasledovanje po voditeljih.
nil z, nuiiu, uči je ^luutioi. i'" i	• «.«.■».«
slednji dan na posledicah ,,a- ANGLEŠKI,LISTI NAPADA"
V\ A 11 W1 V»1 .1	f
JO AMERIKO. .
Italijanski fašisti proti Čeho-slovaiki.
Rim, 22. junija. — Radi pogostih napadov čeških politikov na fašistovski režim v Italiji in predsednika Mussolinija nameravajo fašisti odgovoriti z istimi merami. Te dni bodo organizirali v vseh važnejših fašistovskih centrih demonstracije proti češkim socijalistom. Fašistovsko časopisje piše odkrito, da so postali odnošaji med obema državama radi teh dogodkov nejasni, ker so prepričani, da tolerirajo protifašistovsko kampanjo vladni čehoslovaški krogi. Listi namigujejo, naj odgovori Italija na ta izzivanja s tem, da začne podpirati stranke, ki so nasprotne današnjemu režimu na Češkoslovaškem.
-o-
Promocija. Gospod Peter Zavrtanik iz Solkana pri Gorici je bil v sredo, dne 30. m. m. ob pol eni uri popoldne na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.*
-o-
oboroženi napadli naše goloroke delavce. Italijani so težko ranili enega delavca, ki se je branil pred italijanskim izziva-čem. Nadaljni pretep so preprečili orožniki.
-o-
Velik požar v Celovcu. Nedavno je izbruhnil v skladišču kmetijske družbe v Celovcu požar. Požar je bil zelo nevaren, ker se nahaja v bližini skladišče toyarne za vžigalice in baraka, v kateri leži več sto sodov bencina ter več hlevov. Zgorelo je več sto poljedelskih strojev. Domneva se, da je bil ogenj podložen. Škoda znaša 300,000 šilingov.
-o-
Vesti z dežele.
Bilje. K zadnjemu počitku smo spremili Joškota Mozetiča, bivšega upravitelja " Kmetijskega društva." Mož se je vedno zvesto udeleževal društvenega življenja, povsod je bil delujoč član: tako v cerkvenem "V,am Hp'^• ".''Cd.
Spodnja Idrija. Ponesrečil se je z motornim kolesom tajnik tukajšnje občine g. Luigi Calli-garo, ko se je vozil iz Spodnje Idrije proti Zelinu. Na ovinku, ne daleč od Travnika, je trčil s kolesom v avto, ki je vozil v napačni smeri ter si pri tem zlomil levo nogo in se poškodoval na glavi.
Vrhpolje. Dne 4. julija je obhajal pri nas g. Franc Pre-mru, naš rojak, novo mašo.
Stomaž pri Ajdovščini. Umrl je g. Aleksander Berbuč, bivši davkar, oče tukajšnjega g. župnika, star 75 let.
-o-
Skoplja v Macedoniji. Tudi on je nas s kratkim posetom počastil in so imeli zvečer na isti dan lepo pridigo, katera je marsikomu privabila solze v oči. Nato je sledil blagoslov z Najsvetejšim, konečno pa sprejem v župnišče. Zal pač, da so morali še isti dan odpotovati proti severu.
Vsem visokim gostom, posebno našima slovenskima apostoloma škofoma, kličemo hvala za obisk in Bog daj, da bi se še videli v sredini ameriškega kontinenta!
Poročevalec.
stanovalski hiši, ki je s prva o-grožal celi okolici do Western Ave., kjer so hiše tesno ena poleg druge. 100 družin je v nočnih oblekah bežalo iz postelj na ulico, zavetja so dobili pri dobrih ljudeh v bližini. Škoda je cenjena na $50,000,' gasilci so neumorno delali, da so ogenj lokalizirali. Kako je ogenj pastal ni pojasnjeno.
-o-
1500 MILJ V 13 URAH Z AEROPLANOM.
San Antonio, Tex. — Novi P-l vojaški aeroplan se je izkazal kot eden najboljših' za hitrost. Maj. Carl Spatz, je preletel razdaljo 1500 milj v 13. urah, to je 120 milj na uro. To je prvič v zgodovini, da; se je razdalja med Washingto-nom in San Antonio preletela v enem dnevu.
-Jo-
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NlCl
Harold Roscoe, star 27 let, je
dvignil svoje prihranke v zne-	-
sku $1234, da bi si kupil avtO-| Angleška vlada ne odobruje
nk^adanja Amerike do li-
mobil. S potoma, ko se je vračal iz banke, se je šel kopati ^ in pustil obleko zunaj. Ko se zopet obleče, je opazil, da mu1 je nekdo med tem časom iz-] maknil^denarnico s prihranki - Pac draga kopelj.
po
stih. — Velika Britanija si želi le prijateljstva z Ameriko.
London, Anglija. — Nesramno so nekateri angleški listi pisali o Zed., drž., ker zahtevajo od Evrope, naj u-
— Peterboro, Ont. —V St. Andrew kampi je bilo več ^^ y- do]gove Angleška dečkov, ki so ob jezeru posta-, y] r	vg. zmernejši
vili taborišče. 16 izmed njih se	tako posto_
je vozilo s čolnom ki se pa	]istov> pravij0; da to ni
prekucne, enajst jih je utoni- ^^ amp&]< tu(J. negpa. lo ,peterim se pa je posrečilo mgtna kampanja. Ako bo Anglija hotela revizijo dolgovne-ga pakta, ga potom listov go-Zimmerman, bivši višji komi- tovo ne bo, sicer pa na to ne sar lige narodov za Avstrijo, misli. Vse to izvira le od goto-se nahaja na potu proti Zed. vih oseb, ki bi rade videle, da drž., kjer namerava predavati bi dolg ne bilo treba poravnati, o avstrijskem finančnem pro- to pa ni v duhu Anglije in se
priplavati do kraja.
Dunaj, Avstrija. — Dr.
blemu.
večina s tem ne strinja, -o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Italijani provocirajo v Dalmaciji.
Zagreb, 25. junija.. — Iz Dubrovnika prihaja poročilo o italijanskih provokacijah domačega prebivalstva. V gruškem pristanišču se je dogodil včeraj popoldne sledeči zelo značilen j incident med našimi delavci in italijanskimi mornarji. Več delavcev Hercegovincev je dobilo od svojega glavarja nalog, da preložijo *en vagon lesa na ladjo. Ko so delavci korakali ob obali mimo italijanskega par-nika "Giustizia," je vzkliknil brez vsakega najmanjšega povoda na krovu stoječi italijanski mornar enemu izmed delav cev: "Kaj hočeš ti, zamorec Jugoslovan? Razbijem ti glavo!" Nato je delavec, ki razume ita-, lijanski jezik, odvrnil: 'Idi na1 krov!" Italijan je nato udaril delavca s pestjo, na kar je slednji reagiral ter prisolil Italijanu krepko zaušnico. Nato so priskočili mornarju - izzivaču njegovi tovariši na pomoč ter
Poroki. Poročila sta .se g. Mi-livoj Boltar, tehnik, in gdč. Nada Vrščajeva, zasebna uradnica, hčerka šolskega nadzornika Ivana Vrščaja v Mariboru. — Isti dan sta se poročila g. Ivan Valeskini, strojevodja, in gdč. Helena Vergles, trgovka v Mariboru.
-o-
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna poiiljatev bo v atarem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poalužite nafie banke.
Dinarje, ozir. lire imo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ---9 9.43
1,000 M ---» 18.60
2,500 M -9 46.23
5,000 » _9 92.00
10,000 M -9183.00 „
100	lir
200	« 500 « 1,000 *
_9 4.40 -9 >-45 —920.25
-939.25
Pri večjih tvotah poaeben popnal
Poštnina ja r teh cenah ia vračih nana.
Zaradi neatalnosti cen je hemoKoča vnaprej cena določevati. Merodajna ■o cene dneva, ko denar aprejmemo.
Nakazila aa izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO
Pisma In pošiljke naalovita SCTS 4
ZAKRAJSEK « CESARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK H, Tj
4®fERlKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski lisi v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
in celo leto .....................,...._........$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za. celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta ............;.................. 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•or one year ......................................$5.00
For half d year.................................... 2.50
čliicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6.00
For half a year ............................3.00
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office it Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S79.
v
Članom S. N. P. J.
PODROBNOSTI O OBISKU PREVZV. ŠKOFA DR. JEGLIČA NA ZAPADU.
Pueblo, Colo.
Bilo je že nekaj poročanega o obisku našega prevzv. knezo-škofa ljubljanskega, dr. A. B. Jegliča. Ker pa so obiski tako visokih gostov redki, zato, ne bo odveč, ako se Tnalo bolj podrobno seznani naše rojake o dnevih, ki nam ostanejo vedno v spominu.
Zaznavši, da j« naš mili gost s spremstvom v Denverju, so se takoj oglasili naši rojaki: Andrej Petroš, John Gorm, John D. But k o vi e in Peter Klich, da so šli po nje. Vožnja z avtomo-
(Konec.)
Mi pa tega nikakor ne moremo in kot katoličani ne smemo dopustiti. Naša dolžnost je, da branimo svojo Čast in svoje reepričanje proti vsakemu, ki se istega drzne napadati in sra-otiti. Da se to dogaja v glasilu organizacije, katere člani mo, še ni nobeden vzrok, da bi te napade in sramoten j a kar
mirno sprejeli, pač je pa še tembolj naša dolžnost kot članov bili je bila krasna. Odlične go-jednote, paziti, da posamezne skupine we izrabljajo jednote gfe smo peljali skozi divno go-in njenih sredstev v svoje osebne strankarske in protiverske rovj-e v Colorado Springs, od namene, kot se to godfedaneš.	'tam v benediktinski zavod pri
Dobro se še spominjamo obljub ,jo enakopravnosti in de- Canon City, kjer smo se neko-mokraciji. Dobro se.še spominjamo sladkih in lepo donečih liko okrepčali, od tam smo se fraz, s katerimi se je operiralo pred in za časa združenja in ka-!pa odpeljali na vrh 'Royal dar se je agitiralo za novo članstvo. Danes pa ravno tiste ose- {Gorge. Gostje so občudovali te
be, ki so bile najbolj radodarne z obljubami in lepimi frazami j krasne-doline, z zanimanjem so Ijal nas j-e na prijateljskih o enakosti in bratstvu z vso vehemence udrihajo po katoliškem tudi gledali visoke pečine m si- -staro domovino. Krasno ie
prepričanju. Danes ne poznajo več nobene tolerance, nobenega bratstva. Glavno načelo pri njih je prostaško zabavljanje.
vata Mr. John Butkoviča ter našega advokata za ameriške rojake. Govorniki so govorili iz. srca do srca, da so odlični gostje ne samo videli, ampak tudi slišali našo udanost do naš« sv. katoliške vero in do našega milega slovenskega jezika. Vmes pa, da je vse skupaj še lepše izpadlo, so pa fiaši vrli "Prešir-npvci" zapeli par mičnih slovenskih pesmi.
Rev. M. J, Butala nam je prinesel pozdrav iz slov. Rima, Jo-lieta, ter izrazil svoje veselje nad zapadnir,? Rimom, Pueblo. Rev. J. Qwun je v šaljivem govoru primerjal svojo ameriško Ljubljano, Cleveland. Bil je prav veselo iznenaden nad našo složno in napredno naselbino, povdarjal je vspešno delovanje KSK. Jednote ter nam čestital, smo vzeli zlato kladivo Jo-livtu.
Zelo zanimiv je bil govor preč. g. A. Markeža. Nagovar-
stik s je tudi
ne — vlak je oddrdral proti vzhodu, spomini na te dneve pa ostanejo.
Takoj v pondeljek in v torek smo pa tudi imeli čast pozdraviti prevzv. hrvatskega nadškofa iz Črne gore, Most Rev. Dre-večiča.. Zvečer in pri sv. maši smo se zbrali v lepem številu, da smo slišali krasno pridigo prevzvišenega.
Tako so minuli najlepši dnevi kar jih pomni slovenski katoliški svet v naši naselbini.
Pozdrav!
Poročevalec.
ve gladke skale, ki^štrlijo proti [dečkom opisoval redovni in du-nebu. Dopadlo jim je v Royal.'bovški stan in jih'navduševal,
zoper vero ,naše duhovnike, naše ustanove in katoličane 'Gorge. Prevzvišeni so na vse ,'naj bi svoje zmožnosti posvetili sploh. In mi naj bi vse to kar lepo mirno sprejeli? Nikdar ne! strani plezali po skalovitem o- lin žrtvovali za sv. vero in mili
Z vso odločnostjo zahtevajmo z besedo in peresom to, kar se nam je obljubovalo in kar nam gre po vSeh božjih, človeških
in naravnih zakonih, namreč to, da se prepričanje članstva od minov nabrali. Dasi smo hiteli-strani glavnih uradnikov vsaj toliko spoštuje, da se ne bojo iz vendar smo porabili dve uri
istega v članskem glasilu javno' norčevali in dopustili, da bi {več, kakor smo nameravali. _
posamezni protiverski fanatiki istega izrabljali v svrho proti- (Nazaj grede proti Pueblo nam verske gonje.	!je prišlo naproti kakih 15 milj
Če bi tudi mi katoličani pri jednoti bili v manjšini, imamo jokrog G0 avtomobilov, ki so nas pravico to Zahtevati na podlagi obljub in zagotovil, katere se slavnostno spremljali na naš
nam je dalo ob času pristopa in ob času združenja. Ampak, kot sem že omenil, večina članstva je katoličanov in kot takim nam ni potreba na kolenih prositi naših pravic, pač pa iste lahko zahtevamo.
Tistim glavnim uradnikom, ki dopuščajo, oziroma, kateri
sami izrabljajo naše glasilo za napade na vero in za norčeva-
mom ^IMitfVMB	luiPt'	ij^iflPi: -k^vrnSki
nje IZ na» iyttkvmviluw.*, ya i/JUI iJUVLumlO, Ud »u vili poBLclv ijenl
od Članstva in od članstva plačani, da njemu služijo, ne pa da se iz članstva norčujejo in žalijo njihovo versko prepričanje, kar očividno nekateri smatrajo za svojo najvišjo dolžnost.
Tako ogabnih in bogokletnih izrazov o prosveti Evhari-stiji, kot se jih je rabilo v Prosveti, ne more odobravati noben dostojen človek. Če je oseba količkaj inteligentna, četudi ne katoliškega veroizpovedanja, se bo že iz Spoštovanja do milijonov katoličanov o presv. Režnjem Telesu spoštljivo izražala. To smo posebno opazili za časa Evharističnega Kongresa v Chicagi.
Le fanatični uredniki slovenskih brezverskih listov, osobi-. to še pri Prosveti, ne poznajo toliko dostojnosti in olike, da bi se ne norčevali in tako prostaško izražali o tisti prosveti Ev-haristiji, v kateri tudi'tisoče članov S.N.P.J. moli in časti svojega Boga in katere prejme marsikateri član na smrtni postelji kot zadnjo popotnico v večnost.
Ali je potem kaj čudno, da se mnogo članov sramuje imeti glasilo svoje lastne organizacije v hiši?	\
Tako časopisje je sramotni madež na telesu slovenskega naroda in sramota za vsako hišo, kjer bivajo ljudji, kateri se smatrajo za katoličane.
brežju nad reko Arkansas, da 'narod, bi si več prijetnih utisov in spo- | Vse je z zanimanjem poslušalo govornike, a vse pa je tudi nestrpno čakalo na besede prevzvišenega škofa dr. A. B. Jegliča. Ko pa je le-ta bil pozvan k besedi, je vse navdušeno ploskalo, kar je trajalo več minut. Prevzvišeni je v lepih besedah povdarjal, da nas je Bog napotil, da smo se odpravili v to deželo in da bivamo pod zastavo ene najboljših samovlad na svetu, kateri pomagamo k sijajnemu razvijanju. Opozoril nas je
dom v slovensko župnišče.
Prevzvišeni niso kazali nobene utrujenosti po .potovanju, takoj so za-oeji spovedovati s pre-častitim g. A. Markežem in č. g. Butala do polnoči, ipujuuraj v neueiju so spoveue-vali do 8. in opravili sv. mašo, katero je pel novi cerkveni kor. Glavno opravilo je bilo ob 10. Vsa moška in ženska društva, seveda tudi naša mladež, so napravili špalir od dvorane sv. Jožefa do cerkve. Preč. g. J. O-man, duhovni vodja naše KSK. Jednote, je opravil slov. sv. mašo z leviti in prevzvišeni so nam pridigovali o neizmerni sreči katoliškega življenja. Vse je bilo do solz ginjeno.
Popoldanski shod je bil pod senčnatimi drevesi v cerkvenem vrtu. Gospodična Mary Petroš je podarila prevzvišenemu šopek cvetlic s primernim nagovorom. Tudi gdč. Ilachel Čulig je enako počastila duhovnega vodjo, Tonček Kolbezen je pa
Naši pradedje so stoletja junaško branili proti krvoločnim prinesel šopek preč. g. A. Mar-
turškim janičarjem svojo vero in svojo očetnjavo. S ceno šVo-je srčne krvi so se borili proti roparskim tolpam, ki so ropale in morile po lepi slovenski zemlji. Mi, katoliški Slovenci, naj bi se pa že umaknili pred peščico nadutih socijalistov, verskih odpadnikov, ter jih nemoteno pustili, da bi s pomočjo organizacije, katera obstoji iz večine katoliškega članstva, ropali iz .src slovenskega naroda svetinje svete vere.
Vsakega pravega Slovenca in člana dolžnost je, da odločno nastopi proti nakanam teh ljudi. Ako že na vsak način hočejo razbiti svoje glave ob Petrovi skali, veličastni stavbi katoliške cerkve, naj le butajo, ampak ne na rovaš katoliškega članstva jednote.	Član S.N.P.J.
kežu ter ga -poprosil med -drugimi 'besedami, naj pqdžge dečke za redovni in duhovski stan.
Vse se je clrenjalo na prostornem kraju pred župniščem, staro in mlado, Slovenci in Hrvati, kakor tudi Srbi, vsi so prihiteli, da bi slišali zanimive, podutjpo in navdušene .govore. Naš g. župnik P. Ciril Zupan, O.S.B., je pozval k besedi Slovenca Mr. John Germa in Hr-
'■T"' —
MMMMnn Jmgc tnvzie, unoi- i
jonarje, katere je dala naša mala Slovenija širni Ameriki. Rekel je, trdno kakor skainr podlaga naj vam služi sv. vera, katoliška cerkev, da si pridobite pravo srečo ter jo ohranite sebi in drugim. Sam ne moreš biti srečen, ako ne deluješ za srečo in pravi napredek svojega bližnjega.
Ob pol 4. so se rojaki drenja-li, da so segli v roko ter poljubili prstan prelj ubij enemu višjemu pastirju. Tri kare so zopet napolnili možje, ki so si šteli v veliko srečo, da spremijo prevzvišenega škofa in odlične goste v Colorado Springs. Mr. Geo. Thomas nas je odpeljal v mesto, kamor je bilo treba iti. V Colorado Spring® smo odličnim gostom še pokazali znamenite kraje, med temi sedem vo-dopadov in dr. Tam. je 761etni škof plezal nad 400 stopnic, da je ogledoval sedem vodopadov. Prav vzradoščeni smo bili nad tako mladeniško živahnostjo prevzvišenega n a d p a s tit j a ljubljanskega. Nepopisno je, kako težko in milo nam je bilo pri srcu, ko so se naši mili gostje ločili od nas. A ni bilo drugače, vsako veselje enkrat mi-
DAR MILWAUSKIH ROJAKOV PREVZV. ŠKOFU GNIDOVCU.
Milwaukee, Wis.
Odšli šo od nas, a pustili so neizbrisne spomine. To so bili prevzvišeni škof J. F. Gnido-vee. Nikoli ne bomo mihvauški I rojaki pozabili lepe pridige | prevzvišenega, pa tudi nikoli ne bomo pozabili dneva, ko | smo imeli to vfcliko čast) da je našo naselbino obiskal tako visoki gost. Takoj na prvi pogled se nam je prikupil, ko smo ga videli, ko smo pa iz njegovih ust slišali lepe besede, smo bili gin j eni do solz.
Nismo vedeli, kaj bi storili prevzvišenemu, da bi ga razveselili. Sklenili smo zbrati skupaj za naročnino našega priljubljenega lista "Amer. Slovenec," da se bo prevzvišeni spominjal na dneve, ki jih je prebil med nami, pa tudi v znak naše udanosti do prevzvišenega. Zakaj smo sklenili prevzvišenega razveseliti v obliki lista? Zato, ker je nas vseh katoličanov sveta dolžnost, da podpiramo naš katoliški list in mu :s tem veliko pomagamo, ako pridobivamo nove naročnike. Naročili smo mu Amer. Slovenca za dve leti.
Prevzvišenega še enkrat tem potom prav prisrčno pozdravljamo in se priporočamo v molitev.
Na tem mestu se tudi zahvalil ^tirx^te; J^.i.drA-^-, vali v ta namen.
Pozdrav!
John Hudales.
brata Šega v Sherman, O. Člani, ne zamudite te prilike, potrudite se tudi, da boste kar največ mogoče prijateljev seboj pripeljali, da bo več zaba> ve in da se med seboj spoznamo. Piknik se vrši v nedeljo, dne 25. julija. Pridite polnošte-vilno, tam bo vsega dovolj in za vse.
Na svidenje in pozdrav!
John Ujčič.
-o-
SLOVENCEM V DETROITU, MICH.
Vsem dobro mislečim Slovencem in Slovenkam v Detroitu bodi naznanjeno, da se bo vršila prihodnjo nedeljo, 25. julija, zanje posebna služba božja s slovensko pridigo in sicer dvakrat: ob devetih in o poldva-najstih. Obakrat v cerkvi sv. Jeronima na Melbourne Ave., 921. V soboto poprej bo ob 7. zvečer spovedovanje, enako v nedeljo zjutraj od 7. dalje. Vsi |ste lepo povabljeni, da se po-služite te priložnosti in prejmete is v. zakramente.
Kako bo nadalje s slovensko službo božjo v Detroitu, se bo-
jieaoe
Vogelni kamen in "rešitelji" delavstva. Rudeči bratci nam zelo pridno delajo reklamo, ki nam prinaša mnogo nepričakovanih vspehov; iz hvaležnosti smo tudi mi dolžni narediti zanje nekoliko reklame: V Coll-inwoodu bodo te dni polagali vogelni kamen za socialistični dom; ob tej priliki se bo zbrala vsa elita rudečih "rešiteljev" delavstva. Med njimi se bo nahajal brezdvomno tudi ata Za-frknik, kateri si bo nalašč za to slavnost oblekel "oberhouzne" in škornje; cele tedne presodijo ata pri mizi pri cajtengan, ob nedeljah pa si oblečejo "oberhouzne," da s tem pokažejo svojo "ljubezen" do delavcev. Na to slavnost bo prihitel tudi železni Martin iz Barbertona, ki bo prevzel ulogo novoustoli-čenega škofa; predno bo prijel za vogelni kamen, bo robato mo pomenili pri sestanku. zaklel najprej vse farje, potem Kolikor sem imel naslovQv, Pa trikrat pljunil vzroke, da bo sem razposlal vabila pj> pošti
SLOV. SAMOSTOJNO DRUŠTVO "DOMOVINA" USTANOVI MLADENIŠKI ODDELEK.
BaAerton, O.
Za poročati imam članom važno novico, da je slov. samostojno društw> "Domovina" u-stanovilo mladeniški oddelek. Ker lastuje naše društvo svoj krasni dom, moramo imeti za nami naraščaj, da po naši smrti, ko bomo mi starejši omagali, naš dom ne bo razpadel.
Prostor v temu društvu imajo tudi sinovi .in hčere onih sta-rišev, ki niso člani slov. samost. dr. Domovina. Tajnik društva in oskrbnik dvorane bosta v kratkem obiskala vse slovenske družine, toraj ne zavrnite jih, pojte jim na roko.
Kakor drugod, tal«) se tudi pri 'nas živahno gibljemo na društvenem polju. Dasiravno je neznosna vročina, vendar imamo svoje zabave na piknikih. SI. sam. dr. Domovina je sklenilo, da bo imelo svoj piknik kakor vsako -leto na farmi so-
žegen bolj držal. K tej slavno-sti imajo za priti vsi tisti, ki se vedno javno hvalijo, da imajo zelo velike možgane. Mi jim tiste hvale nikakor ne bomo kratili, marveč še pristavimo, da veliki možgani potrebujejo debele glave; tedaj bodo tam zbrani samo debeloglavci, katerim ni mnogo mari za socialistični dom, marveč se navdušujejo edino le za farje; zato naj pazijo, ko bodo polagali vogelni kamen, da ne pade isti v njih navdušenosti, komu na noge!
—Komar.
Umazana korupcija se zajeda v vse panoge življenja. Zadnje čase se silno širi na naših voliščih. Celo tu korupcija diktira in vlada. Volilci in volilke imajo res svobodo, da glasujejo, kakor želijo, .a kaj to pomaga, ko pa imajo politične ^tran-ke na delu svoje "spijone" In "uzmoviče glasovnic." Kadar se kaka stranka zavzame, da zmaga v volilnem boju, tedaj je treba samo denarja pa gre kot po žnorci. Z dolarji se zaveže oči vsem, glasovnice se pa prišteje tja, kakor to diktirajo dolarji. Žalostno je to, a resnično.
ki ti postrežejo s sladoledom, kakor ga zna ponuditi le nežna cvetličica prvemu žarku jutranjega solnca. Zategadelj se zlato solnčiee včasih zakasni, ker se malce zagleda v nedolžno cvetko v slovenskem vrtecu. In že spet te vabi slovenska mo pri sladoledni veselici." K. a- jkrasotica z globokim "dimpeJ-dar se mladina razhaja, si za- nora" na rožnatem ličicu. Pokliče eden drugemu: "I'll see nuja ti sladko.tortico ali "cake,'
na posamezne družine, kdor pa ni dobil vabila po pošti, naj bo tukaj prav prisrčno pov-abljen in še drugim povejte, ki morda niso dobili vabila in tudi tega ne bodo brali.
Pridite vsi! — Bog z Vami do svidenja!
Misijonar iz Lemonta.
-o-
SLADOLEDNA VESELICA S PETJEM IN GODBO.
Springfield, 111.
V torek, dne 27. julija, ob 7. zvečer s« bode vršila prva letošnja sladoledna veselica na zeleni trati pri dvorani "Slovenija." S sladolednimi veselicami »m o letos nekoliko zakasnje-ni zaradi vremena, ki je skoraj, ves čas bilo prehladno za sladoled. Sedaj pa je nastopila pravcata springfieldska .vroči-l.nn Vfmkrtor k<}nTni ,i><> iWumh kar mu ohladi usta in želodec. Zato je naš ameriški "Ice Cream" ali sladoled kakor nalašč ustvarjen. Na sto in sto ton se ga vsaki dan po Ameriki po-vžije. Tudi Slovenci smo se tej sladkariji tako privadili in ^se nam je tako priljubila, da z vživanjem sladoleda celo naše cerkve in šole podpiramo, zraven pa se še prav izvrstno zabavamo, radujemo in veselimo. Sladoledne veselice so postale pri nas pravcata shajališča za mlade in stare, otroke in odrasle. Kadar se ob nedeljah po maši Slovenci razhajajo, si še v slovo zakliče.jo: "Se vidi-
you at the Ice Cream Social."
Nasi "Ice Cream Socials" so zmiraj dobro obiskani, ker celo mesto ve, da naša slovenska dekleta postrežejo z najfinejim in najokusnejlni sladoledom.— Že pri blagajni ali "kasi" ti v pozdrav zažari štiri temnoruja-vih velikih oči izpod visokega čela slovenskih deklet. Najra je bi kar cel večer plačeval za ticket. Toda tik blagajničark te že vabijo rožnata ličica deklet,
ki ga je "sama" spekla. Kecto bi pač dvomil, da ta "cake" ni najboljši in najslajši na celem lepem svetu?
Toli vabljivemu prizoru se pač Slovenci ne morejo zoper-stavljati. "Ni druzga za nardit, kot it na "Ice Cream Social" k slovenski dvorani v Springfield v torek, dne 27. julija zvečer.
Godbe in petja in vsakovrstnega druzega veselja bode v obilici.	Poročevalec.

Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Ker se je Avstrija na mnogih bojnih poljih morala bojevati, so morali na nabor vsi moški od 18. leta do 50. Še jaz sem bil petkrat na naboru.
Doma se je pa začelo polagoma čutiti gorje vojske. Cene živilom so poskočile, mnogo živil pa že več ni bilo mogoče dobiti. Ker se je vojna uprava bala, da zna pri dolgotrajni vojski armadam primankovati živeža, so jeli vojni komisarji popisovati vse, kar spada k živežu- Kjer so imeli kaj odveč, so morali oddati vojakom. Kmalu nato se jo začelo popisovanje živine. Pozneje .ho jemali žito in krompir tudi ubežnim družinam. Živino so vzeli naj prvo kmetom, a naposled so morali oddati tudi oni, ki so imeli samo eno ali dve Živali. Nazadnje so pa prišle vojne karte, na katere se je dobivala moka, sladkor, vojni kruh, petrolej. Po me-
stih je zavladalo pomanjkanje. Na kmetih še nismo tega čutili, dasiravno so nam mnogo vzeli.
Italijanski zrakoplovi so parkrat prileteli nad Ljubljano i» so metSili bombe v mesto, a škode niso povzročili. Iz zrakoplovov so skušali razdreti 'borovniški železniški most. Tudi nad Idrijo so parkrat prišli in so hoteli uničiti električno centralo. Povzročili so le strah, da so se ljudje skrivali v podzemskih prostorih. Čez naš hrib so leteli naši in italijanski zrakoplovi. Tam daleč za Gorico smo nekaterikrat opazovali t Vrha boj naših zrakoplovov z laškimi. Videli smo tudi enkrat pluti pravi vodilni balon .proti soški fronti. Proti koncu vojske so se vračali našk zrakoplovi domov, ponekod so tudi metali plakate, na katerih so naznanjali konec vojske.
Najhujše, kar je nas hudo zadelo, je bilo pobiranje zvonov. Po vseh cerkvah so jih jemali, ponekod so odpeljali vse zvono-
ve, drugod so pustili še enega ali dva. V naši fari smo dali pet zvonov, v podružnici sv. Nikolaja so vzeli vse tri zvonove, v farni cerkvi so pustili najmanjšega Denarja za zvonove niso dali cerkvenim oskrbnikom v roke, ampak .ga je vojna cerkvena uprava porabila za vojno posojilo. Kmalu potem, ko so zvonove pobrali, so se spravili nad orgle in so po vseh cerkvah iz orgelj vzeli sprednje velike piščali.
Da, Vojni! uprava« je postala tako nesramna,'da je že hotela ugrabiti monstrance in kelihe. A hvala'Bogu, do tega ni prišlo, je bilo prej konec vojske.
Ko so naši pognali Italijane za reko Pia-ve, je utihnilo gromenje topov. Nekaj ča'sa. so držali "Italijane nazaj, a naposled je vsled izdaje generala Konrada H. nastopila katastrofa.
Junaški Boroevič se je s svojo armafdo začel umikati, nastal je nato nered v državi in armadi. Vojaki, že siti boja do grla,
so lcar svojevoljno '-zapuščali f ronto in so se vračali domov. Mnogi so seboj vzeli vozove in konje. A večin^ konj in drugih živali je bila prepuščena sama sebi. Ljudje so se usmilili begajočih sestradanih živali in so jih spravili v svoje hleve. Revni ljudje so pa konje pobijali m so jih porabili za živež.
Italijani so pa kar lepo prodirali za našimi. Ni bilo dolgo časa, ko smo culi, da so Lahi žq v Vipavi, Postojni, Planini in v Logatcu.
Nazadnje so prišli v Rovte prav do meje naše fare. Po vsej sili so hoteli zavzeti tudi naš hrib, toda narodna vojna uprava je večkrat poslala noto, s katero je dokazovala,. da naš hrib spada k novi državi Jugoslaviji. Pomagal nam je pa tudi sv. Jožef, kateremu smo eno nedeljo popoldne v varstvo izročili našo faro.	*
Z Italijani je v zasedene kraje prišlo izobilje v živežu. Na italijanski strani je bilo vsega zadosti, moke, olja, kave, sladkorja,
soli, vina, riža itd. Bilo je tudi to zelo poceni. Na naši strani je vladalo"pa pomanjkanje. Zato so ljudje od naše strani bgdili čez mejo na bolj skritih krajih in so nosili na italijansko plat jajca, perutnino in sirovo maslo. Tam so to zamenjali za druga živila.
Jaz sem šel čez mejo mnogokrat in bil večkrat v nevarnosti, da me Italijani vja-mejo. G. župnik Sušnik mi je preskrbel olja za večno luč in petroleja. A ker je bila nevarnost vedno večja, si več nisem upal v Rovte. Ker je olja za večno luč zmanjkalo, so ljudje prinesli masla, ki prav lepo gori. Gospodje, ki so me obiskali, so mi tožili, da nimajo ne olja in ne petroleja, ampak žgo sveče pred presv. Rešnjim Telesom. Videli so pa, da maslo lepo gori in so pozneje maslo rabili za večno luč. Ljudje pa, ker niso imeli petroleja, so svetili s trskami.

Ženski svet.
PECIVO,
MODA.
Moda in gospodarstvo.
Moda je razkošje: čim bolj Se Po njej ravnamo, tem večje So njene zahteve. Popolna moda znači tudi brezdelje, zato se Gorata moda in slog bati gospodarskega in posebno moralna uboštva. Ne smemo nam-r«č pozabiti, da se moda in slog razvijata le tam, kjer živi intelektualna aristokracija, ki je 2lnožna, posvetiti formi marsikateri trud in vtisniti dobi pe-eat svoje osebnosti. To načelo Je Popolnoma v skladu z nače-bodoče mode. Industrijski Napredek, ki je rodil današnje hrupno in moralno gnilo bogato, je le začasen, kajti ako bi l;i napredek zamogel prevladati nad drugimi izrazi in oblicami življenja, tedaj bi bila ^oda in štil gotovo zapisana P°ginu. Industrija ni samo ekonomična, trgovska in slabega^ °kusa, ampak je tudi demokratična. Danes ni sloga, ker ni in-' ^lektualne aristokracije; to flas tudi uverja, da je doba industrije le začasna v zgodovini ^veštva, saj drugače bi mora-
' Fizijologija mode.
Moda je pojav navade ii» prilagoditve. Kadar se moda spreminja, nas gotovo nekaj časa moti nova linija, če pa opazimo med množico osebo, oblečeno v staromodno obleko, gotovo neprijetno de našim očem in se nam zdi smešna.
To se ne zgodi radi tega, ker ni obleka več v modi, ampak zato, ker se je naše oko že popolnoma privadilo gledati drugo, moderno črto. Po drugi strani pa tudi radi tega, kot sem že omenila, ker moda ni kapriciozen učinek človeške volje, ampak je takozvana socialna dinamika, mnogo višja od naše volje.
Starinski kroj se nam zdi smešen, ker ne odgovarja več moralnim, psihologičnim in tudi ne ekonomičnim okoliščinam našega časa.
Ako še pomislimo, da se slog časa zrcali v najmanjših podrobnostih vsake dobe, si ne moremo predstavljati, kako dama iz XVII. stoletja govori na telefon.
—:—o-
res priznati, da bo imel na-
KUHINJA.
kmalu svoja mejo in
Hredek konec.
Bodoča moda.
Kje se je narekovala moda? Me se bo narekovala bodoča ^oda? Gravitacijska središča Clvilizacije se premikajo, in poledica tega je, da Latinci izgubljajo to, kar so sami imeno-Vali lasten primat v človeški kulturi. Zdi se pa, da je to le dozdeven pojav, kajti moda in sloir
g gotovo ne moreta izginiti, Sai sta kot neka funkcija orien-poloble, iz Evrope do A-
/J-rJx.f;lV'tix JM* ft	-J/VR -dVifit-
teil> je umevno, da se samo v stari Evropi lahko rodi nov
Slojr,
Prvi narod, ki je začel zidati k°losalne nebotičnike, so bili Amerikanci; ti so nam tudi pokazali mnogo drugih koristnih stvari, ki predstavljajo -ekonomijo prostora in denarja, toda fiovega sloga'nam doslej še niso ustvarili. V umetnosti so A-'Herikanc
i podložni Evropi. — ^orda je to samo začasno, naj-'Jrže je tudi zato, ker nimajo Aristokracije.
Ako se tam preko morja vZbudi tudi intelektualna aristokracija, ki bo malo manj v2raemirjena, kot je današnja denarna, tedaj bo šele možno, da se razvije tudi slog. V tem slučaju bi nas Evropce gotovo oclstavljali iz svetovno zgodovine ali pa bi nas postavili v drugo vrsto.
Vsekakor je prorokovanje o bodoči modi jako težko in nezanesljivo.
Grahova juha. — Skuhaj v treh kvortih slane vode 1 kvort debelega zelenega graha, od-cedi ga in stresi na sito, pretlači skozi sito, skozi katerega vlivaj tudi grahovo vodo, deni v kožico 2 žlici presnega masla, zelenega peteršilja in 2 žlici moke; ko bledo zarumeni.; prilij grahove juhe ter zmešaj. Ko daš juho na mizo, pridem na kocke zre'zane in v presnem maslu pražene ali samo opečene žem-lje. Ako vzameš za juho suh
Zdravilni šarkelj. — Mešaj, da dobro naraste, 5 unčev presnega masla, primešaj mu polagoma 4 rumenjake, 3 unč sladkorja, četrt limone dobro zrezane lupine, eno osmino kvorta dobrega mrzlega mleka ali kavne smetane in polovico do 10 unč moke. Naredi iz 4 beljakov trd sneg ter ga rahlo primešaj z ostalo moko, 2 žlici rumenega cveta za okus, ki ga dobiš v lekSrni in malo peciv-nega praška. Deni testo v namazan t§r z moko potresen model, toda samo do polovice, ker to testo pri pečenju zelo naraste. Peče se naj eno uro v sredni vročini. Ko je pečen, ga zvrni na desko, še gorkega dobro potresi s sladkorjem ter daj na mizo šele naslednji dan.
Zdravilni šarkelj z mandeljni. — Mešaj 5 unčev presnega masla, da dobro naraste, nato pri-
dveh ur dopoldne in istotoliko popoldne. Privošči otroku svežega zraka, kolikoi d je le mogoče. '
Ko prične otrok dpjmovati razne besede, ki jih sliši od drugih, in jih skuša sam ponoviti, pazi na to, da bo slišal prave besede. Ne poslužuj se otroškega govorjenja, kadar govoriš z otrokom, kajti, ako se navadi govoriti otroške besede, ga je potem zelo težko naučiti pravilne govorice.
Uči otroka hoditi. To je zanj zelo dobra vaja, ki mu utrjuje mišice na nogah. Rad se postavlja pokoncu. Pomagaj mu k temu, toda ne sili ga, da bi moral sam stati, dokler ni toliko trden, da pri tem ne potrebuje več tvoje pomoči.
Že zdaj prični 6troka navajati k dobrim navadam. Pridobiti si moraš že zdaj oblast nad njim. Čim dalje namreč to odlašaš, tem težji bo začetek. —
mešaj polagoma po-vrsti 5 ru- jToda ne zmerjaj otroka, da ga menjakov, 8 unč sladkorja, 5 pripraviš k ubogljivosti; z mi-r-unč* moke, od četrt limone liro, prijazno, a vendar trdno in drobno zrezane lupine in eno neomajno besedo več dosežeš.
osmino kvorta mrzle kavne smetane. Naredi iz pet beljakov trd sneg ter ga rahlo primešaj prejšnemu z 2 in pol unčami mandeljnov, ki naj bodo fino stolčeni, 5 unčev moke, malo pecivnega praška in rumeni cvet. Deni testo v namazani ter z mandeljni potreseni model, pa le do polovice. Peci ga v srednji vročini približno eno uro.
Šarkelj z rozinami. — Naredi se prav tako, kakor prejšnji z mandeljni, samo da se vzamejo namesto mandeljnov rozine, katerih pa ne zmešaj med testo, ampak samo po vrhu potresi, ko je šarkelj že v modelu, ker med pečenjem itak vanj zlezejo.
Preprosti šarkelj. — Mešaj četrt ure 5 unč kunerola ali masti, potem mu polagoma primešaj 4 rumenjake, sedem unč sladkorja z limonovo lupino, polovico od enega funta moke
grah, ga že prejšnji večer na moči. Vodo, v koji si namakala Vin en kvort mrzlega mleka. Po-
Ne smatraj otroka za igračo m ne pokvari si ga s tem, da mu pri vsaki stvari ugodiš.
Skrbno zasleduj pri otroku, pridobiva li stalno na teži, gre na stol vsak dan vsaj enkrat, ima dober tek, ima čisto kožo, ali spi mirno z zaprtimi usti, ali pridobiva na velikosti in ali se razvija na umu. Ako zapaziš kako nepravilnost, pojdi takoj k zdravniku, kajti bolje je morebiti prezgodaj, kakor pa prepozno.
--o-
-o-
0 SADJU.
grah, vlij proč ter deni v drugo kuhat.
Grahova juha z rižem. — V
treh kvortih slane vode deni kuhati % kvorta riža. Napravi ter prideni prežganje kot pri prvi, dobro premešaj, in ko je riž mehak, je juha gotova.
Fižolova juha. — Namoči že prejšnji večer pol kvorta fižola, naslednji dan odlij vodo, v kateri se je namakal ter nalij druge in ga deni kuhati. Ko je vrel nekaj časa, odlij prvo vodo ter zalij z drugo vrelo. Osoli in prideni list lorberja in nekoliko li-monove lupine; ko je fižol mehak, odlij vodo, stlači fižol, prilij vodo nazaj in precedi. Deni v kožico 2 žlici masla ali masti in nekaj drobno zrezane čebule. Ko zarumeni, 2 žlici moke, potem prilij nekoliko kisa in fi-žolove juhe, premešaj dobro, vlij v juho ter prideni par žlic kisle smetane. Ko še nekaj časa vre, dodaj še opečene ali v
KAKO SADJE SPRAVLJAJ-MO, RAZBIRAJMO, HRANIMO IN VLAGAJMO.
Prvi pogoj za uspešno uporabo sadja je pravilno spravljanje, ker ga oškodujemo z nepravilnim ravnanjem prav močno. Zaradi malomarnega spravljanja gredo p vi nas po zlu o-g)'.o.mne. množine sad™Mp ladl
nic.
Sadje trgamo ali tresemo, tu
in tam tudi otepamo (klatimo). «
Otepajmo kvečjemu orehe, a zelo previdno, da ne sklatimo z drevja s sadjem vred tudi sadnega lesa. Tresti smemo le gospodarsko sadje, ki mora biti pa zrelo, da rado odpada, in poleg tega ga moramo takoj uporabiti, ker se kolikor toliko poškoduje. Tudi ga tresimo z največjo previdnostjo, da se o-hranisadni les nepoškodovan.
Vse namizno in sploh vsako sadje, ki ga mislimo hraniti sveže ali uporabljati v gospodinjstvu za razne izdelke, moramo obirati (trgati). Najvažnejše orodje pri obiranju je razno posodje, lestve in obirači. Gospodinja mora pripraviti delavcem odznotraj mehko obšite pletenice in jerbase in jih poučiti, da ne hodijo na drevje z okovanimi čevlji, ampak v nogavicah ali bosi, da obranega sadja ne pretresa vaj o i;: posode v posodo, ampak ga oprezno prekladajo.
RAZNI NASVETI.
Vrzi kos bukovega ali drugega oglja v kozarec ali vazo, v kateri imaš cvetlice. Oglje čisti vodo, jo ohrani svežo kakor tudi cvetlice.
Kadar odstranjuješ madeže iz -obleke z bencinom, prideni istemu malo soli. Če tako storiš, bo oni umaza-ni rob okoli mesta, ki ga čistiš, izginil.
Če ima otrok krče, je najboljše, da ostane kolikor toliko miren, moči mu glavo z mrzlo vodo, noge pa z vročo, v katero si dejala nekaj goričice. Život pa zavij v rjuho, ki si jo iz-žela v gorki vodi. Med tem pa no zdravnika.
NE ČAKAJ, da pride kdo po
naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
DOBRO STALNO SLUŽBO
odstopim dotičnemu, kateri kupi od mene vse na licu mesta: živino in pohištvo. Služba je kot oskrbnik na katoliškem pokopališču, donaša letno $1200, stanovanje prosto; hiša, hlev in 10 akrov sveta. Oskrbnik mora biti zmožen nekoliko angleščine in rim.-kat. veroizpoveda-nja. Za podrobnosti se obrnite na:	s,t
J. Poshinger, 912 Morris §t.„ Charleston, W. Va.
OBA IMATA ZAUPANJE' LJUDSTVA.
Aristide Briand je bil zopet pozvan od francoskega ljudstva, da bi pri vedel Francijo iz raznih zapletljajev in zadreg. Njegova energija ter zmožnost so tak«' velike, da se istih ne more prikrivati pred javnostjo kadar nastopi kaka sila.
MALI OGLASI.
_ HIŠE IN LOTE.
IZREDNO PO CENI. Zelo nizka cena zid. hiša po 6 sob, na 56th in A:lay cesti, kopalna soba, plin, elektrika; cena $9000, takoj $2500, o-stalo na lahka odplačila. T. J. Reidy, 352 E. 47th St. Ph. Stewart 5579.
821-s dos
2-X AD STR. HIŠA, vse moderno, Ravcnswood, Newman, 4720 N. Virginia Ave.	823-s do s
5 SOB_ KRASNA HIŠA, lota 50x252 Karaža, sadno drevje, grmovje, $10,500. - 1530 VV. 105th St. Ph. Beverly 3368.	829-t do t
MODERNA 2-NADST. HIŠA LES. PO 4 SOBE, NA CEMENTNI PODLAG), DVE SPALNI SOBI PO 2 POSTELJI, LOTA 30x125, TAKOJ $2000.;— 5041 SO. WASHTENAW, AVRNITE. ... _	842-č,p,s,t
KADI SMRTI LASTNIKA 'se proda bungalow 5 sob. su.n parlor, pore v steklu in mreže. Transportacija v bližini, kdor največ ponudi dobi. Ph. May wood 1511. 845-s,t,sr
sečno, Tea, lan
OB RJ\ RIVER lote pogozdene, krasna okolica ■/.a ribolov, kopanje, odst .takoj, ostalo po $10.00 me-niniani6 agentov, cena niz-imes Borsey, 34 Nolting Block, Elgin,J.11. _______ 847-s.t.sr
FARME NA PRODAJ
AI1SSOI Ri ...... loo AKROV'. improvements. lahka odplačila, $65 za aker. Tudi druge farme, nizki davek, 50c za akor. Guy Cable, New Boston, M o. 844-s,t, sr
20 AKR; NA PRODAJ ena milja do 5. jezer, nova hiša 4 sobe, 6 akr. očiščene, garaža, hlev, 2 milje do Baldwin, konje, 50 kokoši, vse mora takoj prodati, cena samo $1800. G, \Vi ndtiand, Baldwin, Mich.
850-s
UGODNA PRILIKA.
PARLOR in DINING ROOM SET, v dobrem stanju. 5349 Perisacola Ave.	826-s do s
tem naredi iz 4 beljakov trd nega drevja. Z nepravilnim sneg ter ga z ostalo moko ter z' spravljanjem se vrednost sad-malo pecivnim praškom rahlo [ne letine zelo zmanjša, primešaj. Šarkelj deni v porna-zan model ter ga počasi peci od
Sadje spravljajmo z drevja, ko je drevesno zrelo in pri le-
1 do poldruge ure v me zelo vro-J pem suhem vremenu.
POSESTVO NA PRODAJ.
60 akrov zemlje, hiša in hlev, sesalka za vodo, ograjeno z bodečo žico. Ciste zemlje je 20
•| s»Vrr»v 1 J. <•-< bolčniii .An«*«*«! na
v ' i + .f----- ■ - - - ----i-'ftr; ' r;. nrr^
posestvu drva; zemlja dobra. Ker imam dve farmi, bi rad eno prodal, cena nizka. Vprašajte: John Mikolich,	s,t
Grant, Mich., R. Box 56.
shall, Indiana.
836-t do t-t
Cl peci.
ZDRAVSTVO.
Dojenček v devetem mesecu starosti.
Devdti ali deseti mesec starosti je doba, v kateri naj se otroka popolnoma odstavi od materinega mleka, ako seveda stalno pridobiva na teži. Malenkostnim težavam, ko učiš otroka piti iz čaše, si olajšaš s tem,
Poletno in deloma tudi rano jesensko sadje dozori užitno sicer na drevju, vendar ga je treba nekaj dni prej spraviti, ako hočemo, da ima količkaj trpežnosti. To velja zlasti za tako sadje, ki je namenjeno za kupčijo in razpošiljanje. Poletna jabolka in hruške spravljaj z drevja, ko začno odpadati prvi piškavci!
Drugače je z zimskim sadjem (zimska jabolka in hru-
da nasloniš čašo na otrokovo ške). Tu pa velja vobče pravi-
presnem maslu pražene zemlje, i vedno po 12 ui
brado, tako da se ustnice ne morejo obrniti v stran.
Da pomoreš zobovju prodreti skozi meso, dajaj otroku v tej dobi kake trde jedi; najbo-lji je prepečenec (crackers).
Spanja potrebuje otrok še
lo, da ima tem večjo trpežnost, čim dalje ga pustimo na drevju. Posebno napačno bi bilo, ko bi razne kosmače in zimske hruške spravljali v rani jeseni, a ne v oktobru. Tudi lahka slana (1—2 st. C pod ničlo) ne ponoči, poleg oškoduje zimskemu sadju prav
The Will County
National
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne do-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital m preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predeed.
m . .	,	S "BABY CHICKS" NA PRODAJ
Trinerjevo grenko Vino vziva j Rhode Island rdeče piške. $12.00 sto enako zaupanje v raznih de že-1 kom. Gotovo m-ideio žive' do v»« •/* lah, osobito v Združenih drža-j k.ar.J>mčimo- The Red Hatchery, Mar-vah in v Kanadi, kjer v slučaju nujnosti lahko vsakdo to grenko vino takoj dobi. To vino vas ne bo nikdar prevaralo, če imate slab okus (tek), če ste zaba-sani, če vas boli glava ali če ne morete spati. "Moja žena je bolehala več let, Zadnjih deset mesecev pa rabi Trinerjevo grenko vino, -kar ji je njeno stanje zelo izboljšalo. Lorenzo Sa-retto, Sea ton vi I te, jgF Ali vaš nadlegujejo muhe ali komarji? Trinerjev Fli-Glass jih namah uniči. Ce ne morete dobiti kakega Trinerje-vega zdravila ali izdelka v vaši bližnji lokami, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.—Adv.
CLEANING, Dying Store, lepa prilika, rent po ceni. 3412 Milwaukee __Avenue.	841-č,p.s
RESTAURANT, Candy stores. Ho-■ tel, Shoe Shine, tudi drug'-' ti'Rofine po mestu, od $1000 do-$25.000, -najboljši pogoji, Kinnas, P) S. I.n Salle St. soba 810. Phone, State 4530.
846-Šit.sr
PRODA PRVO VKNJIŽBO
$2000 na farmi 160 akrov, ki
rlvVi ffflS nif\ti% nn
I . ^ i/	• v.-^,^ V* «	M.V ■
odst. $200 ceneje privatni stranki. Naslovite ponudbe na Box 2. Amerfitanslri Slovenec Daily, 117 N. Dearborn St.
848-š,t
Ali zahtevate varnost
za Vaš denar
tedaj kupite hipotekarne bonde prve vknjižbe (mortgage), katere vam nudi ta splošno priznana bančna trdnjava ameriških Slovanov.
Vaši
Vlagajte svoje idenarje v to veliko in
varno banko,
* i
Ti bondi so zavarovani proti izgubam z nepremičninami, ki so dobro ocenjene in se nahajajo v lepih delih mesta.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
IMOVINA $19,000,000.00.
zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite-' nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno1 pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo ,po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo li glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložilo knjigo ali nc.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudtiejšo postrežba in od kaelrega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Win, Redmond, predsednik	Clias. G. Pierce,
Joseph Dunda, pomožni kasir
;asir
DRUŠTVO SV. DRUŽINI;
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, edei? za vse."
Predsednik........ George Stonič
Podpredsed.....John Ivramaric
Tajnik Paul J. Launch.
Zapisnikar ........Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. GršiČ
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič.
Društvo šteje 507 članov it članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla plačalo $11,495.00 bolniške pore.
Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22.
Rojaki pristopite v naše ve^ liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrada za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. DružK ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dni štvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavaru
PRODAJALCI
za prodajo lot, ki se nahajajo iYi .71. cesti -in Kedzie Ave., nasproti Marquette parka, dvojno vrsto vogalne lote, 2100 čev. sveta za trgovine, ulica speljana po Marquette parku, restricted, vse improvements za stavbe ni treba imeti predznanja, lahko porabite ves čas ali le prosti čas m prodajo. Odprto vsaki večer do 9. p. m.
Frank A. Mullhollamd Co.
6243 S. Western Ave. ^	849-s,t,sr
POHIŠTVO NA PRODAT.
POHIŠTVO PRODA za nizko ceno, skoro novo, na roko delano spalno pohištvo, orientalske preproge in dr. 6436 Greenvievv. Sheldrake 9712. w	828-t do t
IŠČEMO
star zakonski par, ki bi hotel delati farmarsko delo in imeti pri tem mirno življenje. Šolske sestre, Lemont, 111,
MUREN BROS.
PaintkiR & Decorating Contractor 202 Stone St.,	Joliet, ill.
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno po nizkih cenah. Rojakom se najtopleje priporoča. s do s Phone 3069-M.
LOUIS STRITAR -
jete svoje otroke. .Ta oddelek
raste od dne do dne in bode s® Pr,Poroca 'T*™ " ^
V kratkem eden izmed1 naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnili.| obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. StonicL 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Gei sich, 401 Hutchinson St. Vsi \ Jolietu, 111.
£11» premogA, katerega pripeljana na domu Prevažam polnih itve ob času »elitev in v»e kar tpada v to »h-oko.
Pokličite me po telefonu !
2013 W. 21st Plač«
CHICAGO, ILL. Fhoiae: Soosevelt 8221.
Širite in agitirajt« vsepovsod za Amer. Slovenca!
vi s
r
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D. •
*
"Gospoda mu vse zaupajo in povedo." Po razumnosti, po skušnji in knjigah je Lisec znal razsoditi, katera zadeva se bo dobro izšla in katera ne, in pameten je bil, da je odklanjal le te, kar se je ckilo, in onih se popri-jemal z vso gorečnostjo. A plašil je ljudi nekoliko vedno, češ, stvar je težavna in ne poj-de brez napora, kakor razglasi praktičen zdravnik bolezen rad za smrtno; da se reče potem: "Rešil ga je," ali pa zmigne z rameni: "Umreti moramo vsi." Poseben prijatelj je bil gospod Lisec staremu skopuhu Vrbanu, Kovačevemu sosedu, kateremu je pri nalaganji denarja pisal pogodbe in dolžna pisma. Kogar je Lisec priporočil, ta je dobil pri Vrbanu denarja na posodo. Tako je bil Lisec važna oseba ;• odkrivali so se mu ljudje, ko so ga srečavali, in umikali se mu, ko je prišel v cerkev na žagrad.
Pipo dolgocevko je prikadil gospod Lisec h Kovaču, ko se je že končavala sedmina.
"Janez," obrnil se je do mladega Brdar-ja, ki je spoštljivo prijel podano roko, "na pogrebu sem bil, na sedmino pa nisem utegnil priti.' Ne zameri! Saj se poznava." Janez je prikimH • umaknili :>-t > e gospodu trije posesti	bili g	Lisec je sedel
k Janezu, ki mu je srečen in ponosen nalil kupico in zavidljivo gledal pipo dolgocevko in lovski klobuk in zeleno obrobljeno suknjo.
"Brdar je v nebesih," dejal je Lisec in vzdignil kupico; "njemu se godi dobro; mi pa moramo skrbeti za žive." Pomenljivo je zakašljal in namežiknil Janezu in namežiknil Lojzi, da se je takoj razumel pomen besedi in zbudil glasen smeh.
"Če vam je prav, molimo!" vzdignil se je Janezov brat Tone, ker v srce so ga zabolelo puste besede. Lisec ni rekel nič, le hitreje jo vlekel dim iz pipe.
Pogrebni so se jeli poslavljati in stari Vr-ban je pobral po mizi kosce kruha in mesa in poklical sestričino Jerico, naj poveže vse v
ruto in odnese domov. Znancem Vrbanovim se to ni zdelo čudno. Krčmar sfe je muzal in župan Šimen je menil: "Strijc Vrban, Vi ste kakor smrt; vse poberete." A starec se je odrezal :"Saj je plačano vse. Ne li res, Janez? Krčmarjem in kramarjem ni treba nič puščati. Kar odnesi. Jerica!"
"Oh, strijc, kakšni ste!" dejala je tiho Jerica zardela, sramujoč se zaradi strijca.
"Mi še ostanemo, strijc Vrban," dejal je gospod Lisec in prijel z jedno roko Toneta, z drugo Vrbana in posadil oba poleg sebe. Janez je takoj poklical novega vina .
"Župan Šimen, ali Vam dela glavar še sitnosti zaradi ceste?" zadržaval je župana.
"Ile, kaj!" odgovoril je ta nejevoljen. "Saj se breški župan tudi pritožuje. Še nagovoril me je, da bi se šla skupaj pritožit v Ljubljano."
"In Vi ste obljubili?"
Dokaz.
'Ti, žena Muca
.ie
težka dela opravlja le sama." gotovo — "Ne, draga prijateljica, to
1 močnejša od njega, kajti vsa
FRANK KRŽICNIK
1912 W. 22d PL., CHICAGO, ILL.
Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni.	p
Phone: Canal 1404.
je le dokaz, da je on močnejši."
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
» E WARMNIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste
CHICAGO, ILL.
Vik*,',,'.....'..'„■.....'„■„•..
•'"*"..... .......'•"'*
''"'T'............
"Ne še."
"Prav ste storili. Ne se mešati v stvari, ki nam niso nič mar. Naj se brešk.a občina sama speče. Ko sem bil jaz pri železnici, kaj vse sem videl in vedel? Magazin je bil poln vina in tovariši so se kar vrstili. Obroč se je malo odbil in luknja se izvrtala pod obročem, potlej so pa točili, da je bilo vse pijano, in shranil ga je še vsak svoj vrč. Menite, da sem' jaz to ovadil? Tak tepec nisem bil. Saj ni šlo iz mojega. In kaj bi dobil od ovadbe? Nič! Največ nož pod rebra. Človek mora biti pameten." Strme so poslušali možje to modrost. Zdelo se jim je, da mislijo o poštenosti drugače, a niso si upali povedati, prepričani, da ve gospod Lisec, k.aj govori. Nekako v zadregi so prikimavali, sramuje se svojega hlinje-nja, razven Toneta, ki se je osmelil in ugovarjal, češ, da bi on tega ne bil trpel, ampak vse ovadil. Z njim je potegnil takoj župan Šimen, vesel, da je dobil zagovornika svojim mislim, in iz mržnje proti Liscu.
"Ali veste, župan Šimen," dejal je Tone, "kako so Vam bili ono leto odpeljali ciganje žrebe. Jaz sem pa spoznal žrebička doli v Ilotiči in sem jim ga vzel in Vam nazaj pripeljal."
"Res; Tone je ravnal moško," pohvalil ga je župan; "bolj kakor gospod Lisec."
"Skupil bi bil pa tudi lehko," opomnil je krčmar, ki se ni hotel zameriti Liscu in menil, da zahteva krčma nepristranost.
"A to so bili čiganje," zavračal je Lisec naglega fanta; "jaz pa sem imel opravka s tovariši, z ljudmi, ki so bili v službi, razume-ješ? v službi pri c. kr. privilegirani železnici."
"Poštenje velja tu kot tam'." — Lisca je spreleteLa nekaka rdečica in jezno so se mu nasršile obrvi.
"Fant, ti govoriš, preden te kdo kaj vpraša," dejal je oblastno. "Skušnje še nimaš nič. Na mojem mestu bi se bil ti tudi premislilM
"Ne, pri moji veri!" godrnjal je Tone in dregal brata, naj ideta; kajti zopern mu je bil Lisec in njegove besede.
"S poštenostjo samo," modroval je Lisec, ne meneč se za neizkušenega mladioa, "se ne pride daleč; pameti treba, pameti. Če postavite poleg poštenosti pamet, katera da bo hitrejša, pamet bo vedno spredaj."
"Pred ciljem ji bo pa zmanjkalo sape," dejal je Šimen. "Tako sv.a hodila s prejšnjim vaškim učiteljem na sv. Kum. Oče, Vi ste prepočasni, je dejal in dirjal dalje; jaz sem pa hodil korakoma svoj pot. Pod vrhom sem ga došel. Nič sape nimam, je dejal. Jaz pa še preveč, sem rekel in ga pustil za seboj."
"In tako pustite tudi breškega župana pri miru. Breška občina nam nič mar; vsak zase, Bog pa Za vse!"
"A se tudi nam lehko primeri, da bi iskali pomočnika."
m
EE
i


■
i
Namanilo
Slovencem in Hrvatom v Chicagi in okolici na" znanjam, da imam ravno sedaj na izbiro večje število krasnih .velikih in malih hiš z vsemi udobnostmi. Vse je takoj na razpolago. Hiše imam na prodaj v naselbini blizu šole in cerkve, kakor tudi v okolici Chicage.	«
Hiše so v dobrem stanju, na krasnih in zračnih prostorih. Zidane in lesene, tako, da mi je sedaj mogoče v vsakem oziru zadovoljiti vsacega kupca. Cene hišam so primerne za vsakoga. Od $3000.00 do $75,000.00 Pridite si ogledat. Zagotavljam Vam, da bote v tem oziru pri meni pošteno in zadovoljno postreženi.
V Vašo korist je torej, da se zglasite pri: r'
Martin Laurich
-:- REAL ESTATE OFFICE
1900 W. 22nd PLACE	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 5777


"

m
Orožje proti vročini.

ELEKTRIČNO PIHALO
je najpraktičnejše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga y sobo, urad ali kamorkoli hočete. — Imamo veliko izbiro. Ražne velikosti in razne cene.
Pridite in oglejte si jih!
ELEKTRIČNE MOTORJE
dobite pri nas vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas!
Fidelity Electric Co.
FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
^PISANO POLJEj-%
^-—- J. M. Trunk.	®

5375»!
Za smeh in kratek čas.
Brez impertinence do presv. evharlstije sicer tudi ne more biti, v drugem je pa res samo za— smeh. Ljubljanska srajca, toraj "by the priests" importi-rani urednik Delavske Slovenije, Mr. E. Bartulovič, piše dobesedno: "Seveda, tudi Trunka ni manjkalo (namreč na evhari-stičnem kongresu). Sedel je ponosno kakor Napoleon. Smehljal se je milostljivo na vse strani (mogoče tudi na njega, in to bi utegnilo Mr. R. J. Zavertni-ka potrditi v "veri," da se igra stvar pod eno odejo). Mnogi so mislili, da je tudi on ginjen od žegnane kapljice Jezusove krvi. Mogoče. Za gotovo ne vem, ker sem sedel predaleč in nisem mogel dišati (!) iz njegovih ust." Pa morda ja ni sam "dišal iz ust?"
Grandiozno. V kolozeumu v Chicagu je to bilo. Mene ni manjkalo, sedel sem kakor Napoleon (zelo mi raste greben), smehljal se, malo predaleč sicer sem sedel od ljubljanske srajce . . . videl me je z lastnimi očmi, kmalu bi bil celo "dišal" iz mojih ust . . . kolosalno, in Trunk-Napoleon je ves ta čas v Leadvillu samo-le malo "kram-pal" na — polju in pomagal pri delu za stanovanje "hudičeve šajtrnge." Morda je pa šmenta-na šajtrnga res hudičeva, in je ona tako grandiozno potegnila Ljubljansko srajco, da sega njegov nos prav iz Chicaga do leadvillskih velikanov. Škoda, da je vera na čudeže tako opešala, drugače bi človek še lahko veren postal, tako je pa samo za — smeh.
ki so sami že vse o*
Saj se poznamo.
Žarkometar, toraj g. Molele
"odobruje spodobne izraze v govoru in pisanju, ker to je merilo inteligence." Udari pri tem pa po duhovščini in pravi, da duhovščina, posebno sloven
vinarje, strigli.
Richard J. Zavertnik poleg tega, kar povzame iz spisov raznih avtorjev, sam kaj blek ne, a tako "prostomiselno," da se pač — oblekne.
V št. 128. Prosvete navaja neko bulo papeža Inocenta VIII., v kateri baje stoji, da "plagues and storms are the work of witches" — po doma' če, da copernice točo delajo in na metlah po zraku jahajo. Pristavi: "I wonder — čudim se — bo pač mislil reči, radovfr den sem, če Kazimir, Črne, Trunk in Charles Novak, alias Ernest Batulovič, alias Nevese kdo še verujejo v bulo Inocenta VIII., da "plagues and storms are the work of witches?" Zelc duhovito je, kar še pristavi "Ako ne verujejo v to bulo, kaj je vzrok, da ne verujejo v to bulo, a še verujejo v čudeže Kristove in v druge dogme h biblije? Have Kazimir, Črn« and Trunk come to the concUi sion that the bull of Innocent VIII was bull?"
Kaj verujeta Kazimir in Čr ne ali ne verujeta, mene ne bri ga, za mojo osebo odgovoritf to-le: Preden akademično izO' braženi M^. R. J. Zavertnik na' stopi kot zgodovinar ali kaj if se tako mogočno postavi, naj blagovoli vzeti na znanje in se pouči, da je med kako bulo i" čudežem in dogmo tako veli kanska razlika, kakor med nje govim "freethought" in pravin1 mišljenjem, ako noče smatrati prav vseh čitateljev, kako! smatra pač navadne slovenske delavce za zelo priproste. Da' Ije naj mu bo v pojasnilo, — slučaju, da je imenovana bula pristna in se tako izraža, na' čemur jaz zelo dvomim, da toraj v tem slučaju razlika me kakim izrazom v kaki buli in dogmo tako velikanska, kakor razlika med nebom in zemljo, in da prav nobenemu katoliča-i nu ni treba verovati v kak izraz
/t
' , „, .. , i nu m treoa verovali v Kan lziiiz-ska m niene svete kniige, te- , . . , ,	,	1r„ /
J „ ., , j j kake bule ter so v tem oziru ka-ga ne pozna. Ako pade od du-- ....	. . .. ,
toličani resnični — freethink-
ILUNGTON PHOTO STUDIO
John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.,
izdeljuje
najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se.	s.
Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine.
Se kar trgajo.
ers,
Charles Novak, katerega je on pri tem vendar-le odvezal.
Pomilovanja vredni so slovenski delavci, ki takim inkvi-zitorskim zgodovinarjem pri —1 inkviziciji nasedejo.
>hovske strani kaka trša, tega | ngotako	. kakor
\ne morejo pozabiti, dasi sami kažejo presneto malo "inteligence." O tem svedoči konec te epistole. "Vendar pa je moje skromno mnenje, da primerna beseda, katero zasluži duhovščina, še ni bila najdena," razodeva. Beseda "far" ni dosti inteligentna, a če bi se "primerna beseda" našla, bi pa šla vsa inteligenca rakom žvižgat, da bi se samo-le moglo izraziti, kar duhovščina — zasluži. Nemec pravi: "Keine Antwort, auch eine Antwort — tudi odgovarja, kdor ne odgovori," in kdor ne rabi besede, jo tudi rabi.
* * *
Srce ga boli.
Namreč pisača "Kratkih pri-piskov," kjer po ProletarcU njegova tinta brizga zelo na kratko. Srčne rane ne prihajajo po Prešernovi maniri, temveč od tega, da "mora iskrenega in zavednega človeka srce boleti, ko vidi, da je še vedno toliko takih katoliških bac-kov . . ." Še bolj ga utegne srce boleti, ker je tako malo bac-
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po |j[| posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj.
..........$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO BI Zli EN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
DR. t F. KONOPA "^SfeSS"0 IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Za inkvizicijo namreč, ki je kov, ki bi vzeli "Zvonka Kame^
celo za nad vse resne zgodovinarje vrlo težak problem. Vsak hoče odnesti kar največ slave, in to so urednik Glasu Svobode, "hišni zgodovinar" pri Prosveti, Richard J. Zavertnik, in cela vrsta raznih dopisnikov. Kričanja in blekanja je kakor če ovce strižejo, a volne prav nič, saj strižejo samo razne "zgodo-
Dobro meso se dobi----
- - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu.
Se priporoča v naklonjenost
Math Kremesec
SLOVENSKI MESAR.
1912 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
leona" za resno in bi kaj dali na njegove "kratke" dolge ti rade.
. . . neznane,
srčrie rane
mene spati ne puste.
V NAJEM SE VZAME FARMA
od 50 do 80 akrov. Ako ima kateri izmed rojakov kaj podobnega, naj sporoči na:
Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
P,S,t
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v državi Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni z.astop nik Mr., Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse drugo, kar je v zvezi 1> našim podjetjem. Vsem g» prav toplo priporočamo, da mi' gredo na roko in pomagajo p^ j agitaciji.
I Uprava Amer. Slovenca.