/dtBlBS ptttCflOS V |St0V[nL Leto XVm., št. 126 Ljubljana, četrtek 3. junija 1937 Cena 2 Din UpravniStvo, ujuDljana, Knafljeva ulica 6 — Telet on 8t_ 8122, 3123, 3124, 3126, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul d — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka nllea št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL fit. 2 Telefon St 190. Ftačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga člslo 78.180, Wlen št 105-241. Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 6L 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. V ZNAMENJU POMIRJENJA Nemci in Italijani zahtevajo poostritev kontrole, odpoklic prostovoljcev in pogajanja glede bodoče ureditve razmer v Španiji Dva naša važna železniška problema Svojčas je priobčilo »Jutro« daljši članek o bodočih železniških gradnjah v okviru »Uredbe o gradnji železnic«, ki jo je izdal z zakonsko močjo ministrski svet 1. 1936. Tamkaj smo čitali, da je bila sprejeta v gradbeni razpored tudi proga Črnomelj - Vrbovsko in sicer kot edina železniška gradnja v bodočih 20 letih, ki bi šla deloma tudi po slovenskih krajih. Vse ostale železniške proge bodo zgrajene v ostalih banovinah in z.a narodno gospodarstvo v severoza-padnih delih Jugoslavije ne bodo imele večjega pomena. Zadnje dni smo izvedeli iz raznih gospodarskih listov, da je že zagotovljena gradnja okoli 20 km dolge ozkotirne zveze iz Metkoviča do Ploč ob Jadranu, kjer je nameravana nova obmorska luka Aleksandrovo, ki naj bi prvenstveno služila za izvoz in uvoz pokrajinam v zaledju Ploč, pred vsem Bosni in Hercegovini. Prav tako so prišle v javnost vesti, da je že vse pripravljeno za pričetek gradnje nor-malnotirne proge od Kraljeva preko Cačka na Valjevo in od Banjaluke do Doboja. Nikakor ne zanikamo važnosti različnih projektiranih in v gradbeni razpored sprejetih prog; toda marsikdo si bo vseeno zastavil vprašanje, zakaj je dravska banovina ne le pri sestavi gradbenega programa, temveč tudi njegovem izvajanju tako pičlo udeležena. Prizadevanja za ostvaritev prvovrstne železniške zveze Slovenije s Suša-kom segajo nazaj v prve mesece po osvobojenju, ko je postalo jasno, da železnica Ljubljana - Št. Peter - Reka ne bo ostala v naših rokah. Že 1. 1919. se je zato o tem, za gospodarstvo severo-zapadnega dela države izredno važnem vprašanju prav živahno razpravljalo v javnosti in nastajali so že prvi projekti, obravnavaj oči zlasti železniško zvezo med Kočevjem in Srbskimi Moravica-mi. Slišali so se pa tudi glasovi za podaljšanje dolenjske železnice od Črnomlja na Vrbovsko. Zakon o Blairo-vem posojilu je 1. 1922. določil podaljšanje kočevske proge v smeri na suša-ško progo. Po večletnem izbiranju tras je bilo končno razčiščeno tudi to in izdelan je bil podrobni načrt za gradnjo proge. Toda namesto uresničenja in ostvaritve načrta je pod Vukičevičevim režimom, v katerem je sodelovala takratna SLS, ves izdelek odšel v arhiv direkcije za gradnjo železnic in tam — obležal do danes. Nekaj let kasneje se je vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem znova pojavilo, tudi to pot breuspešno. Pač pa se je pričela 1. 1935. graditi zveza Sevnica - Št. Janž, ki je sicer tudi važna, toda more do svojega pravega pomena priti šele, ko bo izvršen od Črnomlja priključek na sušaško progo pri Vrbovskem. Pričelo se je torej izvajati delo za zvezo z morjem, toda ne baš pri glavi. Danes je najvažnejše, da se dokončajo vsa preddela za pričetek gradnje proge Črnomelj - Vrbovsko. Saj je javnosti znano, da je posebna gradbena sekcija v Črnomlju že od lanskega avgusta nepretrgano na delu, da čimprej izvrši vse podrobne načrte te proge in tako omogoči pričetek dela na samem terenu. Naša javnort z vso zanesljivostjo pričakuje skorajšnje vesti, da je prometno ministrstvo preskrbelo tudi za to, edino iz dravske banovine neposredno na jadransko progo vodeče železnico vsa potrebna sredstva za zgraditev. Ako bi se to tekom prihodnjih mesecev ne zgodilo, potem postane jasno, da se je smer z »Uredbo« uvedene železniške politike zopet zasukala. Da do tega ne pride, morajo storiti narodu odgovorni činitelji vse potrebno. Odgovornosti se ne bodo mogli izogniti. Po skoraj dveh desetletjih, ki sta glede ostvaritve železniške zveze med Slovenijo in Jadranom brezplodno potekli v vedno novih peripetijah, je sedaj skrajni čas, da se preneha z nadaljnjim izigravanjem, ker je razočaranja po izkušnjah s kočevsko progo že več kakor dovolj. Na neki drugi strani zgodovin^ našega železniškega vprašanja je z debelimi črkami napisano: »Dvojni tir med Zagrebom in Zidanim mostom«. Letnica, odkar je ta zadeva akutna, je tudi pripisana. Vprašanje se rešuje že 13 let. L. 1924. je vedno silnejši promet na tej progi prisilil glavno ravnateljstvo železnic v Beogradu, da je dalo napraviti načrte in proračune. Danes je proga še vedno enotirna. Kdaj se bo tir med Zagrebom in Zidanim mostom podvojil, ne pove niti »Uredba«, še manj pa kaka druga pratika. In vendar gre za progo z najmočnejšim prometom v vsej Jugoslaviji! Tod odteka jugoslovensko in bolgarsko izvozno blago v tri smeri: preko Maribora na sever, preko Jesenic na severozapad in čez Rakek na jugo-zapad; tod prihaja v Jugoslavijo največ uvoznega blaga. Nastaja torej z vso nujnostjo vprašanje, zakaj je bila podvojitev tira med Zagrebom in Zidanim mostom zopet od-godena. ko je tudi na najbolj odločilnih saMKfit & M propustna London, 2. junija, br. Na prošnjo zunanjega ministra Edena sta danes nemški poslanik Ribbentrop in italijanski poslanik Grandi v skupni noti sporočila naslednje zahteve svojih vlad glede Španije: 1. Na španskih mejah in obalah naj se izvaja stvarna kontrola ki mora biti taka, da se prepreči vsako tihotapstvo vojnih potrebščin bodisi za valencijsko vlado ali za generala Franca. Pomorska kontrola naj se temu primerno poostri. 2. Tuji prostovoljci naj se takoj odpokličejo iz Španije ne glede na njihovo narodno pripadnost in ne glede na to, kateremu španskemu taboru služijo. 3. Nemudoma naj se prično pogajanja za sklenitev premirja, da se omogoči odhod tujih prostovoljcev, obenem pa naj se sklene dogovor glede bodočega razvoja in notranje ureditve razmer v Španiji. V poučenih londonskih krogih zatrjujejo, da je valencijska vlada že pristala na te pogoje in tudi izrazila svojo pripravljenost, da se določijo posebni nevtralni pasi, ki jih bo španska vlada brezpogojno spoštovala. Eden o pomenu kontrole Na popoldanski seji spodnje zbornice je zunanji minister odgovarjal na interpelacije, ki so jih vložili vladni in opozicijski poslanci glede razvoja konflikta zaradi Španije. Izjavil je med drugim, da se je dosedanja mednarodna kontrola dobro obnesla in da bi se zaradi tega angleška vlada najodločneje protivila zahtevi, ki bi stremela za tem, da se ta kontrola opusti. Nasprotno povečanje kontrole bo še prej dovedlo do zaželjenega cilja. Zaradi najnovejših dogodkov v Španiji pripisuje angleška vlada mednarodni kontroli še večji pomen. Odmev v angleškem tisku V angleškem zunanjem ministrstvu sestavljajo predlog, po katerem naj bi kontrolne oblasti v primeru potrebe solidarno nastopale proti napadalcu. »Daily Tele-graph« in »Times« menita, da se bodo Nemci zadovoljili s takim varnostnim sistemom. Kontrolno brodovje bo po tem predlogu predstavljajo enoten mednarodni organ, kontrolne oblasti pa bodo prevzele kolektivno odgovornost za vsa svoja dejanja. Obenem bo angleška vlada po informacijah »Daily Heralda« zahtevala od španske republikanske in nacionalistične vlade, da naj izdata nemudoma stroga povelja vsem svojim letalskim silam, naj v bodoče ne napadajo več vojnih ladij v službi mednarodne kontrole, in določita varnostne okoliše, v katerih bodo posamezne kontrolne vojne ladje popolnoma zaščitene in vame pred neizzvanimi napadi. Valencijska vlada je že obvestila Fo-reign office, da je pripravljena jamčiti, da se incidenti, kakršni so se pripetili zadnje dni, v nobenem primeru ne bodo več ponovili. Sporočila je tndi, da bo smatrala lu-ko Palmo za nevtralni pas in da je republikanska letala v bodoče ne bodo več napadala. Po nadaljnjih načrtih, o katerih se v londonskih krogih mnogo govori, se bo ustanovil tudi posebej angleško-francosko-nemško-italijanski odbor strokovnjakov, ki bo podrobno proučil tehnično stran celotnega varnostnega sistema, ki naj bi se ustvaril za varno izvajanje mednarodne kontrole okrog Španije. Anglija za mednarodno pomorsko policijo London, 2. junija, g. Po tukajšnjih informacijah predlaga Anglija kot novo obliko kontrole mednarodno pomorsko policijo, ki bi v bodoče onemogočila napade proti ladjam, ki izvajajo kontrolo. Anglija bi hotela s tem predlogom zopet spraviti v odbor za nevmešavanje Nemčijo in Italijo. Del Vayo v Parizu Pariz, 2. junija, o. španski glavni delegat pri Društvu narodov Del Vayo je snoči prispel iz ženeve v Pariz. Politični krogi smatrajo njegove današnje razgovore v Blumom in Delbosom za dokaz, da je londonski in pariški vladi uspelo odvrniti valencijsko vlado od njene namere, da moč proge že do skrajnosti napeta in da nastajajo v dobah prometnega viška velike nevšečnosti. Res je, da »Uredba« nikjer ni posegla v poglavje o povečanju in razširjenju obstoječih prog, ker je bila izdana samo kot okvirni zakon o gradnji novih prog. Najbrž iz tega formalnega vzroka podvojitev tira ni prišla vanjo. Ker pa je mogoča za vso državo le ena, enotna železniška politika, če hočemo doseči uspešno železniško gospodarstvo in spada vanjo prav tako poglavje o gradnji novih prog kakor poglavje o ojačenju obstoječih prog, bi bilo potrebno, da se je to vprašanje pojavilo v proračunu prometnega ministrstva. To se ni zgodilo, iz česar sklepamo, da železniška uprava kljub nesporni nujni potrebi in mnogoštevilnim zahtevam javnosti ne pripisuje podvojitvi zagrebške proge dovolj tehtnosti in važnosti. V naši železniški politiki mora temeljito prevladati široki pogled splošne državne gospodarske politike, ki je toliko odvisna baš od zdrave rešitve železniških problemov. Bliža se zopet čas, ko pričnejo sestavljati proračune za 1. 1938/39. Zopet je prilika, da se to nujno vprašanje načne. Ali bo zopet ostalo nerešeno? bi zaradi nemškega napada na Almerijo zahtevala takojšnje izredno zasedanje sveta Društva narodov. V Rimu zadovoljni z razvojem dogodkov B-lm, 2. junija. AA. Italijanska javnost je nenavadno zadovoljna z najnovejšim razvojem mednarodnega pložaja. Listi posvečajo obširne članke dogodkom in izražajo zado voljstvo, da se je doseglo pomirjeme in da se bodo vsa vprašanja, k; so nastala s tem incidentom, zadovoljivo uredila. Posebno poudarjajo nemško uradno izjavo in izjavo britanskega zunanjega ministra Edena, da se ne bo nič ukrenilo, kar bi moglo položaj otežkočiti. »Popolo d'Italia« pravi med drugim, da eo velesile dokazale svojo hladnokrvnost, nato pa poudarja spravljivo stališče, ki so ga zavzele Edini način, ki more omogočiti popoln uspeh, ie ta, da se da Nemčiji in Italiji popolno zadoščenje. Italijanske vojne ladie, kj izvajajo kontrolo okolj Španije, bodo ostale na svojih Berlin, 2. junija, br. Papeški nuncij 1 Orsenigo je včeraj s svojim spremstvom odpotoval v Riia. istočasno je tudi nemški poslanik pri Vatikanu Bergen po naročilu berlinske vlade »odšel na dopust«, s katerega so najbrže ne bo več vrnil. Tako v rimskih kakor v berlinskih krogih tolmačijo to kot dejansko prekinitev diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Vatikanom. Nemška vlada je že v svojem včerajšnjem komunikeju izjavila, da prepušča Vatikanu vso odgovornost za posledice, ki bodo nastale sedaj, ko je Vatikan sam onemogočil normalne odnosaje z Nemčijo, odklanjajoč vsčk odgovor na nemške proteste, kar se more tolmačiti le kot odobravanje napadov na kancelarja Hitlerja in nemški notranji režim. V krogih papeške nunciature v Berlinu sicer zatrjujejo, da je nuncij Orsenigo, ki je bil že dalje časa bolan, iz zdravstvenih razlogov odpotoval v Italijo ter da Vatikan ni prekinil diplomatskih odnošajev, češ da tega nikdar ne stori, marveč vedno daje prednost nasprotniku, da prvi prekine odnošaje. Dejstvo, da so z nuncijem odpotovali v Rim tudi kardinal Faulhaber ter škofa Preising in grof Gallen, pa kaže na to, da se Vatikan pripravlja za kulturni boj in da želi dati nemškim katoličanom po najvišjih predstavnikih katoliške cerkve v Nemčiji svoja zadnja navodila. V hitler-jevskih krogih izjavljajo, da sprejemajo to vsiljeno jim borbo ter da ne mislijo niti za las popustiti. Nasprotno, še le sedaj bodo v celoti razkrili delovanje katoliške duhovščine, ki je sistematsko rovarila proti na-rodno-socialističnemu režimu in zastrupljala nemško mladino. Kako daleč misli iti nemška vlada, kaže dejstvo, da so te dni zaprli vse tako zvane katoliške tiskarne in ustavili izhajanje vseh katoliških listov z Madrid, 2. junija, o. O položaju na posameznih bojiščih je bilo danes objavljenih več komunikejev, ki pravijo v glavnem: Hujši boji so bili snoči in dopoldne na severnem bojišču, zlasti okrog hriba San Pedra. Republikanci so po krvavih borbah odbili več nacionalističnih napadov in cču-vali vse svoje postojanke. Na obeh straneh je bilo zelo veliko žrtev. Republikansko topništvo je onemogočilo koncentracije nacionalističnih čet ob Lemoai. V splošni so republikanci s svojo ofenzivo severno od Madrida dosegli doslej znatne uspehe. Njihovi sprednji oddelki so le še 14 km oddaljeni od Segovije. Na Sierri Guadarrami se pravkar razvija velika bitka. Republikanci so danes zavzeli mestece Grano. V neposredni bližini Madrida jc bi) danes odbit bud r* r> vrd. Republikanska vojbka prodira na uacio- mestih kljub umiku Italije iz odbora za neumešavanje. Znano je, da ie dolžnost teh ladij samo ta, da se prepričata ali je na vsaki ladji, ki vozi v Španijo, član mednarodne kontrole. Če na ladji ni mednarodnega kontrolorja, ladja ne sme preprečiti parniku, da ne bi plul v Španijo, in zato Italija v španskih vodah ni imela samo vojnih ladij, ampak tudi trgovske parnike kakor na pr. parnik >Barlettoc, ki je bil nedavno bombardiran v Palmi. Tj parnikj bodo še naprej opazovali uvoz v Španijo in se branili proti vsakemu napadu, vendar pa še niso prejeli povelja, naj ustavljajo tuje parnike. zlasti ruske. Pripravljenost italijanskega vojnega brodovja Rim, 2. junija, o. Mussolini se je zadnje dni mudil na svojem posestvu v Rocci delle Caminate, včeraj pa se je nenadoma vrnil z letalom v Rim, kjer se je v Beneški palači takoj sestal z zunanjim ministrom Cia-nom in državnimi podtajniki v ministrstvih za vojsko vojno mornarico in letalstvom. motivacijo, da so namesto verske propagande širili propagando proti nemškemu režimu. Po vsem tem nenadnem prerkretu presojajo sedaj tudi v nemških katoliških krogih izglede Za pomirjenje in sporazum med rajhom in Vatikanom zelo pes mistično. Sedaj smatrajo za zelo verjetno, da bo nemška vlada v primeru, da bi se papež odločil za izda nje nove en ci klike o položaju nemške katoliške cerkve., s policijsko silo preprečila njeno čitanje v nemških cerkvah. V beriinskih katoliških krogih zatrjujejo, da je proti izjavatm propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki je z vso brezobzirnostjo m ostro:tjo razgalil zablode nemške katoliške duhovščine, vložil Vat'-kan protest pri nemški vladi. Skrbi na Dunaju Dunaj, 2. junija. AA. Glasovi o možnosti prekinitve diplomatskega razmerja med nemško vlado in Vatikanom so katoliške kroge v Avstriji zelo vznemirili. Tako kaže zlasti »Reichspoek veliko skrb zaradi razvoja dogodkov. >Neue Freie Presse« poudarja, da po načelih mednarodnega prava tudi morebitna prekinitev diplomatskega razmerja ne bi imela za avtomatsko posledico razveljavljen je konkordata med Vatikanom in Nemčijo. Pozornost v Rimu Rim, 2. junija, g. Poostritev konflikta med Vatikanom in Nemčijo zasledujejo italijanski listi z največjo pozornostjo. Nekateri vprašujejo, ali ni prelom diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Vati-kanem po-tal neizogiben. V političnih krogih menijo, da bo morala Nemčija prevzeti odgovornost, če bi prišlo do preloma. nalistično ozemlje tudi v odseku Alto Leon. Republikanske letalske sile so danes bombardirale Segovijo, Alcazar in Toledo ter še nekatere druge nacionalistične kraje. Iz Francovega tabora San Sebastian, 2. junija, d. Slabo vreme še vedno ovira operacije na baskovskem bojišču. Za sedaj streljajo samo s topovi in sicer v odseku pri Orduni in Baranbiju, kjer se zbirajo večje sovražne čete. Pri Amorebieti so baskovske čete včeraj izvr-šile protinapad proti nacionalističnim postojankam zapadno od gore Lemone in vzhodno od Galdagone. Kljub velikemu številu so bili Baski z velikimi izgubami odbiti. Dva častnika in 40 mož Baskov je prešlo k nacionalistom. Kakor poroča »Corriere della Sera«, so na tej konferenci podrobno razpravljali o organizaciji italijanske vojne mornarice v španskih vodah za primer novih letalskih napadov na posamezne vojne ladje in sploh o položaju, ki je nastal po zadnjih incidentih. Takoj po konferenci je izšel ukaz, da se morajo v Salermu nemudoma koncentrirati večje skupine italijanskih pomorskih sil, da bi lahko v primeru potrebe takoj odplule v Španijo. Med Italijo in Nemčijo je bil po nadaljnjih informacijah italijanskega lista dosežen sporazum, da bosta v bodoče v vseh takih primerih solidarno nastopali proti napadalcem. Proti ruski pomoči republikancem Rim, 2. junija, o. Italijanska vlada je v soglasju z nemško vlado izdala poveljnikom italijanskih vojnih ladij na Sredozemskem morju nalog, naj za vsako ceno preprečijo ruskim ladjam dostop v republikanske lu-ko. kamor baje še vedno dovažajo vojne potrebščine in prostovoljce. Nove nemške ladje v španskih vodah Berlin, 2. junija, br. Poleg križarke »Leipzig«, ki je že včeraj krenila na pot, so danes odplule v španske vode za ojače-nje nemškega vojnega brodovja podmornice U 28, U 32, U 34 in U 35. Boji pred Segovijo Madrid, 2. junija. AA. Uporniki so J vasi La Granji dobili včeraj popoldne številna ojačenja in izvedb hud napad na vladne oddelke. Postojanke, ki so jih vladni oddelki včeraj zavzeli, so izpraznili. General Miaja je snoči izjavil novinarjem, da so republikanski oddelki zavzeli prvo vrsto utrjenih jarkov v gozdu Balze-na. Včeraj so republikanski vojaki vdrli v pritličje kraljevske palače v Granji, morali pa so se takoj umakniti zaradi hudega ognja iz strojnic. Dve španski ladji torpedirani Valencija, 2. junija, k. Neka nacionalistična podmornica potopila špansko cistern-sko ladjo »Schumb«, ki je bila na odprtem morju v bližini baskovske obale, kakor tudi republikansko tovorno ladjo »Granado«, ki je priplula iz severovzhodne smeri in je bila namenjena v Barcelono. »Granada« je bila torpedirana nekaj kilometrov pred barcelonsko luko. Španci se sami otresajo prostovoljcev Pariz, 2. junija, br. Agencija Radio poroča, da so nastali v Salamanci in v Mala-gi krvavi izgredi med domačini in ino-zemsKimi prostovoljci, ki se zbirajo, preden rili pošljejo na fronto. Nemiri so zavzeli tak obseg, da so morale redne čete z orožjem napraviti red in mir. Pri tem je bilo mnogo izgrednikov ubitih in ranjenih. Oblasti so zaprle okrog 200 oseb. Demonstranti so klicali: Ven iz Španije s prostovoljci! Španci bomo sami napravili red! Ne pustimo se izmozgavati in zasužnjiti! Nemški poslanik general Faupel je zaradi teh demonstracij protestiral pri generalu Francu. Neurath pride v Beograd Berlin, 2. junija, br. Nemško zunanje ministrstvo objavlja, da bo zunanji minister Neurath prihodnji teden odpotoval na turnejo po Balkanu. Obiskal bo Beograd, Sofijo in najbrže tudi Bukarešto. Na povratku se bo ustavil tudi v Budimpešti. Pri tej priliki bo imel razgovore o poglobitvi medsebojnih gospodarskih in političnih odnošajev med Nemčijo na eni ter Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko na drugi strani. V nemških političnih krogih pripisujejo temu potovanju velik pomen in sodijo, da bo mnogo pripomoglo k učvrstitvi osi Rim - Berlin. Nova japonska vlada Tokio, 2. junija. w. Ministrski predsednik Konoe je sestavil svojo vlado. Le ministrstvo za zunanjo trgovino jn prekomoreki trgovino še ni zasedeno. Titulescu v Londonu London, 2. junija, b. Bivši rumunski zunanji minister Titulescu je prišel včeraj ▼ London. Zastopnikom časopisja je ob svojem prihodu izjavil, da je prišel v Anglijo le za kratek čas, in to na povabilo univerze v Oxfordu in Cambridgeu, kjer bo imel več predavanj z mednarodnega področja Poljski prosvetni minister v Budimpešti Varšava. 2. junija. AA Poljski prosvetni minister Switoelawakj je odpotoval v Budi mipešto. Danski zunanji minister v Berlinu Berlin. 2. junija. AA. Danski zunanji minister Munch se bo na povratku iz Ženeve ustavil v Berlinu io ©topil v stike z zastopniki nemškega zunanjega ministrstva. Kronanje egiptskega kralja bo v juliju Kairo, 2. junija. AA. Ob koncu julija bo slovesno kronanje egiptskega kralja. Eksplozija v avstrijski municijski tvornici Dunaj, 2. junija, br. V tvornici munieije v Hirtenburgu je danes popoldne nastala huda eksplozija. 12 delavcev je bilo smrtno nevarno, večje število pa lažje ranjenih. Dva objekta tvornice sta popolnoma uničena. Vzrok eksplozije še ni ugotovljen, govore pa, da gre za sabotažo, Hitlerjeva Nemčija v borbi z Vatikanom čeprav še ne formalno, vendar so dejansko diplomatski odnošafi med Nemčijo in Vatikanom že prekinjeni Blomberg v Rimu Nemški vojni minister pri Mussoliniju in Cianu ter v avdijenci pri kralju Viktorju Emanuelu Rim, 2. junija, k. Danes popoldne je prispel v Rim nemški vojni minister maršal Blomberg, čegar obisk je bil napovedan že za prve dni meseca maja, a je bil nato od-goden iz neznanih razlogov. Kmalu po prihodu je maršal Blomberg posetil predsednika vlade Mussolinija v Beneški palači, pol ure pozneje pa ga je kralj v Kvirinalu sprejel v posebni avdienci. Iz Kvirinala se je odpeljal Blomberg v palačo Chigi, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Cianom. Proti večeru si je ogledal razne spomenike in rimske znamenitosti, zvečer pa so mu priredili banket v nemškem poslaništvu. Jutri si bo nemški vojni minister Blomberg ogledal razne italijanske letalske ustanove, v Furbari pa bo prisostvoval manevrom vojaških letal raznih tipov. V petek si bo ogledal italijanske vojašnice in vežbe posameznih vojaških oddelkov. V soboto se bo odpeljal v Napoli, v ponedeljek pa bo prisostvoval paradi italijanskih vojnih ladij. V torek v sredo se bo maršal Blomberg vrnil v Nemčijo. Listi so danes objavili daljše članke, v katerih pozdravljajo nemškega vojnega ministra kot tvorca nove nemške vojske pod narodno-socialističnim režimom. španskih Hudi boji okrog Bilbaa — Prodiranje republikanskih čet proti Segoviji Sprememba v Angliji Odbod Stasileya Baldwina in značaj nove vlade NeviUa Chamberlaina Beležke Po kontinentalnih merilih bo dogodek, kakršen je odstop angleškega premiera in nastop novega ministrskega predsednika, pomenil nedvomno notranjepolitični dogodek prvega reda. V Angliji sami se je ta važna sprememba izvršila brez vsakega hrupa, zlasti pa brez poudarjenih ugibanj o »novem« kurzu v angleški notranji politiki. Razlogov za to je več. Predvsem je bivši premier Baldwin odstopH prostovoljno in je svoj odstop sam že pred meseci napovedal, tako da bi se zdelo kvečjemu čudno, ako bi te svoje napovedi po kronanskjh svečanostih, ki jrh je bil postavil za skrajni termin svojega predsedniikovanja, ne bil izvedel. Zamenjal ga je mož. kij ga je bil že Bald-wjn sam označil in priporočil za svojega naslednika in ki ima za seboj skoraj prav tako dolgo politična kariero kakor bivši priletni premier, izhaja pa povrhu iz stare družine angleških politikov jn državnikov. Za presojo pravkar izvedene spremembe v angleški javnost; ni brez pomena tudi upoštevanje samega angleškega značaja, angleške državniške jn demokratične tradicije ter sposobnosti stvarne presoje še tako težkih političnih zapletljajev. To nam kaže na primer izredno hladnokrvno angleško poseganje v razvoj mednarodne politike, kj je polna nevarnih napetosti. Nedavno pa je angleški imperij btfez potresa prebrodil težko ustavno krizo, ki je dosegla vrhunec v abdtkaeiji bivšega kralja Edvarda VIII. Sa^ mo politično zrel narod lahko tako stoično dojema svoje krize, težke notranje- in zunanjepolitične spremembe! Prj presoji odmevov rekonstrukcije angleškega kabineta v angleški javnosti je treba te elemente angleškega državnega življenja v prvi vrsti upoštevat.;. Za notranjepolitično jn zunanjepolitično vrednotenje dogodka samega pa je bistvenega pomena predvsem označba novih in starih političnih osebnosti, ki nastopajo kot glavni protagonisti. Te osebnosti so v sedanjem primeru bivši premier Stanlev Baldwin in novi premier Nevjlle Chnmberlain ter ministri Hoare. Eden. Simon. Dufi Cooper in Hore Beli&ha. Stanley Baldwjn se umika iz angleške politične arene v 6 ta ros ti 70 let in po skoraj tridesetletnem političnem delovanju. Zdi se, kakor da bj v svoji državniški modrosti želel po 6voje poslušati nasvet očeta novega angleškega premiera, znamenitega Jo-sepha Chamberlaina. ki je večkrat dejal, da je 75. leto starosti skrajna meja. do katere sme kdo ostati angleški prenrer. 2 njim se urnika v zasebno življenje človek, na čigar ime je vezan dobršen kos najnovejše angleške politične zgodovine, Ba.ld-win je veljal od svojega prvega pa do poslednjega političnega nastopa za pravo "Utelešenje onega čistega angleškega tradicionalizma. kateremu se mora Anglija v veliki meri zahvaliti za svojo moralno in materialno veličino. V svoji politični karieri je po vrsti zavzemal zelo važna mesta, vendar pa se je šele leta 1923 povzpel do ministrskega predsednika, ko ga je tedanji premier in leader konservativne stranke Bonard Law sam označil za svojega naslednika, potem ko se je že izkazal za velikega politika jn državnika ob padcu Lovd Georgeove vlade iFt.i 1921. Premier je bjl tudi v letih 1924 — 1929 in po padcu vlade Ramsaya MacDo-nalda od leta 1935 dalje. Njegova bistvena oznaka je bila teredna hladnokrvnost, ki je, združena z njegovo znano previdnostjo, vzbujala pogosto vtije oportunističnega ekvilibriranja po načedu, da je treba v sleherni politični situaciji, pa naj zahteva še tako odločne sklepe, puščati vrata odprta še za druge možnosti. Morda je prav zaradi te osnovne Baldwinove note zbujala tu in tam tudi angleška zunanja poljtjka vtis neodločnosti, dasi to v svojem bistvu vendarle ni bila. Prav te dni očitajo Baldwinu Nemci, da v pogledu angleškega razmerja do Nemčije »nikdar ni povedal poslednje in odločilne besede«. Toda na drugi strani moramo objektivno priznati, da je prav Baldvvjnova Anglija oču-vala svet pred velikimi katastrofami, kj so mu pretile v zadnjem času zaradi abesjnske in španske zadeve, in da je prav Baldwi.no-va vlada predložila angleškemu parlamentu v sedanji splošni mednarodni negotovosti načrt sistematične in najpopolnejše oborožitve. ki naj nudi Evropi najboljše jamstvo pred morebitnim.; presenečenji. Sedanja imperialna konferenca in ž njo združena razprave o obrambi vsega britanskega imperija so le logično nadaljevanje politike, za katero se je izrekla Ba!dwino-va vlada. S tem je Stanley pred svojim odstopom pač najboljše dokazal, da se je svoje odgovornosti napram svojemu narodu in britanskim podanikom, posredno pa tudi napram ostalemu svetu v polni meri zavedal in da se težj te odgovornosti ob zatonu svoje politične kariere ni hotel izogniti. Baldw-novo dediščino prevzema v kaj resnrh časih novi premier Nevjlle Cham-berlain, bivši finančni minister, sjn znanega angleškega državnika Josepha Chamberlaina itn polubrat pokojnega angleškega zunanjega ministra Austena Chamberlaina. Tudi Neville Chamberlain n; več mlad. saj šteje samo dve leti manj kot Baldwin. Njegova politična kariera ni tako pestra kakor je bila Ba.klwinova. Prihaja pa na novo mesto dobro pripravljen in z ogromnim ugledom. Novi min. predsednik je po svojem političnem pripadništvu konservativec. Toda pravijo, da mu je liberalni unionistjSni duh njegovega očeta v krvi. Njegov novi kabinet je obdnžal 7načaj vlade nacionalne koncentracije v družbi z liberalci in nacionalnimi laburieti MacDonaldove skupine. Ostalo je isto številčno razmerje vseh treh vladrrh skupin v vladi: 15 konservativcev, 4 nacionalni liberalc; jn 2 nacionalna labu-risf-a. Wickham Steed. dobri poznavalec angleških politikov jn državnikov, sodi, da nova Chamberlainova vlada rt>e bo prinesla nika-kega presenečenja. Zunanjo politiko bo Chamberlain prepustil v glavnem Edenn, ker se sam ž njo ni v podrobnost; pečal. Ede-nov mednarodni kurz pa jie znan. Sodelovanje z Društvom narodov, politika kolektivne varnosti in povezanosti obeh demokratičnih zapadnih velesil ostanejo slej ko prej njegovi temelji. Neme; opozarjajo posebej tudi na Charmberlainove simpatije do Francije in na nera'7?položenje novega mornariškega ("prejšnjega vornega) ministra Duffa Coo da da mnogo slutiti... za pogreb sokolskega škofa Dubrovnik, 2. junija, o Vest o smrti ko-torskega škofa Franja Uccelinija je po vsej Dalmaciji napravila najgloblji vtis in zlasti med nacionalnimi ljudmi vzbudila iskreno žalovanje. Sožalne brzojavke, ki prihajajo iz vseh pokrajin države, pričajo, da je vest bolno odjeknila tudi drugod. Kljub visoki starosti, ki jo je sokolski škof dočakal, povsod iskreno obžalujejo njegovo smrt. Priljubljeni škof bo pokopan v svojem rodnem kraju- kjer je preživel zadnja leta svojega življenja, v Lopudu na istoimenskem otoku. Pogreba se bodo udeležile močne deputacije vseh sokolskih ter drugih racionalnih in kulturnih društev iz srednje in južne Dalmacije. Nj. Vel. kralja bo zastopal poveljnik dubrovniške garnizije major Kneževič, predsednika vlade pa zet-ski podban Jevtič. Tudi slovita bokeljska mornarica se bo korporativno udeležila pogreba v svojih tradicionalnih uniformah. Iz Kotora, Dubrovnika, Splita in drugih večjih krajev bo jutri pripeljalo na Lopud delegacije in druge pogrebce več posebnih parnikov. Postani In ostani dlan Vodnikove družbe! Novo posojilo zagrebške občine Zagreb, 2. junija, o. Danes dopoldne je bila seja zagrebškega mestnega sveta. Na njej so sklenili najeti posojilo 30 milijonov dinarjev pri Državni hipotekami banki, za nadaljnih 20 milijonov pa razpisati mestno obligacijsko posojilo po 5%. 30 milijonov bodo porabili za likvidacijo tekočih dolgov, ostale za investicije. Zgradili bodo novo policijsko vojašnico v Petrinjski ulici, novo obrtno šolo in več osnovnih šol. Odlikovani gimnaziji Beograd, 2. junija, p. Odlikovani sta z redom sv. Save I. stopnje realna gimnazija v Zaječaru. z redom sv. Save ITI. stopnje pa državna osnovna šola v Karlovcu. Naš paviljon na pariški razstavi Beograd, 2. junija, p. Priprave za otvoritev jugoslovenskega paviljona na pariški svetovni razstavi bodo v kratkem dovršene. Paviljon bo slovesno otvorjen 21. t. m. Na* Šo vlado bo ob tej priliki zastopal pariški poslanik dr Purjč, trgovinsko ministrstvo pa bo odposlalo v Pariz k otvoritvi svojega posebnega odposlanca, načelnika tu^ka-prometnega oddelka Jašo Grgaševjča. JNS v Ljubljani V nedeljo dopoldne ob 10. bo v Ljubljani v veliki dvorani Kazine banovinska konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke za dravsko banovino. Dnevni red obsega predvsem poročila strankinih funkcionarjev. Za konferenco vlada veliko zanimanje m je svojo udeležbo prijavilo izredno mnogo delegatov strankinih organizacij iz vse Slovenije. Udeležili se je bodo tudi nekateri člani glavnega vodstva stranke s predsednikom Petrom Zivkovičem in podpredsednikom senatorjem Jovanom Banjaninom na čelu. Dalje so prijavili svojo udeležbo senatorji dr.. Peter Zec, dr. Grga Andjelino-vie in inž. Daka Popovič, predsednik sena-torskega kluba JNS, ter številni narodni poslanci iz vseh pokrajin Jugoslavije. Kost za glodanje Državni svet je kot najvišje upravno sodišče zavrnil neko pritožbo proti uradnim tiskovinam, na katerih ni slovenščine. O tem piše tudi včerajšnja opoldanska izdaja »Slovenca«, ki seveda tudi te prilike ne more opustiti, da se ne bi obregnila ob nacionaliste, čeprav že dve leti pri vodstvu države nimajo nobene besede. V članku pa je gospodom ušlo dragoceno priznanje, ki je vredno, da se zabeleži. Napisan je namreč tudi tale stavek: »Če beremo na primer skozi tedne na celih straneh o starih pantih, ki se tičejo dveh ali treh neznanih oseb, potem bo morda dobrodošla kaka kost, ki bi jo lahko glodal ves narod.« Ta »kost« naj bi bila razprava o razsodbi državnega sveta in sploh o slovenščini v državnem uradovanju. Gospodje pri »Slovenskem domu« se očividno niso zavedali, kaj so zapisali. Priznali so odkrito to, kar smo mi vedno trdili in kar vsa trezna javnost tudi že davno ve, da je namreč njim skrb za slovenski jezik, za slovenske gospodarske in kulturne potrebe samo »kost«, ki naj jo verni čitateiji glodajo, da njih misli ne zaidejo na samostojna pota. Ravno tako je taka kost za glodanje vse njihovo obrekovanje jugoslovenskih nacionalistov, da so nasprotniki slovenske kulture in slovenskega jezika. Redkokdaj čitamo v listih iz Jugoslovanske tiskarne kako iskreno priznanje in nešminkano resnico. Zato jim moramo že izreči pohvalo, da so vsaj enkrat bili odkriti, to tem bolj, ker so s tem pokazali vsej naši javnosti, kako naj sodi o raznih njihovih lamentacijah ter o dosedanjih in bodočih njihovih očitkih na tuji naslov. Politična botanika Novi čas je v naše politično izrazoslovje vnesel posebno ljubko noto. Vsi govori vplivnih mož in članki še vplivnejših član-karjev so kar izprepleteni z naglji in rožmarinom. Slišali smo, da je Slovenija krasen vrt in neki velikodostojnik je pri neki priliki dejal, da ga nič tolikanj ne gane, kakor pozdravi in sprejemi s slovenskimi nageljčki. Bil je tedaj še precej mrzel letni čas in so nageljčki prihajali deloma z domačega juga, deloma iz krajev onstran državne meje, toda slovenski atribut se je kljub temu cveticam kar nekako prilegal. Višek vsega pa je ^ torek dosegel »Slovenec«, ko majski deklaraciji že ni mogel najti lepšega poklona, pa jo je imenoval »slovenski pušeljc«. Dodal je tudi opis pravega »slovenskega pušeljca«, ki po njegovem sestoji iz nageljev in rožmarina. V tej zvezi je »Slovenec« poneveril slovenski roženkravt, ki ga naša narodna — zdaj moramo reči: ljudska — pesem vedno navaja v zvezi s pravim pušeljcem. S temi slovenskimi atributi je sploh križ. »Slovenec« je proglasil nagelj in rožmarin za slovenski narodni cvetlici, ro-ženkravtu pa se je bal dati isti pridevek. Nekoliko ga je plašil nemški zvok, pomislil pa ni, da naša narodna (to se pravi ljudska) pesem poje o nemškem rožmarinu in da tudi nagelj morda le ni tako slovenska cvetica, kakor mislijo v Kopitarjevi ulici. Morda bi najbolj slovenska bila še lilija, saj je to znak in prilastek sv. Jožefa, patrona Kranjske, štajerske in Koroške. Vsekakor bo treba spraviti nekoliko reda v to politično botaniko, da bomo vsaj vedeli, pri čem smo. „ Samouprava" in Meštrovic Skupina zagrebških intelektualcev je izdelala nekak predlog nove ustave, s katerim bj bilo po njihovem mnenju mogoče rešiti hrvatsko vprašanje. Med avtorji ali vsaj podpisniki predloga je tudi 7,nan; kipar Ivan Meštroviič. Glavno glasilo JRZ Samouprava« se zaradi tega predloga močno razburja. Meštroviču in drugim predlagateljem pa očita, da so v politiki le vajenci, čeprav so morda kot znanstveniku a-lj umetniki na dobrem glasu. Priporoča jim. naj bodo bolj previdni in naj ne podpisujejo vsega, kar jim kdo v podpis predloži. Takole lekcijo jim potem bere: »Kakor politik, nfso usposobljeni fn poklicani sodjti o filozofiji, slavjstiki, slikar« stvu in kiparstvu, prav tako intelektualci teh panog niso poklicani vmešavati se v politične posle. Le čevlje sodi naj kopitar, je star pregovor. Ako je kdo slaven v svojem poklpcni. to še ne pomeni, da zna vse in vse razume. Politika je zelo komplicirana veda in obrt (zanat). V politiki mora biti človek najprej učenec, potem pomočnik fn končno mojster. Narodu v katerem hočejo imeti prvo besedo politični vajenci, se ne obetajo baš najboljši časi.« »Samouprava« ne pove. ali velja njena razprava o »politični obrti-« na. splošno ali le za one politične vajence, k; fmajo in razširjajo njej nevšečne nazore. Zbor JNS v Sarajevu Na pravoslavno binkoštno nedeljo, dne 20. t. m., bo v Sarajevu veliko javno zborovanje JNS. Glavna govornika na zboru bosta predsednik in podpredsednik stranke gg. Peter Živkovič in Jovan Banjanin. Za organizacijo shoda je bil ustanovljen v Sarajevu poseben akcijski odbor. Na shod bodo prišli pristaši JNS iz vse sarajevske okolice in iz vseh sosednjih srezov. Mnoge občinske organizacije so že sedaj prijavile korporativno udeležbo z zastavami in godbami. Sreska skupščina JNS v Krškem V nedeljo je bila v gostilni g. Franca Vaniča v Krškem glavna skupščina sreske organizacije JNS za krški srez. Po delegatih so bile zastopane prav vse občinske organizacije. Veliko večino med delegati so zato tvorili predstavniki kmečkega ljudstva. Ponemčevanje na Koroškem Koroški Nemci kot plagiatorji — Protislovenske postojanke so gnezda hitlerjevske propagande, a oblasti jih kljub temu trpijo Celovec, L junija. Vsa leta po glasovanju je koroški »Heimatbund« z vsemi sredstvi na delu, da bd čimprej izpolnil zadano mu nalogo: ponemčenje slovenske Koroške. Zvesto ob njegovi strani hodi nemško šolsko društvo »Sudmark«, ki zlasti aa Koroškem ne štedi s svojo naklonjenostjo in »rešuje nemške otroke pred slove-nizacijo«. Tako vsaj zagovarja svoje temno udejstvovanje, ker s pravim namenom je vendar nekoliko nerodno stopati na plan. Čeprav so teoretično dobila veljavo v Avstriji čisto nova načela, se v praiksi ni prav nič izprememilo. Obe društvi opravljata na Koroškem svog nečedni posel odtujevanja lastnemu narodu nemoteno naprej. Pri tam delu ju prav nič ne moti, da tako počenjanje ni v skladu ne z duhom vladajočega režima, niti z narodno socialistično ideologijo, ki odklanja vsako germanizacijo kot oskrum-•bo čiste nemške krvi. In čudno! Ravno obe omenjeni organizaciji Rta izrecno pod vplivom narodno socialističnega gibanja. Celo več: po možnosti nudita svoj široki nacionalni plašč tudi za hi-tlerjevsko propagando. Kaiko je to mogoče spraviti v sikiad z načeli krščansko urejene države, ki se hoče resno zoper-staviti hitlerizmu? Zanimivo in značilno je, kako je posebej »Heimatbund« razširil svojo aktivnost na Koroškem. Kljub ogromnim sredstvom in kljub številni podeželski inteligenci, ki naj bi služila Meji po-nemčevanja, so bili doslej uspehi skromni, ker je pač cilj nenaraven in zato nemoralen. Treba je bilo poiskati novih načinov in bolj uspešnih metod. In glej čudo: ta nemška organizacija, ki v živi besedi m tisku poje slavospeve nemški kulturi in njeni nadmoči nad vsemi drugimi, tisti ljudje, ki so vedno in ob vsaki možni priliki poniževali vse, kar je bilo slovenskega, govorili o slovenski manjvrednosti, o slovenskem ba>lkan-sbvu, ravno isti ljudje so prišli v svoji duhovni revščini tako daleč, da v borbi proti Slovencem na Koroškem dobesedno kopirajo slovenske načine kulturnega uveljavljanja. Ali naj se v tem kaže nemška kulturna nadmoč? Koroški Slovenci so osredotočili vse svoje kulturno življenje na izobraževalna im pevska društva, ker drugod niso imeli dostopa, pa tudi nobene možnosti, da se uveljavijo kot Slovenci. Da bi po svojih skromnih močeh tudi gospodarsko vzgajali svoje ljudi, so se zatekli h gospodarskim tečajem, med katerimi so najbolje uspevali gospodinjski tečajL In kaj doživljamo danes? Koroški Nemci so ustanovili v vsaki fari, kjer dbstoja slovensko izobraževalno društvo, nemški »Heimatkreis« (Domovinski krožek), ki naj postane središče ponemčevalnega dela. Tu se goji nemška pesem, tu se igrajo nemški odrski komadi ia da bi stvar bolj vlekla, so si omislili tudi plese, ki jim podtikajo domača imena in jih imenujejo narodne. V resnici vsi ti plesi s slovensko Koroško nimajo prav nič opraviti, so tuji slovenskemu značaju. Toda neukemu 'ljudstvu ni težko naitve-ziti, da so to pristni domači plesi, da je to koroška narodna umetnost, pa čeprav je doma na Tirolskem ali Salobur-škem. In da bo 'kopija popolna, so uvedli po vaseh nemške gospodinjske tečaje, čeprav imajo na razpolago številae gospodinjske šole, ki bi brez dvoma Jahko opravile teti namen še mnogo bolje. Ta pojav sam na sebi ne M bil nič posebnega, če bi bili nameni pošteni in jasni. Toda Nemci sami čutijo, da je vse to delo nekako umazano, da morajo resnične ciije vesdino prikrivati. Zakaj v ostali Avstriji ni nobenih »domovinskih krožkov«? Niti na Tirolskem, niti na štajerskem, celo na Gornjem Koroškem oi nobenega »Heima Ckreisa«. In tudi gospodinjskih tečajev tam ni treba. Ravno aa slovenskem Koroškem, kjer itak delujejo slovenska izobraževalna društva, so redki Nemci najbolj »pogrešali« društveno življenje, ko sicer drugod za vse to nimajo pravega smisla. Tako se ne gradS Tjudska Skupnost. Na ta način se podirajo se tiste naravne medsebojne vezi, ki jih je čutilo vse lji*dsfcvo ob eiovenskih kulturnih prireditvah. V sedanji Avstriji se tofl-ko govori o novih smereh ia poteh, o novih načelih, istočasno pa sme popolnoma nemoteno delovati organizacija, ki vrši najbolj reakcionarno delo, ki je danes sploh še možno, da namreč vzgaja narodno odpadništvo. Pri tem pa so vsi ti »domovinski krožki« centri na-rodnosocialističnega gibanja na Koroškem. Zares čudno: oficielna Avstrija se tako krčevito bori s hitlerjevstvom, na Koroškem pa ima narodni socializem proste roke samo zato, ker je naperjen proti Slovencem. Malo je namreč verjetno, da bi varnostna služba takih pojav o ae bila opazila, a če to delo vendarle tolerira, ji mora biti pač po voljL To razdiranje slovenskega kulturnega življenja na Koroškem, to beganje množic, ki ne vedo več, ne kod ne kam, ta zavestna in namerna vzgoja narodnega odpadaištva, vse to ne more biti izraz resnične nemške kulture, temveč kvečemu dokaz, da nova nemška duhovna načela nikakor še niso prodrla, ampak da se v praksi še vedno udejstvu-jejo senilni germanizatorji, ki vidijo ▼ tem ogromno pridobitev za gesrmanstve, Če se jim posreči nekaj borili duš najprej moralno uničiti in potem take duševne reveže brez hrbtenice presaditi v nemški kulturni vrt To je za nemštvo gotovo slaba usiuga, še manj pa kulturno delo. Zato je čudno, da trezna in pošteni Nemci tako početje še trpijo. Kriza kinematografov Zagreb. 2. junija, o. V udruženju kinematografskih podjetnikov je bila danes konferenca, na kateri so obravnavali razna pereča fisCalna vprašanja. Izvedelo se je, da se bo te dni v Zagrebu vršil širši sestanek zastopnikov kinematografskih podjetij iz vse države. Na njem bodo razpravljali o nadaljnjem poslovanju kinematografov. Spričo sedanjih razmer in zlasti spričo visokih davkov in taks so podjetja baje zašla v tako težaven položaj, da bodo le težko še nadalje vzdrževala kinematografe. Morda se bodo na tem sestanku zedinili tudi za to, da se vsi kinematografi v državi zapro čez poletje. Iz prosvetne službe Beograd. 2. junija, p. Učiteljica Valentina Merlas je premeščena iz Horjula v Beograd. Iz poštne službe Beograd. 2. junija, p Višja poštna kontror lorka Štefanija bjfrar je premeščena iz Ptuja v Maribor. Občni zbor je otvoril in vodil g. Anton Polanc, posestnik iz Radeč. Navzoč je bil tudi predsednik banovinskega odbora JNS dr. Rajar, ki je vse delegate toplo pozdravil. Funkcionarji sreskega odbora so podali svoja poročila, g. Polanc še posebej poročilo o političnem položaju v srezu in o delovanju stranke. Poročila so bila soglasno in z odobravanjem sprejeta. Izvoljen je bil nato novi odbor sreske organizacije s predsednikom g. Alojzom Derme-Ijem, posestnikom in bivšim poslancem in Boštanja. Tajnik je g. Janko Debelak, poleg njih pa so v odboru ugledni možje iz vsega sreza. Od vseh navzočih živahno pozdravljen je povzel besedo g. nar. posl. Milan Mravlje. V zanimivem govoru, ki so ga poslušalci ponovno prekinjali z viharnim odobravanjem, je orisal politično situacijo v državi ln posebej še v Sloveniji. Na žalost svojega govora ni mogel zaključiti, ker je zastopnik sreskega načelstva občni zbor poprej razpustil. Delegati pa so se razšli zadovoljni in napolnjeni z novo borbenostjo. Iz medsebojnih poročil in pojasnil so raz-videli, kako je nacionalna misel, katere predstavnica je JNS, v vsem obširnem srezu v novem razmahu. Ustanovitev koordinacijskega odbora za trgovinsko politiko Iz Beograda poročajo, da se bo ustanovil prj zunanjem ministrstvu stalen koordinacijski odbor za trgovinsko politika sestavljen iz zastopnikov tjstih ministrstev in ustanov, kj so poklicani sodelovati za uspešno izvajanie trgovinske politike. Doslej so se trgovinsko-poljiičnj, finančni in devizni ukrepi izdajali ločeno in neodvisno, kar je imelo za posledico pomanjkanje notranje povezanosti med tem; ukrepi. Manjkala je tudi potrebna skladnost med zunanjo in not-ranjo gospodarsko politiko, ki je mujno potrebna. Namen novega odbora bo, da za jamči enotnost pri pripravah in pri sklepanju o trgovinsko političnih ukrepih idje in dame, do pasu v topli morski vodi: — Zdar, zdar, nazdar! Hitimo okrog zaliva. Ali tako žge solnce? Ali nas žene radovednost? Ali še kaj več? Na levo od ceste, skozi kamenita vrata. po stopnjišču stopimo v majhen park. Restavracija, hotelič. Imenuje se »Pracat« in je last škofove nečakinje. Gotovo je njegovo bivanje v tej hiši poroštvo poštenosti in gosposke spodobnosti. S klopi pod košatimi, toplo dihajočimi bori se dvigne stari vladika in je mahoma obkoljen. Visok, le malce sključen posluša pozorno nagovore in pozdrave. 87 let mu je. Jedrnat je, kakršni so bili njegovi dedje v hercegovskih skalah Pisal se je Tiče, pa so mu ime že v šoli poifcalijančili kakor nešteto drugim. Naj bo, saj vemo, kdo je škof Učelini, saj je samo eden. Posluša. In ko nato pride vrsta nanj, da se zahvali, se mu zadovoljno raztegne suhljati obraz in tiste poštene oči z naočniki go- vorijo bolj kakor usta. V prijetnem narečju svojega rodnega otoka, kjer zdaj biva, govori nam vsem kakor bratom. »Veseli, me da ste se spomnili majhnega človeka na majhnem otoku, kjer sem se hotel rešiti sveta. Globoko iz srca sem vam hvaležen. Naj vam povem kakšno besedo o zgodovini tega otoka. V devetem stoletju so se. tu naselili Slovani in ostali do današnjega dne. Bili so kmetovalci in ribiči. Drugega ne vemo o njih. S Španci, ki so takrat zagospodovali svetu, so se razvijali tudi Lopužani. Imeli so svoje^ bro-dovje. svoje poveljnike. Ko so Angleži potolkli Špance, so uničili tudi Lopužane in odtlej, glejte, je bila tu puščava, brez bro-dov, brez posestva, brez moSkih. Lopud je cvetel samo sto let in je propadel s špansko veliko armado. Ko sem se tu rodil, veste, kaj so takrat tu počeli ljudje? Rušili so stare hiše in prepeljavali obsekano kamenje v Dubrovnik, da so tam zrasle nove hiše. Žalostno je bilo, obupno. Šele po veliki vojni, zlasti zadnja leta, je začel Lopud napredovati. Imamo starine, oglejte si park! Ali težko je, kakor povsod: ljudje so podjetni, a nimajo sredstev. Če pa gradijo in obratujejo z bankami, delajo zgolj za druge. Zdaj ima Lopud kakih 800 prebivalcev, nastani pa letno okrog 700 gostov, zlasti Cehov.« Škofu čestitamo k jubileju. »Kaj hočemo,« pravi nato, »naravni zakon je, da se leta množijo in tako se moramo pač ukloniti tudi jubilejem. Približujem se grobu, to je čisto prirodno, vsi gremo isto pot. Vse me zapušča: oči, ušesa, samo noge ne. A radevolje prenašam tegobe. Toda stopimo v park!« Prožnih korakov gre sredi velike gruče dalje ob zalivu in zavije na levo. Sede pod drevesi na klop: »Tu smo. to so pljuča lopudska. Park vzdržuje baron Mavneri in ga zapre le za nekaj ur na leto, da ne izgubi lastninske pravice. Le poglejte, kako so pota razpeljana po rjavem svižu, ki ga je treba vedno novega dovažati. Palme, oranže, magnolije, ciprese, smokve — bog ve odkod je vse to dobavil!« »Ali Vam je znano, kaj sem storil, ko sem bil imenovan za škofa? Avstrija je tedaj dosegla pri papežu Piju X., da se iz naših cerkva odstrani jezik prebivalstva in da se vrši služba božja v latinskem jeziku. Tudi ta papež ni najbolje sodil o Slovanih. In tako je lepega dne prišel dekret, da se naši obredi ne smejo več opravljati v narodnem jeziku. Takoj smo šli v Rim povedat, da uživamo to posebno pravico že od svojega krsta. Bil sem tedaj najmlajši škof in ko nas je papež sprejel, sem mu izjavil: ,Kot kotorskemu škofu mi vest prepoveduje izpolnjevati ta dekret!'... In pri tem je ostalo. V svoje področje nisem dal segati nikoli!« O sokolstvu gre beseda. »O sokolstvu se širijo klevete. Nanje oprta je bila tudi znana poslanica jugoslo-venskih škofov. Ko so me vprašali, zakaj je nc podpišem, sem odgovoril, da to ne bi bilo dobro za mojo škofijo. Sokoli so nacionalni, blagoslavljal sem sokolske zastave in jih bom še. Jaz ravnam le po svoji vesti. V moji škofiji so Sokoli verni in če bi jih izključeval, ne bi mogel niti pogreba opraviti brez njih, ker je vse za Sokola. Blagoslavljam jih in nikogar ne vprašam, kakšne vere je. Prapor dubrovniškega Sokola sem blagoslovil na svojem področju. Tu na Lopudu, na tujem področju, tega ne bi mogel storiti. Tu ne smem ničesar Ko je šlo za škofovsko spomenico, sem svaril: Ne tako. bratje, mi v Dalmaciji živimo drugo življenje, kakor ga riše spomenica. Enemu izmed tovarišev škofov sem dejal: Če boste tako delali, bodo Ijud-je začeli škofe zapuščati. Spomenica je krivična, dejstva v njej neresnična. Toda bilo je zaman. Meni so se zasolzile oči.« »Zato vas pa ves narod ljubi!« so se slišali klici iz gruče okrog škofa. »Jaz imam svoja načela«, je mirno nadaljeval sokolski škof. »Ravnam se po njih. pa če bi me zaradi tega tudi vse mrzilo.« Govorimo še o Danteju, o škofovem odličnem prevodu »Božanske komedije«. »Vidite, o njej niso imeli pravega pojma ne fratri ne patri — jaz pa sem vendar dovršil magistralno delo- da lahko rečem: non omnis moriar — ves ne bom umrl! Žrtvoval sem za natis prevoda okrog 15.000 forintov. Danes nimam ne sluge- ne česa drugega, jaz sem sluga samemu sebi. Tudi dolžan nisem nikomur in bom umri pošten siromak ...« Ko se je približal čas slovesa, nas je škof Učelfni strumno spremil do ladje. In za slovo je rekel preudarno, — desnica mu je visela ob verižici na prsih in zlati križec se je ves lesketal v poznem popoldanskem solncu: »Ko boste čuli, da me je Bog poktical k sebi, — pokoj duši!* Ves pomol se je napolnil, prihiteli »o poleg domačinov tudi Čehi in Čehinje iz morja. Bilo je mnogo postavljanja, a oni sivi senator je se enkrat stopil k škofu, poljubil roko in pogumno zagotovil: »Še daleč je do groba!« Vsa barka je pritrdila, nagnjena zaradi preobteženosti k pomolu. A že je zatulila sirena. Ko smo zavili iz zaliva, smo še čuli pozdravljanje zbranih v pristanu okrog škofa Učelinija. V Dubrovniku smo potem izvedeli, da je Viteški kralj namenil sokolskemu Škofu ob jubileju visoko odlikovanje: Jugoslovensko krono prve stopnje. Domače vesti *Nj. VeL kralja Petra IL, ki j« pokrovitelj letošnjemu pomladanskemu ljubljanskemu velesejmu, bo zastopal pri otvoritvi dne 5. junija komandant dravske divizijske oblaetj g. geueralštabni brigadni general gospod L. Tonič. * Minister ea trgovine in industrijo dr. Milan Vrbanifi bo kot častni predsednik letošnjega pomladanskega velesejma osebno otvoril velesejem 5. junija ob 10. uri dopoldne. * Vsej javnost*' Naročite znamenito spominsko knjigo naših vojnih dobrovoljcev »Dobrovoljci-ldadivnrji Jugoslavije«. Knjigo bodo razpečavali že prihodnji teden, obsega 820 stratni, ima 450 slik in stane v platno vezana 110 Din. S to knjigo so vojni dobrovoljci iz Slovenije sami daK nagemu slovstvu prvo sistematično delo iz dobe naše nacionalne revolucije. Naročila sprejema sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Društvena pisarna posluje vsak dan od 17. do 19. — Javnost pa opozarjamo ponovno tudi na dobrovoljski akademiji v Ljubljani v nedeljo 6. t- m. °b 11. dopoldne v opernem gledališču, v Mariboru v Narodnem gledališču pa naslednji dan 7. t. m. zvečer. Na sporedu obeh akademij je poleg glasbenih in pevskih točk tudii enodejanskj igrokaz s solunske fronte. Za ljubljansko prireditev so vstopnice na raizpolago pri vojnem do-brovoljou g. žagairju na Sv. Petra c. št. 43. (telefon 33—03), za akademijo v Mariboru pa pri blagajni gledališča in pri krajevnem odboru dobrovoljske organizacije. S svofm idealizmom in požrtvova-njem zaslužijo vojni dobrovoljci, da posveti javnost vso pcrzcmost dobrovoljski ■spominski knjigi in prireditvi ob njenem izidu. Povsod , brezkonkurenčne. * Diplomirana sta bila na pravni fakultet) ljubljanske univerze gg. Jože Zajec s Pobrežja pri Mariboru in Burghart 'Scker iz Kočevja. Čestitamo! * Da podpre jugoslovansko operno umetnost, razpisuje združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič natečaj za operno delo. Sodniki ki bodo kasneje določeni, bodo izbrali samo eno delo in to dobi nagrado v znesku 20.000 din. Skladbe je treba poslati priporočeno na naslov: Glasbeni odsek Združenja prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič«, Beograd, Umetnički paviljon. Mali Kalimegdan. 'VIT Mim A Najboljši čistilni pra-▼ gek za čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek! * Gostovanje ljubljanske opere v Trstu In na Reki. Celokupni ansambl ljubljanske opere, solisti, orkester, zbor, balet, z lastnimi dekoracijami in kostumi, gostuje prihodnji teden v Trstu in na Reki. V Trstu bosta predstav; 9. in 10. t. m., na Reki pa 11. in 12. V obeh mestih se uprizori prvi večer Smetanova ^Prodana nevesta«, drugi večer pa Gotovčev »Ero z onega sveta«. V Trstu in na Reki se bo začela te dni prodaja vstopnic. Na gostovanje ljubljanske opere opozarjamo vse rojake v Trstu .n okolici ter na Reki in okolici. Nastop ljubljanske opere v obeh mestih je kulturnega značaja ie njegov namen pokazati ta-mošnjemu prebivalstvu, s kako vnemo goji Ljubljana opero. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. ogi. s m. ia ««/sa * Vseslovanski zdravniški savez bo zasedal dne 5. in 6. t. m. v Pragi. Na dnevnem redu teh sei ie med drugim jako pereče vprašanje vstopa odnosno načina sodelovanja sovjetskih in rumunskih zdravniških udruženj. Od Jugoslovanov se zasedanja udeležijo senator dr. Momčilo Ivkovič in doc. dr. Ivan Matko, šef internega oddelka v Ljubljani. * 40 letnica Mozirske koče. Planince in dolince vabimo, da pridejo v nedeljo 6. t. rn. k planinski slavnosti na Golčko planino nad Mozirjem. V nedeljo ob 10. bo pri Mo-zirski koči pod milim nebom maša, ki ji to sledilo polaganje temelja za novi planinski dom. Popoldne pa bo zabava, petje j in godba. V nedeljo zjutraj bo vozil iz Ce- ■ lja izletniški avtobus. Pojasnila in prija- i ve do petka zvečer pri podružnimi SPD i Celje, hotel »Beli vol«, I. nadstr. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Mlajši Sin Stjepana Radiča je postal inženjer. V Zagreb se je vrnil iz Prage mlajši sin pokojnega Stjepana Radiča g. BraoisLav Radič, v Pragi je študiral tehniko in je bil te dni diplomiran za elektrotehničnega inženjerja. Star je 25 let. * (Higijenski tečaj za učitelje v Ma-karski). Oblastni odbor protituberkulozne lige v Osjeku bo tudi letos priredil higienski tečaj za učitelje v Makarski, v katerega bo sprejel največ 50 učiteljev in učiteljic. Predaval bo dr. Milan Benedič, šef šolske poliklinike v Osijeku, dnevno po 2 uri o najvažnejših medicinskih problemih, predvsem o jetiki, spolnih boleznih, porodništvu, duševni higieni v šoli, diagnostiki otroških bolezni, ter o pasivni obrambi pred napadi iz zraka. Tečaj bo od 7. julija do 4. avgusta proti plačilu zneska 700 din pri uporabi skupnih ležišč. Na željo pa se lahko dobijo tudi privatna stanovanja za dnevno ceno 15 din. Prehrana bo prav dobra ter si jo bodo tečajniki lahko izbrali po jedilnem listu. Prijave sprejema navedeni oblastni odbor do 25. t. m. * Sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj prične dne 8. junija 1937 preurejevati državno cesto št. 2 na delnici Ljubljana—št. Vid od km 620.878 do km 623.250.V to svrho je potrebno, da se na tej progi začasno ukine promet z vozili ter spelje na sosedne javne ceste tako-le: Iz Ljubljane po Vodnikovi cesti z odcepom pri stari cerkvi v šiški, preko Dravelj in Zapuž do priključka na državno cesto pri novi mitnici. * Vsem udeležencem junijske ekskurzije Zveze kulturnih društev je poslal odsek za organizacijo potovanja ponovne informacije in navodila glede plačila zadnjega obroka. Do 5. t. m. mora biti cela vsota 2300 din in morebitno doplačilo 250 din za drugi razred vplačana. Pošljite čimprej štiri fotografije, osebne podatke in potrebna dovoljenja za skupni potni list. Ponovno javljamo, da rabijo državni uradniki za potovanje na razstavo samo dovoljenje svojih predstojnikov, vsi udeleženci izven Ljubljane pa še dovoljenje pristojne policijske uprave oziroma sreskega načelstva. Sporočite želje, zahtevajte informacije v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazino II. nadstropje (telefon 21—23). * Društvo prijateljev Francije v Beogradu pripravlja v tekočem letu dve potovanji na svetovno razstavo v Parizu. Prvo potovanje bo priredilo v dneh 10 do 21. julija in sicer za ceno (iz Ljubljane) Din 2570 — 3000- drugo pa od 31. julija do 10 avgusta pod istimi pogoji. Skrbno izbrani program predvideva tudi stike s francoskimi prijatelji Jugoslavije in ofici-elni sprejem v pariški mestni občini. S te strani se izlet Društva prijateljev Francije razločuje od raznih zasebnih in turističnih izletov na pariško razstavo in je posebno priporočljiv za intelektualce, ki žele spoznati Pariz odnosno obnoviti obiske njegovih znamenitosti. Podrobna pojasnila daje tajništvo Društva prijateljev Francoske, Beograd. Radnički dom- dobe se pa tudi v redakciji kulturnega pregleda »Jutra«. * Samo v trafik] na velesejmu si bomo lahko od 5. do 14. junija privoščili posebej v ta namen izdelane razstavne cigarete »Vardar« in »Drina«, ki ne bodo njč dražje, vendar pa znatno boljše od Cigaret tega jmena v navadni prodaji. Na velesejmu priredi monopolska uprava kraljevine Jugoslavije veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnjh izdelkov. * Železničarji vas vabijo. Danes prirede železničarji v kopališču Gorenia vas-Re teče zabavo e sodelovanjem priznane godbe »Sloge«. Železničarji in njih rodbinski člani imajo prosto vožnjo, ostali polovično. Za okrepčilo in zabavo je vse preskrbljeno. Vstopnine ni; zmerne cene; Za eventuelno uporabo kabine za kopanje 1 Din po osebi. Odhodi iz Ljubljane: 1148, 14, (izredni vlak) ali 15.45. Povratek iz Gorenje vasi-Reteč ob 18.53, _ 20.08 ali 20.23 (izredni vlak.) Prometni minister ie odobril, da so vsj železničarji v kolikor to služba dopu šča, ves dan prosti (delavcem se zaračuna in plača kot delovni dan). K obilni udeležbi vabi Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana. V primeru slabega vremena se bo izlet preložil na nedeljo 6. t. m., o čemer bodo udeleženci obveščeni po letakih, razobešenih v vozovih električne , cestne železnice. * Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sla nakazala g. Ivan in Marija Žolni r, šol. upr. v p. v Ptuju 150 din namesto venca na grob pok. gospe Antonije Šijanec, soproge šol. upravitelja v p. v Mariboru. Iskrena hvala! * Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« bo imel svoj rednj občni zbor 6. junija ob 10. v dvoranj Kmetijske družbe v Ljubljani: Novi trg. 3/1. Vabljenj; so zastopniki narodno-obrambnjh društev in tiska ter članj. • Dobre Io izredno lepe vartetetae točke lahko vidite, če boste t času od 5. do 14. junija posetili velesejem v Ljubijan, jn si ogledali modno revijo. Te varietetoe točke bodo tvorile posebne vložke v programu modne revije. Predstave bodo dvakrat dnevno, popoldne in zvečer. Ne zamudite redke priljke, da sj tudi vi ogledate to elitno prireditev! * Kostrivnišlca mineralna voda veže vinske kisline, prav kisla, celo cikasta vina postanejo, pomešana z njo, prijetno pitna in zdravju neškodljiva. ♦ Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Peter Živkovi« v Ljubljani Nedeljske banovinske konference JNS v Ljubljani se udeleži tudi predsednik JNS g. Peter živkovtč, predsednik vlade v p. G. 2iv-kovič prispe v Ljubljano že v soboto z večernim brzovlakom ob 20.24. 2 njim se pripelje tudi g. senator Jovan Banjanin. V Kazini bo v soboto zvečer prijateljski večer. u— Udruženje jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana obvešča svoje člane, da bo letošnja glavna skupščina 20. t. m. v Sarajevu. Na skupščini se bodo obravnavala važna strokovna in stanovska vprašanja. Na programu so mnogi strokovni in zabavni izleti. Vabimo člane, da se je udeleže v čim večjem številu. Prijave sprejema tajništvo sekciie (Ljubljana — Gledališka ui. 8) do 15. t. m. Za člane udruženja ho verjetno kot vsako leto odobrena na železnicah četrtinska. za njihove rodbinske člane pa polovična vozna cena. Odobren bo po vsej priliki povratek preko Dubrovnika in Splita obnosno Sušaka. Dnevni red in druge podrobnosti glavne skupščine se bodo obravnavale na članskem sestanku, ki bo v sredo 16. t. m. ob 20. v društveni sobi. Prava teniška sezona SE PRIČNE ŠELE V JUNIJU. Za 300 din do oktobra tenis na krasnih igriščih SK Ilirije! u— Operni basist Franc Schiffrer, ljubljanski rojak, bo nastopil prvič pred našim koncertnim občinstvom v petek 11. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Za svoj prvi koncertni nastop v svojem rodnem mestu si je izbral dela slovenske in drugih literatur. Zapel nam bo pesmi in znane arije s svojim izredno lepim in toplim glasom. V Nemčiji, kjer je zadnja tri leta deloval, je imel v resnici lepe uspehe. Vstopnice bodo od petka dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. TSCHAMBA Pil se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem časa popije. Drogerija Gregorič d. ao.a. Ljubljana, Prešernova 5. Sodelovanje med zdravniki in veterinarji. Z ozirom na številna dotikalna in mejna poprišča med medicino in veterinarstvom sta uprava Slovenskega zdravniškega društva in Sekcija slovenskih veterinarjev v Ljubljani sklenili prirejati skupna predavanja iz poedinih vprašanj, ki morajo buditi zanimanje tako medicinca kakor veterinarja. Prvo tako predavanje bo 11. t m. v predavalnici internega oddelka bolnišnice. Predaval bo inšpektor banske uprave, g. dr. Leo Hribar, direktor državnega veterinarsko-bakteriološkega instituta v Ljubljani, o zaščitnih merah, potrebnih za zatiranje tuberkuloze pri živalih. Povsod najštedljivejše. u— Ume tn os tno-zgodo vinsko društvo v Ljubljani priredi danes izlet skozi Kranj na Primskovo, v Predoslje, Velesovo, Cerklje, in Komendo. Odhod iz Ljubljane ob 14. s Kongresnega trga. Avtobus 20 din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do danes ob 10. uri. n— Zveza bojevnikov ima danes ob 16. nujno sejo v kavarni Uniou za izvedbo načrta za grob neznanega junaka. Udeležba vseh, nujno potrebna. Za dobrovoljsko akademijo v operi v nedeljo dopoldne se dobe vstopnice do sobote zvečer pri vojnem dobrovoljcu g. Žagarju na Sv. Petra c. 43 (tel. 3303). Kdor zna ceniti vrednost idealizma in požrtvovanja dobrovoljcev —- ne sme zamuditi te prireditve! Vzroki samoumora v saharskem župniščtt Ljubljana, 2. junija. O samoumcru v suhorskem župnišču smo prejeli iz pisarne kr. banske uprave: Lušicky Anton, rojen dne 9. aprila 1895 v Borovnici, je bil sprejet leta 1930 v tajniško službo občine Suhor. Ko je bila ta občina jeseni 1933 združena z drugimi v novo občino Metliko okolico, ga je ta občima prevzela v svojo službo. Z uredbo o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934 so bili vsi občinski tajniki postavljeni na razpoloženje. Uslužbenci, ki so želeli nadaljnje zaposlitve, so morali vložiti prošnjo za prevedbo. Prošnjo Lušičkega je dne 26. julija 1935 odklonil tedanji ban, ker Lušicky ni imel predpisane šolske izobrazbe. Naknadni prošnji občine Metlika okolica, da bi ga smela zadržati še dalje v službi, je banska uprava maja meseca 1936 ugodila ter dovolila, da sme ostati Lu-šicky v službi do redne zasedbe tajniškega mesta, katero je morala občina hkrati razpisati. Za razpisano mesto je prosil m. dr. tudi sam Lušicky, njegovi postavitvi pa kralj, banska uprava ni mogla pritrditi, ker ni imel predpisane šolske izobrazbe. Imenovani je dalje opravljal tajniške posle, dokler ga ni občina Metlika okolica na poziv banske uprave dne 17. aprila 1937 odslovila. Banska uprava je imenovanega trpela na tajniškem mestu do navedenega dne, dasi je bila njefrova orevedba odklonjena že dne 26. julija 1935. Banska uprava svoječasni prošnji Lu-šičkesra za spregled kvalifikacije ni mogla uj?oditi, ker ni imel tistih osebnih lastnosti, ki se za tak spregled zahtevajo. Imenovani je namreč dne 30. avgusta 1924 kot najemnik neke gostilne v Avčah na Goriškem v prepiru glede najemnine za to gostilno ustrelil Gabrijelo Gorjupovo, roj. Gabrijelčič; njeni materi Gabrijelčič je prestrelil lice, ranil svojo ženo ter naposled ranil tudi samega sebe. Pred poroto v Gorici je bil obsojen zaradi nedovoljene no-šnje orožja na globo, ne pa tudi zaradi uboja in telesne poškodbe; oprostitev se je utemeljila s tem, da je Lušicky svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Po uradnih poročilih je bil Lušicky za časa svojega bivanja v Italiji simpatizer fašistov. Sokolske vesti Znamenita obletnica. Dne 1. jun'ja 1.1. je minilo 75 let od prvega javnega telovadnega nastopa matičnega društva Praškega Sokola. To društvo, ki je bilo ustanovljeno 16. februarja leta 1862. si je tako na mah pridobilo naklonjenost vsega praškega prebivalstva, da mu je bil pc-klonjen fcud iizredno lep prapor od praškega ženstva, čegar načrte je izdelal sloviti češki slikar Manes. Na dan prve javne telovadbe se je istočasno vršilo tudi razvitje tega prapora. Javno telovadbo je vodil društveni načelnik br. dr. Miroslav Tyrš. Sokolsko društvo Ljubljana H., ki sije na svojem zemljišču v Trnovem uredilo izredno lepo letno telovadišče, je pričelo postopoma pripravljati tudi vse potrebno za postavitev svojega doma. Zamj je določilo primeren prostor svojega zemljišča in namerava tamkaj sezidati svojo lastno streho. Dom bo obsegal poleg velike, 23 m dolge in 13 m široke še manjšo telovadnico v dolžina 9 m in širini 13 m, dalje letno telovadnico, ki bo proti telovadišču popolnoma odprta; preskrbljeno bo tudi za vse potrebne društvene prostore, higensko urejene slačilnice, stanovanje za hišnika in upravitelja doma, itd. Poleg doma bo tudi malo kopališče na prostem, dočim bo letno telovadšče prirejeno tudi za vse igre, ki se goje v društvu. Sokol II je izdal lično knj ž oo z načrti doma in namerava pckreniti vse potrebno, da bo čimprej prišel do lastne strehe. župni zlet gorenjske župe bo letos na Jesenicah 10. ta 11. julija. Za ta svoj praznik dela se gorenjsko Sokolstvo že lepo pripravlja ln so tudi priprave od strani jeseniškega sckoLsfaega društva, v polnem teku. Spored zleta bo obsegal javni župni telovadni nastop, zadružen z zaključno zletno sceno, ki jo je napsal žup-nd starosta br. Spicar. Za prireditev je bilo izbrano veliko igr šče športnega khi-ba »Bratstva«, ki bo dovolj prostorno za tako veliko priredtev. Glavna skupščina Saveza SKJ bo sklicana za sredo julija in sicer za nedeljo 18. julija. Pred samo skupšč no pa bodo zborovali razni odseki ta odbori savezne uprave ta tudi celokupna uprava. Prihodnja številka »Sokolske volje«, ki izide v soboto 5. junija bo posvečena žup-nemu zletu mariborske sokolske župe, ki se bo vršil 12. in 13. junija v Mariboru. Za to številko so prispevali zanimive članke bratje iz Maribora. Sokolsko društvo Moste priredi drevi ob 20. v kinu Moste predavanje »Socialno za varovanje delavcev« s 6likami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko četa Sv. Jprij ob Taboru v celjski župi bo prva na tem območju, ki si bo omislila svoj doni Pripravljeno ima že svoje stavbdšče. v teku pa je že dcvažanje vsega potrebnara gradbenega materiala, nakar bodo pBčeli z zidanjem. Dom bo že letos pod s|peho. o— H. sklepna produkcija Me ne MMoe bo v ponedeljek 7. t. m. ob 18. in četrt v veliki filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci klavinskega oddelka iz šole prof. Verbič-štrukljeve, Hrašovčeve, Vogetaikove ta Zarnikove; iz solopevake. ga oddelka prof. VVi.-ti-ghausnove; iz violinskega oddelka pa prof. Ivaočiča. Nastopi tudi orkester šole Glasbene Matice pod vodstvom prof. K. Jeraja. u— V Narodni galeriji bo vodstvo ▼ nedeljo. 6. junija; govoril bo g. A. Stupica o gotski plastiki. I TENIS IN TURISTIKA SPORT-KMET, ALEKSANDROVA 1 I u— Opozarjamo na jutrišnji nastop Pre-lovčevega vokalnega kvinteta v novi frančiškanski dvorani. 5 mladih pevcev, združenih v tej vokalni skupini, odlikuje dobra šola in sveži mladostni glasovi. Zapojo vrsto umetnih in narodnih pesmi, vmes pa nastopijo tudi trije kot solisti ob sprem-ljevanju klavirja, kar oskrbi kons. Zupa-nič Darko. Kvintet vodi skladatelj Zorko Prelovec. Prodaja vstopnic od 15 din na-vzdol v knjigarni Glasbene Matice. OBVESTILO Naznanjam, da sem PRESELIL svojo mehanično delavnico v Dvofakovo 3 telefon 24-07. BOBIS SIMANDL. u— Pevski nastop vseh ljubljanskih meščanskih šol bo v nedeljo ob pol 11. v frančiškanski dvorani. Vse prijatelje mladine in ljubitelje lepega petja vabimo na to mladinsko pevsko matinejo, na kateri bodo izvajali zbori posameznih meščanskih šol poleg narodnih pesmi tudi skladbe Adamiča, Sattnerja, Fleišmana, Monojlo-viča, Ipavica, Mokranjca, Sčeka in Preglja. u— Prihodnja produkcija šole Glasbene Matice bo v ponedeljek 7. t. m. ob v veliki filharmonični dvorani. n— Društvo »Tabor«. Danes bo predaval na rednem Članskem sestanku v realčni kemični predavalnici ob 20.30 g. univ. prof. dr. Spekforski o krizah v ruski zgodovini. Vabljeni tudi prijatelji društva. u— Ce uspeli vaših otrok nj zadovoljiv in če želite dobrega inštruktorja akade-nvka preko velikih počitnic, se obrnite na Akademiki urad dela na univerzi, ki Vam preskrbi inštruktorja brezplačno. Ker so inštruktorji v glavnem iz vrst revnih slojev, jim tako posredno pomagate. Iz Celja e— Adamičev spominski koncert bo priredilo Celjsko pevsko društvo jutri ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so mladinske pesmi, ki jih bo pela naša priznana mezzosopranistka ga. Helena Rajhova, in samospevi, ki jih bo pel mladi- mnogo obetajoči baritonist g. Andro Štrukelj. Oba bo spremljala na klavirju naša odlična pianistka ga. Mirca San-cinova. Pevski zbor bo izvajal vrsto starejših in novejših mešanih, moških in ženskih zborov posvetne in nabožne vsebine. Spominski govor pa bo imel skladatelj g. Zorko Prelovec. Tako bo Adamičev Ifk dostojno prikazan. Celjani, posetite koncert in pokažite, da znate ceniti kulturne velikane in prizadevanje kulturnega društva! c— lz banovinske službe. Gosp. inž. Josip Mursa. tehnični višji pristav pri sre-skem načelstvu v Celju, je napredoval v 5. položajno skupino in je imenovan za tehničnega svetnika. Gosp. svetniku, ki zelo marljivo in uspešno opravlja funkcijo nadzornega inženjerja pri regulaciji Savinje, iskreno čestitamo k imenovanju! e— Izreden koncert bo v torek 8. t m. v celjskem mestnem gledališču. Ta večer nastopi prvič na celjskem koncertnem odru g. Fran Schiffrer, operni basist, ki je imel zadnja tri leta v Nemčiji, kjer je bil angažiran, v resnici izredne uspehe. Spored njegovega koncerta tvorijo pesmi slovenskih avtorjev, dalje razne operne arije ta pravi biseri pesmi iz nemške in francoske literature. Prodaja vstopnic za ta koncert je v knjigarni Goričar, veljajo pa dramske cene. Začetek koncerta točno ob 20. v torek 8. t. m. e— Kino Union. Danes ob 16.15- 18.30 in 20.30 vclefiim »Parada ljubezni« z Jeanet-to Mac Donaldovo in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20 30 »INTERMEZZO«. Iz Marifeora a— 44 obletnica mature. V soboto 5. t m. ob 12 30, se sestanejo pri Gambrinu šolniki veterani, ki obhajajo 44 obletnico svoje mature. Pridružijo se 3im tudi starejši in mlajši tovariši, med prvimi taki, ki gledajo že na 50. da celo na 60 let, ki »o jih živeli po svoji maturi v križih in težavah. a jim še kaj krepko in mladeniško bi-ie tovarjško srce. Želimo našim neutrud-ljiviim kulturnim delavcem prav prijetne ure ob sa-tanku v Mariboru in še mnogo zdravih let. a— Priljubljeni Prelovčev pevski kvjntet priredi v četrtek 10. t. m. v narodnem gledališču koncert umetnih in narodnih pesmi. Nastop mladih in izbonno uvežbanih pevcev je doslej pov?od žel obilo priznanja. Nudi se nam zopet lep in užitka poln večer. Sodelujeo gg. Gostiša, Drašler, Rako-vec, Luoša in Debelak. a— Gledališka uprava prosi g?- abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem obro* kov v zaostanku, da jih poravnajo čimprej, ker mora blagajna zaključiti knjige. a— Za kruhom. 343 delavcev jz Prekmur-ja je včeraj popoldne s posebnim vlakom odpotovalo v Francijo a_ Utopljenca ie naplavila Drava v Spuh-Iji ,pri Ptuju. Domnevajo, da gre za 301et-nega zasebnejra uradnika Gabrjela Sterka in za samooior. a— Novo vodstvo pobreSke strelske družine. Na sobotnem občnem zboru pobreških strelcev, o katerem smo delno že poročali, je bjla izvoljena naslednja nova uprava: predsednik br. Ivan Caf, podpredsednik br. D juro Sudžukovjč. odborniki: bT. Polak Stanko. Pliberček Ignac. Ipavec K. Bezek Ivan. Janez Joško. Polegeg Štefan, Jurko* vič Kari. Kolenc Franc, Mali Ferdinand: oro-*ar br. Rojko. Revizorji: br. Požar Anton, Vezjak Danilo jn Stibjlj Jožef. a— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je postilo Maribor 2326 gostov. Med temi je bilo 1526 Jug>s1ovanov. 390 Avstrijcev. 161 Nemcev, 132 Čeboelovakov, 35 T ta« lijanov. 18 Madžarov 12 Poljakov. 8 Francozov in 6 Angležev. Prenočnjn je bilo 6805. Hranilnik brez ia? Ni treba imeti vedno hranilnik, ako se hoče šteditt Ako ga pa že imate, tedaj mora imeti dno, ker bi drugače padlo spodaj ven, kar ste zgoraj vložili. Ravno tako se godi marsikateri gospodinji, katera hoče varčevati na ta način, da kupuje slabo milo. V tem slučaju mora veliko bolj in dalj časa mencati perilo, pa ga s tem prehitro uniči. Gospodinja, ki jemlje za pranje redno Schichtovo milo Jelen, varčuje na pravem mestu, ker za gotovo ve, da je dobila za pranje milo, ki je radi svoje izdatnosti najcenejše, a njeno perilo bo ostalo dolgo lepo ta dobro ohranjeno. a— V gozdu obešenega »o naši; pri Rem-šnjlcu 341etnega delavca Jakoba Pušnika. Več dni ga n,i bilo domov, pa ga je šel brat iskat in ga našel mrtvega v gozdu. Vzrok samomora ni znan. a— Rdeči petelin na deželi, V Sv. Janžu pri Marenbergu je uničil ogenj hišo pocestnice Marije Pokove. Požar je povzročH slab dimnik. IPigll u f PREMIERA ljubavne romance CONDOTTIEBI Luis Trenker Tito Gabbi LOGA Velika ljubavna zgodba S E V E B VABI Bochelle Hudson Robert Kent tel. -22-21 If N I O N Krasen film o globoki ljubezni slavne žene riabkiza pompadub KSthe Nagy, Willy Eichberger, Leo Slezak Najnovejši žurnali — dosedaj najboljši posnetki katastrofe »Hindenburga« itd. Predstave danes ob 19.15 ta 21.15 uri. — Obenem znižane cene v Matici in Unionu na din 2.50, 4.50, 6.50, 8.— in 10.—, v Slogi pa din 2.50, 4.50, 6.50 ta 9.—» a— Razburljiv prizor na državnem mo6tiu V torek okoli desetih zvečer se je nudjl pa-santom na državnem mostu razburljiv dogodek. Mlajša ženska, neka 281etna Jožefa K. jz Ruš, se j© vzpela na ograjo, da bi se pognala v Dravo, ko je v zadnjem hipu priskočil delavec Josip Ajd jn jo potegnil nazaj. Na stražnici .je izpovedala, da je hotela v Dravo, ker se je sprla z možem. Po posredovanju policije se je z možem pobotala in se z njim vrnila v Ruše. Iz Novega mesta n— Zlati jubilej Sckoiskega društva Novo me to združen z zletom Sokolske župe Novo mesto ta razvitjem župnega prapora, ki ga je podaril ta mu bo kuimova! Nj. VeL Vel. kralj Peter IL, bo 5. in 6. t. m. v Novem mestu. Zleta se udeležijo vse župe dravskega sokol skega 2ibora ter clim-prjska vrsta. Pridite polnoštevilno. Za udeležence župnega zleta velja 50 od=totni popust za čas od 3. do 8. t m. Pri odhodu je treba kupčti celo vozovnico, nakar jo bo žwpa potrditei. Povratna vožnja je prosta. Iz Ptuja j— Kino Ptuj. Drevi ob 20. film »ANGEL PEKLA«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarja nestanovitno, morda dež hladen dež, malo sonca deževno, hladneje sončno, ponekod dež sončno, krajevni dež sončno, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno soparno soparno, krajevni dež soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte C. 3. KlotOda P. 4. Frančišek S. 5. Bonifacij N. 6. Norbert P. 7. Robert T. 8. Medard S. 9. Primož Hlaj ob 21-13. C. 10. Marjeta P. 11. Barnaba S. 12. Janez F. N. 13. Anton P. P. 14. Bazilij T. 15. Vid Deževno vreme je vdrlo v torek po polnoči s severa v Slovenijo in namočilo zemljo, do črte Krk—Zagreb—Varaždin. Močan južni veter, ki so ga črpale depresijske struje nad Nemčijo iz sredozemskega bazena, je že bil prvi znak bližnje vremenske spremembe. Včeraj je pri nas ves dan z redkimi presledki deževalo, V6a ostala država je imela deloma oblačno, vedro vreme. Ozračje se je v našem kotu ohladilo, v Beogradu so pa se včeraj zabeležili 30® C vročine. Pomalem se bodo zvr=ftili zdaj manj stanovitni duevi. dokler ne bo spet božalo sonce lepo prirodo rožnika, kakor je zapel že Vodnik: Lepoto da zemlii toplo let* Nedolžnost mladenkam rožni cvet. Dan je zdaj dolg 15 ur 48 minut in se bo tja do kresa potegnil na 20 ur 18 minut. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 2. junija Ljubljana 7. 759.2, 18.0, 86, NE2, 9, dež. 34; Maribor 7. 758.9, 18.0, 80, S\Y1, 8, dež, 3.0; Zagreb 7. 759 5, 19.0, 80, Wl, 8, dež, 1.0; Beograd 7. 759.3. 22.0, 60. O, 5, —, —; Sarajevo 7. 762.4, 17.0, 70, O, 7, —, —; Skoplje 7. 763 0, 17.0, 60, Wl. 2, —, —; Kumbor 7. 762.6, 21.0, 70, SSE5, 7, —, —; Split 7. 762.0. 22.0. 60. ESE5. 5, —, —S Rab 7. 761.5, 19.0, 60. SSE6, 8, —, —. Temperature: Ljubljana 25.0, 17.0; bor 27.0. 17.0; Zagreb 27.0, 18.0; Bf 80.0, 180; Sarajevo 26 0. 12.0; Skoplie 11.0; Kumbor —, 18.0; Split 36.0, 19.C ' 17.0. 5i. POLTZER: 43 SKaminski napušč Prigode Patricije Holmov* Št /3 Nadzornik Whinstone je obljubil, da jutri zvečer zanesljivo pride. ★ Whin3bane je sedel v veži hotela »Abacfle« ia gledal tako imenovani madami Dupresovi naproti. čeprav je bila videti mlajša, je sodil, da je temnolasa gospa že prestopila štirideseto leto. Vstal je in povedal svoje ime. »2eledi ste govoriti z menoj y mujni zjaritevi,« je rekla Francozinja in ga radovedno pogledala. Nadzornik je dobro videl, da obhaja tujko nemir. ■^Madame, najprej bi rad vedel vaše pravo ime«, je tiho rekel Whinstane. Francozinja je prebledela; Whinstone je to opazil vkljub barvni plasti, ki ji je pokrivala obraz. »Ste mar od policije?« je vprašala, ne da bi poizkusila skriti svojo prepadeaiost. »Detektivski nadizornik sem, madame! Pirosim, ali mi hočete povedati, kje je vaš mož?!« »Moj mož?« »Da, vaš mož, Mefller-Ortega!« Bilo je, kakor dia bi se bila ženska v teto nekaj sekundah postarala za mnogo let. Dasi ni vedel, faoflho je zapletena t rfočrnska dejanja svojega moža im koliko ne, se mu je zasmilila. Molče je čakal, da izpregovori. »Vidim, da veste vse!« je rekfia nazadnje in globoko vadihaila. Čeprav Whinstone še davno ni vedel »vse«, se mu je zdelo vendar koristno pustiti Francozinjo v tej veri. Ker je pa molčala, je prijazno dejal: »Samo popolna odkritost vam more pomagati, madame! Vem, da ste tudi vi Meller jeva žrtev.« Žena je po kimala, a h govorjenju se še vedno ni pripravljala. Whiostone ni izgubil potrpljenja in je nadaljeval: »Sodišče šteje obtožencu za olajševalno okol-oost, ako že od prvega trenutka ničesar ne taji.« Francozinja je presenečena dvignila oči. »Ne razumem vas, gospod nadzornik.« Zdaj začenja igrati komedijo, je zlovoljno pomislil Whinstone. In glas mu je bil resen in opominjajoč, ko je rekel: »Bodite pametni! Saj ste priznali, da ste žena Mellerja-Ortega, bivšega tajnika pri lordu Kings-leyu!« »Njegova (ločena žena, gospod nadzornik! Čeprav nosim njegovo ime še nadalje, sem se iz tehtnih razlogov prijavila pod svojim dekliškim imenom.« »Ali smem vedeti, kakšni so ti razlogi?« »Ti razlogi so povsem zasebnega značaja, tako da bi jih rajši zamolčala,« je odgovorila gospa Mefllerjeva. »Madame, kadar kdo noče govoriti, imamo nezmotljiva sredstva, dh. sna navežemo ftezik,« &e resno rekel Whinstone. Nekakšen smehljaj se je pokazal na Framcozkiji- nem obrazu, ko je dejala: »Oh niti vedela nisem, da uporabljate aa Angleškem srednjeveško natezalnico!« Whanstane je preslišal nasrprotmičin pikri poudarek in opomnil: »Govorite, dokler ni prepozno!« Njegove besede, iz katerih je zvenela rfnrifca grožnja, so zgrešile svoj namen. Francoanja je molčala in izzivajoče gledala nadzornika. »Prosim, madame, podvizajte se!« je ta ztujno zaklicali. Žena je bila menda popolnoma premagala strah. Njene besede so bile odmerjene: »Ne morem in ne želim vam ničesar povedati. In mislim, edino, kar mi morete očitati, je to, da sem se prijavila pod dekliškim imenom! Ako sem prav poučena, mi za to lahko naložite nekaj funtov globe.« Nadzornik je bil prepričan, da bo poslej molčala, zato je sklenil uporabiti hujša sredstva. Vstal je in suho rekel: »Gospa Meller jeva, torej vas moram prijeti. Opozorim vas, da boste pred sodiščem odgovarjali za vsako besedo, ki jo poslej izreče te!« Ta trezna, stvarna, predpisna izjava ni zgrešila svojega namena. Francozinja menda ni računala s takim razvojem stvari, kajti njena obnovlje- na samozavest je sfkopnela kakor sneg pod žarki marčevega eolnca. Whkwtone, ld jo je skrivaj opazoval, je bdi za-dovoi|jen; bkratu je pa spoznal, da žena vendarle ne more biti trdovratna grešnica, za kakršno jo je že faneL Po izkušnji je vedel, da pravi zločinec bolj Obrano sprejme napoved aretacije, ko mora biti tako in tako vsak hip pripravljen nanjo. »Zakaj me hočete prijeti?« je Francozinja nazadnje spravila iz sebe. »Zaradi nujnega suma, da ste se udeležili zločinskih dejanj svojega moža!« »Kaj je zakrivil?« je z drfcte&m glasom vprašala žena. Nadzornik jo je neaarapijivo pogledal: aH ga iz-fauša prevairiti? Čeprav se je že nagibal k mnenju, da je Meller ni imel za zaupnico v svojih načrtih, je s poudarjeno nejevero vzkliknil: »Kaj je zakrivil? To veste vsaj tako dobro kar kar jaz!« »Štiri leta bo, kar sem ga zadnjič videla,« je rekla. Naj je bžl ta odgovor še tako presenetljiv, zvenel je prepričevalno. A Whinstone je bil poznavalec ljudi; vedel je, da bo govorila le tedaj, če se bo delal, kakor da ji ne verjame niti besedice. Čutil je, da mora izreči jasno obdolžitev zoper Meller-ja, in ker iz določnih razlogov še ni hotel govoriti o Melierjevih naklepih s Patricijo, je dejal: »Zaman me skušate preslepiti! Vaš mož je spravil lorda Kingsieya s poti, in vi ste bili udeleženi pri tem dejanju.« Gospodarstvo Vprašanja našega sadnega izvoza Maribor, 2. junija. Pri »Meranu« je bil danes popoldne šir-sestanek sadnih izvoznikov dravske banovine' ki so se ga udeležili tudi delegati trgovskih združenj z levega in desnega mariborskega sreza, Ptuja in ptujske okolice, iz Murske Sobote, Celja in okolice, Ljutomera. Sv. Lenarta in Brežic. Na sestanek sta prišla tudi tajnik Zbornice za TOI dr. Pless in tajnik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani Gornik. Zborovanje je otvorfl in vodil predsednik Združenja sadnih izvoznikov za dravsko banovino Srečko Kranjc? ki je po uvodnih besedah in pozdravih izčrpno poročal o perečih vprašanjih, ki se nanašajo na izvoz našega sadja. Letos povsod pričakujejo dobro letino- tako v Avstriji. Nemčiji, na Nizozemskem in v Švici, torej v državah kamor smo prejšnja leta izvozili še največ našega sadja. Zaradi tega so naši izvozniki upravičeno v hudih skrbeh, kam bodo letos s svojim sadjem. Obeta se dobra srednja letina. Poudaril je, da ovirata izvoz našega sadja zlasti kontingentiranje in klirinški promet. Kar pa se tiče izvoza v Italijo je položaj še docela nejasen in je vprašanje, kako se bosta obe državi o izvozu naših jabolk v Italijo posebej pogodili. Tudi izvoz jabolk v Nemčijo bo od-v:;sen od posebnega dogovora med obema državama. Pogajanja za ureditev tega in drugih takih vprašanj pa se bodo vršila šele v pričetku julija. Vse dotlej bo ostal položaj povsem nejasen. Nadalje je poročal, da je trgovinsko mi-rrstrstvo reorganiziralo zavod za pospeševanje zunanje trgovine in da bo izdajal odslej kontingentne listine odsek za izvoz sadja in povrtnine pri tem zavodu. Pravilnik za poslovanje tega zavoda se že sestavlja. Kontingentne listine bodo veljale le 8 dni. V tem roku se bo moralo sadje izvoziti. Hudo ogrožajo interese slovenskih izvoznikov sadja tudi izvozniki v Beogradu odnosno njihova zveza- ki si je lani pridobila monopol za izvoz svežih sliv. Sedaj bi ga rada razširila tudi na izvoz drugega sadja. To pa bi pomenilo propast vseh s'o venskih izvoznikov sadja. Končno se je z Kranjc v svojem poročilu dotaknil še eh ostalih perečih izvozniških vprašanj med drugim naglasil, da bodo smeli izvozniki po novi uredbi plačevati tovornino le do državne meje. Nato je govoril tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, ki je izčrpno poročal o prizadevanju zbornice, da bi se izvoz našega sadja pospešil in promet razvijal nemoteno. Zagotovil je, da bo zbornica upoštevala vse predloge v tej smeri in da si bo prizadevala doseči čim boljše cene. Tudi letos bo izdala potrdila o izvoru blaga, ki jih zahtevajo zlasti na Češkoslovaškem. Ob koncu je izrazil nado, da bodo pristojni faktorji v Beogradu zadovoljivo rešili vsa vprašanja- ki povzročajo težave izvoznikom našega sadja. K debati se je prijavilo več delegatov trgovinskih združenj. Obravnavali so zlasti vprašanje nakupovalcev sadja in je bilo sklenjeno, da se jim bodo v bodoče izstavljale legitimacije in da bodo vsa trgovska združenja obveščena, na katerih področjih posamezni nakupovalci nakupujejo in zbirajo sadje. Končno sta na razna vprašanja poedinih delegatov dala več pojasnil dr. Piess in predsednik Kranjc. Zborovanje je trajalo tri ure. Pokazalo je- s kako velikimi težavami se morajo boriti naši sadni izvozniki. Uredba o hranilnicah Dne 28 maja t. 1. je bila v Beogradu seja upravnega odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki eo ji prisostvovali predstavniki občinskih, mestnih jn banovin-sk.h hranilnic iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Skopi ja, Osi-jeka itd. Na seji eo reševali tekoče posle zveze v zvez-; z aktualnimi vprašanji naših samoupravnih hranilnic. V zvezi s_ tem se je po seji podala posebna delegacija zveze k finančnemu ministru g^Letici ter ga prosila, naj bi v interesu širjenja štednje in razvoja hranilnic pospešil izdajo zakona o hranilnicah odnosno uvedbe o hranilnicah, k; je bila že pred 7 meseci postavljena na dnevni red seje gos poda rsko-finančnega odbora ministrov. Istočasno je bil_g. minister opozorjen na to, da morajo naše hranilnice sedaj nositi težje davčno breme kakor zasebne banke, in tudi mnogo_ težje breme kakor hranilnice v drugih državah, zaradi česar postaja pri nas občekoristna funkcija teh zavodov, ustanovljenih po vzorcu hranilnic v drugih državah dvomljiva. G. finančni minister je pazljivo sledil izvajanjem delegacije in je izjavil, da se bo trudil ugoditi upravičenim zahtevam naših hranilnic. Na seji Zveze so nadalje razpravljali o položaju naših hranilnic v zvezi z izvajanjem uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Ugotovljeno ie bilo, da se vršijo zlorabe, na katere bo zveza opozorila pristojne činitelie. V zvezi z drugimi sklepi je bilo tudi sklenjeno, da bo leto6 v septembru v Zagrebu ob navzočnost; inozemskih delegatov kongres naših samoupravnih hranilnic, ki naj čim bolj in vsestransko osvetli njihovo važnost in njihovo stanje. Pred otvoritvijo velesejma Ze prejšnja leta smo opažali, da naše gospodarsko življenje nekako oživi, kadar ee bližajo velesejmski dnevi. Ta vpliv velesejma prihaja letos prav posebno do izraza. Za velesejmsko prireditev, kj bo otvorjena v soboto, vlada že sedaj nenavadno zanimanje. ne samo od 6tranj onih posetnikov, ki prihajajo vsako leto. da vidijo napredek v našem gospodarstvu ali pa da si ogledajo, kaj nam pokaže velesejem novega; letos se zdi, da bodo posebno številni oni posetnikj, kj bodo prišli na velesejem zaradi kupčij-skih sklepov. V vsem svetu se opaža naglo zboljšanje gospodarske konjunkture, cene 6e dvigajo, v izvozni trgovini odpadajo prejšnje ovire in naši gospodarski krogi upravičeno pričakujejo, da se bo tudi prj nas kmalu obr« nilo na bolje. Naše gospodarstvo se polagoma rešuje spon gospodarske krize in prišel je čas. ko morajo naš; gospodarstveniki resno misliti na modernizacijo obratov in na nove investicije. Vsem tem bo nudila letošnja velesejmska prireditev mnogo koristnih pobud, nudila pa jim bo tudi mnogo izbire, saj bodo zlast,- letos na velesejmu odlično zastopane zlasti strojna, kovinska in stavbna stroka. Pa tudi v estalih strokah se obeta, prav živahna kupčija. V letih krize so mnogi zaradi nesigurne bodočnosti odlašali z nakupom predmetov. lq za golo življenje niso neobhodno potrebni. To velja zlasti za predmete stanovanjske opreme. Danes. ko se opaža že v številnih strokah zboljšanje zaposlenosti in ko popušča bo» jazen za sta-Inost eksistence in službe, se bo marsikdo lažje odločil za nakup pohištva, stanovanjske opreme in slični-h predmetov, ker lahko z večjo sigurnostjo računa, da bo kupljene predmete lahko v redu odplačal. Vse te spremenjene okolnost,- so dale raz-stavljalcem povod, da so se letos s posebno vnemo pripravili za velesejem, saj upajo, da stroški za razstavo ne bodo zaman, odnosno da udeležba na. razstavi ne bo samo reklamnega ali prestižnega značaja, temveč da bo prinesla tudi sadove v obliki sklenjenih kupčij. Upravičeno je torej pričakovanje, da bo letošnji velesejem po svoji pestrosti in zanimivosti jn po obilici razstavljenih predmetov kakor tudi po kupčijskjh uspehih znatno prekašal vse velesejme zadnjih let. Gospodarske vesti = Sprememba klirinškega tečaja v plačilnem prometu z Rumunijo. Stalni obračunski tečaj v kliringu z Rumunijo. ki je doslej znašal 33.9670 Din za 100 lejev, je v smislu naknadnega sporazuma med našo in rumunsko Narodno banko sedaj povišan na 34.5066 Din za 100 lejev, kar ustreza tečaju 289.80 lejev za 100 D,in. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Napredni tisk, r. z. z o. z. v Ljubljani (izvršilni odbor: dr. Fran jo Li-pold, odv. v Mariboru, dr. Pavel Pestot-nik, prof. v pok., dr. Otmar Pirkmajer, podban v p., dr. Marjan Zajec, odvetnik in Milan Mravlje, narodni poslanec, vsi v Ljubljani); Ljudska štednja, r. z. z o. z. v Mariboru (načelstvo: dr. Ivo šorli, notar. Stanko Kocbek, lastnik špedicije Balkan, Zinauer Friderik, učitelj v p., Leskovar Ferdo, zasebni uradnik in Franc Kranjec, poštar v p., vsi v Mariboru); Nabavljalna zadruga tekstilnih delavcev v Mariboru, r. z. z o. z.; Stavbna zadruga Mariborski dom r. z. z o. z.; Obrtniška zadruga v Medvodah, r. z. z o. z. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Tekstilna industrija, družba z omejeno zs>-vezo v Ribnici« (upravnik mase dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ribnici 12. junija ob 11., prijavni rok do 22. julija, ugotovitveni narok 5. avgusta). Borze 2. junija Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem klirjngu trgovali avstrijski šilinsj po 8.05 m angleški funt; po 238. V zagrebškem privatnem kltringu so se trgovali avstrijski šilingi p> 8.05 in gršk,; bonj po 34. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.36. v Beogradu 12.2891 in v Zagrebu 12.3850 odnosno za konec julija 12.39 fn za konec avgusta 12.3950. Na zagrebškem efektnem tržišču je dane? nobjrala' Vojna škoda 409 — 410 (v Beogra« du je bil promet po 409.50). Zaključki pn so bilj v 4®/o agrarnih obveznicah po 52 (v Beogradu po 52.75). v 4*/o severnih agrarnih obveznicah r>o 52.25 in v 8% Blairovem posojilu po 96.50. Devize Lhibliana. Amsterdam 2402.16 — 2416.76. Berlin 1751.53 — 1765.41. Bruselj 736.20 — 741.26 Otrrih 996.45 _ 1003 52 London 214.91 — 216.97 Newvork 4337.26 — -4373.57, Pariz 194.47 — 195.91. Praga 152.14 — 153.24 Trst 229.19 — 232.27. Curih. Beograd 10. Pariz 19.52. London 21.5950. Newyork 438.1250, BTuseJj 73.85. Milan 23.0750^ Amsterdam 240.85, Berlin 175.75 Dunaj 81.25. Stockholm 111.3250. Oslo 108.50. Kobenhavn 96.40, Praga 15.27 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 409 — 410, 4% agrarne 52 — 52.50, 4% severne agrarne 52 — 52.50. 6% begluške (srednji komaelj) 74 den., 6% dalm. agrarne 74 den. 7<>/o in vest. 88 — 88.50. 7%> Biafir 86.75 bi.. 8% Blair 96.25 — 96.50; delnice: Nrodna banka 7150 den., Trboveljska 250 — 260, Gutmann 60 — 65, Šečerana Osijek 162 — 175. Osiječka ljevaonjca 180 — 190, Dubrovačka 350 — 400. Oceanja 250 den.. Jadranska 400 den.. Danica 50 bi., Isjs 25 den. Beograd. Vojna škoda 409 __ 410 (409.50), za junij 409 den., (409.25 — 409.50), 4% agrarne 52.50 — 53 (52.75). 4% 6everne a aram o 52 den. 6% begluške 76.75 — 77 (76.75). 6% dalm. agrarne 74.75 — 75, stabiliz. 87 den 7% invest, 88.25 — 88.50 (88.25). 7o/o Blaj-r 8650 — 87 (86.50). 8% Blai,r 95.50 _ 96.75, PAB 197.50 — 199. Blagovna tržišča ŽITO '+' Chicago. 2. junija. Začetni tečajj; Pšenica: za julij 114.25. za sept- 112.75, za dec. 114; koruza; za julij 122.75 za sept. 110, za dec. 81.125. + Wjnnipeg. 2. junija. Začetni tečaji: PSe-njca: za julij 124.25. za okt. 116-50. -f Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca neizpremenjena Pšenica: baška sremska 174 — 176. slav. 174 _ I76. banatska 173 — 176 baška, potiska 179 — 181, Oves: baški. sremski. slav. 102.50 — 105. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška in sremska 93 — 94. banntska 90 — 92. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 257.5o — 267.50. »2« 237.50 _ 247.50. »5« 217-50 — 227.50. >6« 187-50 — 197.50 »7« 157.50 — 167.50, »8« 115 _ 120. Otrobi: baški, ba-natski 91. — 96. BOMBAŽ + Ljverpool, 1. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaj:;: za julij 7.12 (prejšnji dan 7.12). za okt. 7.05 (7-06), za dec, 7.00 <7.01). p o r t V nekaj vrstah Tridnevna etapna dirka okrog Hrvatske in Slovenije, ki je vod.la, kakor znano tudi mtjmo Ljubljane. Celja in Maribora, ni bila samo ena najnovejših prireditev te vrste, odkar obstoja naše športno kolesarstvo. tem» več je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je bila za zmagovalce p. sameznih etap in skupne dirke razpsana kopica nagrad in daril. Preteklo nedeljo zvečer so v Zagrebu iizmed bogate zbirke razdelili za Slovence; Gartner je prejel prestavo, dve pestj in par posebnih zračuvG, Rozman pa zapestno uro. Zmagovalec Prosjnek je dobjl v dar pokal tujsko-prometne zveze v Ljubljanj kot zmagovalec etape Karlovac — Ljubljana, dalje pokal mariborske občine za etapo Celje — Maribor in plaketo neke tvrdke i1 Varaždi-na za najboljši plssman do Varaždina. Or-muž je dobil srebrno cigaretno dozo darilo mestnega predsednika v Celju, za prvo mesto na progi iz Ljubljane do Celja. Rozmani pa pokal kopnlj-šca na Mariborskem otoku za najboljšega Mariborčana na etap; Ljubljana — Varaždin. Najslabše je odTezal dru-goplasiranj neodvisni dirkač Fjket. ki je do» bil 200 Din v gotovini. Ta bogata zbirka daril kaže, da je začelo naše športno kolesarstvo dobivati podpornike tudj v krogih, kij so ga prej gledali le postrani. Spored tekem v lil. kolu za Davjsov pokal, ki bodo od 4. do 6. t. m. v Zagrebu z Južno Afriko, je razdeljen takole: v petek j ob 15. Farquharson : Pallada in Kjrby : i Punčec. v soboto Kirby - Farquhareom : j Kukuljevič - Mitjč. v nedeljo pa Farquhar-\ son ; Punčec in Kirbv . Pallada. Tega nasprotnika nikakoT ne gre podcenjevat; jn bo» do moralj naši »beli mušketirji« napet.; vse sile. če si bodo hoteli priboriti potrebne 3 tooke in s tem vstop v evropski polfjnale, kj ga bo treba igrati bodisij e Češkoslovaško alj s Francijo. V Los Angelesu je Američan Bili Sefton postavil nov svetovni rekord v skoku ob palici z znamko 4.54. Proti reprezentanci Srednje Evrope, kj bo. sestavljena iz nogometnih zastopnikov štirih držav, igrala dne 20. junija v Amsterdamu proti reprezentanc; zapndne Evrope — namen te tekme je saniranje F.ifjne blagajne — bo Zapadna Evropa nastopila z moštvom, v katerem bo 5 Nemcev, 3 Holandou 2 Bel« gijea in 1 Francoz. Nesrečna osješka Slavija. ki jo je zadela bridka usoda, da mora za drugo leto dati slovo ligaškim tekmam, se po najnovejših vesteh bavi 7. načrtom, da bi ee fnzjonirala s prvakom osješkega podsaveza Elektro fn sj tako oreko kvalifjkno-jskih tekem morda spet priborila srtdelovanje v tem najvažnejšem nogometnem tekmovanju pri nas. Razpis lahkoatletskega mitinga v Trbovljah V nedeljo 6. t. m. ob 9.30 priredi SK Amater na svojem igrišču lahkoatletski miting po dolžnosti. Razpored tekmovanja im disciplin je na- I Pred noge Vam položim najboljše, _ kar Imam: »Eucerit« EUCERIT je krepilno sredstvo za kožo, ki zvišuje njeno naravno odpornost. Samo NI-VEA vsebuje Eucerit in zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo „enako dobro" ali .boljše". NI VE A zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in daje VaSi koži hitro lepo rjavo barvo. slednji; n jmdorje: tek 100 m, tek 400, tek 500, tek 1000 m, slkdk v daljfuo z zaletom, skok v višino, met krogle, met kop. ja, met diska in balkanska štafeta 400X 300 X 200X100) za junioTje: Tek 100 m, tek 400, tek 1600 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle met kopja in met diska. Tekmovanje »e vrši po pravirti tn pravilnikih JLAS. prijave ie sprejemajo najkasneje na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom. PcBlati jih je treba na naslov: SK Amater, Trbovlje. SK Amater poziva vse svoje atlete, da se sestanka ,ki bo jutri v petek ob 18. v prostorih SK Amaterja sigurno udeleže. JZSS — Zbor Smufikih učiteljev. Danes ob 20.30 bo v savezni pisarni zadnja, redna seja in se tanek članstva pred glavno skupšč no. Pozivamo vse članstvo, da se zaradi nujnosti in važnosti tega sestanka zanesljivo udeleži. Moto — Hermes. Drevi ob 20- pel Slonu zadnji Skupni sestanek pocjpor. članstva, funkcionarjev in vozačev za dirko. Udeležba v eh nujno potrebna, da se razne drobne nalege pravočar?no oddajo posameznikom. Važna bo pomoč vseh pri sprejemih gostov iz Tr=ta .Zagreba tn Maribora, ki prispejo po cesti in železnici. Člani z letošnjo legitimacijo imajo prost vstop na trening in dirko, zato izroč;te takoj sl'ke v tajništvu, Aleksandrova 5., da prejmete legitimacije. Vozači se opozarjajo, da bo start brez čelad zatoranjen. S. K. Slovan: Redna odborcva seja bo jutri v petek ob 20. v gostihri »Mencinger« na šmartin^ki cesti. S. K. Reka: Drevi ob 20 seja upravnega odbora v gostilni Konzuma na Glincah. Popoldne ob 18. trenrng juniorjev, po tre-n-ngu sestanek na igrišču. S. K. Slavija. Drevi Ob 20. sestanefk vseh nogometašev, ob 20-30 ledna cdborova seja. Zaradi važnosti polnoštevilno. SK Amater sporoča vsem članom in pri jateljem, da bo v nedeljo 6. t. m. ob 19 30 izredni občni zbor v prostorih gostilne g. Kolbezna v Trbovljah. Vabimo vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže Odtocr. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek. 3. junija: Cyraino de Berger»e. Pre- mjerskj abonma. Petek, 4. junija: Florentinski slamnik. Red A Sobota, 5 junija: Cvrano de Bergerac. Red B. Nedelja, 6.: Matura. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, junija: Car Kalojan. Red Četrtek. Petek, 4. junija: Zaprta Sobota, 5. junija: Prodana nevesta. Izven. Nedelja, 6.: ob pol 11. Akademija vojnih dobrovoljcev. Izven. Cene od 24 Din navzdol, ob 20. Pod to goro zeleno... Izvem. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 3.: Školjka. Red B. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 4: Zaprto. Sobota, 5.: Trije valki svetniki. V korist Združenja gledaliških igralcev. Izven. Radio Petek, 4. janija Ljubljana 11: Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvjk Zorzut). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operetni napev; (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče). — 20.10: Ali veš zakaj ti pešajo moči? (gdč. St. Grudnova). — 20 30: Prenos iz franč. dvorane; Koncert Prelovčevega pevskega kvinteta. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Skladbe za čelo. — 17.50: Orkester. — 18.40: Zborovsko petje. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Plošče. — Zagreb 20: Madrigaljsti. — 21: Komorni koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Lahka glasba. — 20.35: Zvočna igra. — 21.10: Orkester in trobenta. — 22.25: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19: Plošče. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.06: Pester program s plošč. — 17.30: Koncertna ura. — 19 35: Barska muzika. — 20: Balade. — 21: Zborovski koncert v okriliu dunajskega festivala. — 22.20: Godba in ples. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 18: Orkestralen in pevskj koncert. — 19.30: Lahka glasba s plošč. — 20.10: Koncert velikega orkestra in solistov. — 22.30: Muzika za zabavo in za ples. — Mfinchen 18: Pevski in klavirski koncert. — 19.30: Plošče. — 20.10: Večer neanške umetnosti. — 23: Lahka glasba. — Stuttgart 19: Vedra glasba za de-lopust. — 20: Almanah za lovce in druge (prijatelje prirode. — 21.15: Čajkovdktfj: V. simfonij«. — 22.30: Pesmi. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert.— ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob izgubi našega dragega brata, dobrega strica, starega strica, gospoda JOSIPA JAKOPIČA posestnika in predsednika Obrtne banke izrazili svoje sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti, ter mu poklonili krasne vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, kateri so ga med boleznijo obiskovali, ter ga na katerikoli način razveselili. Hvala tudi g. dr. Kačarju za vso nego in prizadevanje ohraniti našega dragega pokojnika pri življenju. Vsem našo najprisrčnejšo zahvalo! V LJUBLJANI, dne 3. junija 1937. Žalujoče drufine: JAKOPIČ, ELC, HEREN, RUPAR, DEBEVC. (Danes postaneta moz in žena Happy end srčnega romana bivšega angleškega kralja — Poroka vojvode Windsorskega z dvakrat ločeno ameriško meščanko go. Simpson VVarfieldovo VVindsorski vojvoda Nič pokorščine.*« Cr. Mercier bo poročil Windsorskega vojvodo in go. Simpson - Warfjeldovo civilno. Prvotno sta imela ženjn io nevesta ponoviti poroko tudi v cerkvi, toda ovfre. ki jima jih je delala anglikanska cerkev zaradi ločitve ge. Simpsonove. so ju pripravile do sklepa, da cerkvena ceremonija lahko odpade. Bivši angleški kralj jn ga. Sjmpson-Warfieldova bosta poročena po predpisih francoske »Gode eivil«, samo 6 to razliko, da bo župan izpustil pasus, ki zahteva od žene. da priseže svojemu zakonskemu možu pokorščino. Formula se je predrugačila v tem smislu na izrecno željo neveste. zelo ponosni na dejstvo, da je bila njih rojakinja tista, ki je skoro »omajala prestol britanskega imperija«. Tudi prj ponokf so hoteli imeti svoj delež s tem, da bi izvršil poročni obred kakšen ameriški pastor. Toda ker takšnega n,- nikjer blizu v Franciji, sta pač ženin in nevesta resjgnira.la na cerkveno poroko. Candč — oblegana trdnjava Graščina Cande sl'či zadnje dni pravi oblegan; trdnjavi. Mont in okolica imata od tega ogromen dob-ček. V nobenem hotelu ne dobiš prenočišča, tudi v privatnih hišah so oddana vaa. ležišča. Fotoreporterji prežijo za vsakim zidom. Mr. Rogem, francoski gostitelj ge. Sioda nevesti, k; je zelo vitke postave. Klobuk za poroko je jzdela-la pariška tvrcJka Tteboux ter je okrašen p .peresi rajčjc. Tz Pariza poročajo, da so se šivilje jn učenke v Mainbocherjevme salonu trgale za od-re-zke j>n ostanke poročne obleke ge. Simip- V neki garaži blizu graščine Candč so uredili posebno telefonsko govorilnico in radijsko oddajno postajo za vesti o poročni ceremoniji Glasbena dvorana na graščini Candč, kjer bodo izvršene formalnosti poročnega obreda, izvira iz 16. stoletja. Ženin in nevesta 6ta se na svojo poroko pripravila s poskusi. Veedla sta se na stola, ki bosta na njih sedela danes in dr. Mercier jiima je zastavil vsa vprašanja. Odgovarjala bosta v francoščini, s katero se je mrs. Simpson-Warfiel-dova precej dobro seznanila za časa svojega bivanja v Franciji. Dr. Mercier pravj. da ni še nikoli vjdel tako srečnih jn blaženih zakonskih kandidatov kakor sta W;ndsorskj vojvoda in njegova nevesta.. Oba sta srečna, da ni njuni dokončni zvezi nobena stvar več na poti. Zadnje dm sta v prostih urah igrala tenis in golf. mnogo sta se seveda tudi sprehajala po prostranem graščinskem parku. Dva Angleža med Američani Svatbe se bo udeležilo le pičlo število gostov. Prvotno so pisali, da pridejo tudi nekateri člani angleškega kraljevskega doma. Toda kakor pred abdikaeijo Edvarda "VIII., je nastopila tudj zdaj angleška vlada in dala članom kraljeve rodbine migljaj da si ne žel; njih udeležbe v Candeju. Ple-menitaši bi se namreč smeli udeležiti poroke samo z izrecnim privoljenjem sedanjega kralja, ki jim pa zaenkrat še »ni izdal« dovoljenja. Tako bodo na poroki Widsorskega vojvode jn ge. Simipson-Warfieldove skoro izključno Američani. Angleža bosta samo dva. in sicer ženin ter njegov adjutant mr. Dudlev Fonvood. Američani č*> seveda eonove. Parjžanke namreč verujejo, da takšni koščki blaga prinašajo srečo. Tudj frizer za poročno pričesko pride tz Pariza. To delo bo opravil monsieur AnUr njo. učenec velikega umetnika v tej strokj, Antoinea, Priletel bo do graščine Candč z letalom ;n bo (napravil nevesti tako zvani »ohignon«. kj bo ležal globoko na vratu. Gotovo je, da bodo ženske planile po tem frizerskem okrasku že v najkrajšem času. Bodoči naslov vojvodove soproge in morebitnih otrok Vse ljudi zelo zanima, kakšen naslov bo nos-la soproga Windsorskega vojvode. Tudi to ni tako enostavna reč. Angleška vlada se je namreč postavila na stališče, da pri-etoji naslov »kraljevo Visočanstvo« samo pravim članom kraljeve rodbine. Zato nastajajo zdaj izvestne težave. Vojvoda Wind-sonsik; bo svoj naslov pač obdržal, toda njegova soproga ne bo vojvodinja AVindsoreka, kakor so splošno mislili do dane«, ampak ee bo smela samo imenovati »Visokost«. Ce hi se pa iz tega zakona narodjli otro«aj. bodo sinovi dobili naslov lorda Wjndsorja, hčere pa ladv Windeor. Žen n in nevesta odpotujeta takoj po porok,- v Dalmacijo, kjer bosta preživela medene tedne. Krjžarila bosta med otokj in od časa do časa šla na kopno. Iz Dalmacije pa pe odpeljeta na Čauški grad fW,TK-serleonburg) na Koroškem, kjer se bosta mudila do jeseni. Potem odrineta na potovanje po svetu. Dota ge. Simpsonove Bala bodoče vojvodinje Windsoreke je izredna. Samo v zadnjih dneh je naročila v pariških modnih salonih nič manj nego 48 poletnih oblek. V zvezi s prejšnjimi nakupi bj to dalo okrog sto različnih poletnih oblačil. Celo angleška kraljica se more ponašat; le s 40 oblekami, a vojvodmja Kentska, ki jo imenujejo >najelegantnejšo ženo Anglije«, jah ima samo 25. V garderobi ge. Simpsonove, ki ee po svoji iočftvi imenuje v ostalem Warfieldo-va. prevladuje modra barva, in sicer odtenek med pastelno jn biacintno modrino, ki so ga imenovali po njej »VVallisina modrina«^ Tudi poročna obleka, katere podrobnosti sicer nočejo izdati, bo te barve. Medene tedne bo začela nevesta v volneni temno modrj oblek; z bluzo iz belo-modro potiskanega krepa. S seboj bo imela tudi štirinajst večernih toalet, dve krasni plesni obleki, sedem popoldanskih oblek, pet kostumov ;a i BedSau-jova«.. ki je gostiteljica vojvodo Wjndsorek^ga in njegove zaročenke. Mrs. B. Merrymanova, teta ge. Simpsonove, ld se udeleži poroke v imenu nevestinih sorodnikov Nadškof iz Canterburvja, ki je s svojo kritiko dal povod za odstop kralja Edvarda VELL, Drobiž iz vsega sveta V Tokiju Ima velik restoran najlepša mestna dekleta za natakarice. Tem natakaricam je na razpolago poseben lepotni salon, v katerem jih spreminjajo v »filmske zvezde«, preden ee pokažejo gostom. Sanje vseh urarjev so se uresničile: v Ameriki so spravili na trg uro, ki je ni treba nikoli naviti. Njeno kolesje in pe-resje pridobiva svojo energijo iz temperaturnih sprememb v ozračju, če se temperatura zniža ali zviša samo za 1 stopnjo, tedaj se je ura avtomatično navila za nadaljnjih pet dni. V nekih malajskih državah ženske niso samo popolne gospodarice »položaja«, temveč vzdržujejo tudi hareme, v katerih sedijo moški. Najmočnejše živo bitje je neki hrošč, ki more prenašati 850-krat težji tovor, nego tehta sam. Človek z isto mišično silo bi lahko prenašal 70 ton. V mehiški državi Kolimi so ljudje, ld se dobro preživljajo s prodajanjem — toče. V teh ozemljih razsaja toča tako pogosto-ma, da je vredno zbirati njena zrna in jih izvažati v vroče ravnine. »Stol svetega Edvarda«, na katerem kronajo angleške kralje že od L 1274-dalje, ni samo v skrajno razpadlem stanju, temveč je tudi ves pokrit z monograml osel?, ki so svoja imena rezali vanj, kadar so stražniki gledali proč. Zgodbe o morskih kačah, ki se pojavljajo vedno znova, imajo svoj izvor morda v dejstvu, da menda obstoje jegulje, ki merijo v dolžino do 20 m in v debelino 2 in pol metra. . . Kadar v Zedinjenih državah vložijo kakšno tožbo, napišejo v akt vedno poleg imena države in grofije, kjer se bo vršila razprava, tudi črki »ss«. Čeprav se to dogaja vsak dan tisočkrat, ne ve nihče povedati, kaj ti črki prav za prav pomenita. Korejska nevesta ne vndi svojega ženina ves čas zaroke, a tudi ne na dam poroke in dan nato. Da bi ga gotovo ne videla, ji veke zlepijo. Neka angleška družba za zaščito živali kupuje v Franciji in Belgiji vojaške konje iz svetovne vojne, ki žive in delajo še danes po kmetijah. Spravlja jih na Angleško, kjer jih redi, ne da bi jim bilo treba Se delati. Postani in ostani član Vodnikovo dmifce!1 Sedemnajst gostov na poroki Windsor$kega vojvode Na gradu Cande, kjer se bo poročil vojvoda Windsorski, so izdali ime sedemnaj* ■ stega gosta oziroma gostje ob tej poroki.. To bo ga. Mercierova, žena župana mesta i Moaitsa, župana, ki bo, kakor znano, ia»< vršil pcročno ceremonijo. Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le re* domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek. » ANEKDOTA Avgust Strindberg je 6edel z nekim prr* jateljem v neki pariški kavarni. Ko stat popila več steklenic vina, je Strindberg iz-vlekel svojo denarnico, jo odprl in gledali dolgo vanjo. »Kaj študiraš?« ga je vprašal prijatelj. »Pogledal sem, ali imam še kaj žeje.« j® i odvrnil Strindberg. VSAK DAN ENA »Fantiček, tj si pa gotovo sin cirkuškega ravnatelja, kaj?« »Ne, gospod, moja matj je ženska breg Spodnjega života.« feTart Hem 4 Ga. Simpson-VVarfieldova Srčni roman bivšega angleškega kralja Bdvarda Vm., kj je po abdikaciji prjvzel naslov vojvode Windsorskega, prehaja z današnjim dnevom v zaključno fazo; danes bo namreč na graščini Cande v Južn; Franciji poroka Wjndsonskega vojvode z gospo Wallis Sjmpson-Warfieldovo, ki ee je dala ločiti od svojega prvega in drugega moža. Samo civilna poroka Na ta dogodek so se v Montu priprav^ Ijali več mesecev. Poročni obred bo izvršil župan občine dr. Mercier. ki je tukaj okrajni zdravnik. Njegova žena. kj bo tudi med redkimi gost; poročnih svečanosti, je nekoč v svetovni vojni izročila šopek cvetja očetu današnjega ženina, ko je pokojni Jurij V. med grmenjem topov obiskal francosko bojišče. Waleški princ, današnji Windsor-pkj vojvoda ,je takrat malo dekletce objel in poljubil v zahvalo. Gotovo si ni mislil, da bo mož te deklice igral tako važno vlogo v njegovem polnejšem življenju... Priprave za poroko je vodil vojvoda osebno, kj je povabjl na grad Cande slovitega francoskega orgelskega virtuoza Marcela Dupreja. p katerim sta sestavila glasbeni del obreda. Ceremonija bo v glasbeni dvorani graščine. župan Iz Monta dr. Mercier, ld bo izvršil civilno poroko 700 dinarjev 10 dni maj — junij stane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališča Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni Izbiri v vsaki vili ali Terapiji!, hrana (običajna ali dijetna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopelji, velika analiza seči« vse takse, postrežba, 6e je potrebno tudi pregled z Rontgenom. Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. Cenjene gospodinje, 9 svetovno znana tvornica, katera izdeluje za vsako praktično in varčno gospodinjo danes neobhodno potrebni gospodinjski pripomoček, Vam želi napraviti veliko in koristno veselje s ten^ da razpisuje veliki nagradni natečaj «r obliki uganke, in daje gospodinjam, katere bodo z malo truda in ženske bistroumnosti rešile eno samo uganko, skupaj 25 krasnih nagrad in sicer ' 1 kompleten, 25 delni jedilni servis, najfinejši češki porcelan, 1 kaseto — 24 kosov — jedilnega pribora, najfinejši »Chrom«, 1 kompleten servis za belo kavo — 15 kosov, 1 kompleten servis za čaj — 15 kosov, 12 najfinejših krožnikov, 6 globokih, 6 plitkih, 1 kompleten servis za črno kavo — 14 kosov, 1 kompleten servis za slaščice — 7 kosov, 1 kompleten servis za sandwiche — 7 kosov, 1 kompleten servis za kompot — 7 kosov, 1 kompleten servis za liker — brušeno steklo — in še 15 drugih, lepih in praktičnih nagrad. Pogoji za tekmovanje: V dnevniku »Jutro«, bo izšel trikrat zaporedoma naslednji oglas: f i \A 'vi ]e najboljši in najcenejši k..... c za v •••••« e in se dobi v mestu in na deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini! L vsak dan se pojavita v posameznih kvadratih križa po dve enaki črki. Tem vkupno osmim črkam je treba dodati samo vezni soglasnik, in jih sestaviti tako, da tvorijo skupaj v obliki križa dvakrat ime tega za gospodinje tako potrebnega gospodinjskega pripomočka. . . II. Na mesto pik v besedah k.....c za v......e je postaviti odgovarjajoče število črk — katere Vam potem povedo — kaj je to. jTT Rešitve te uganke je odposlati s točnim naslovom v zaprti kuverti po pošti najkasneje drugi dan po objavi oglasa št. 3. t. j. dne 7. junija 1937, na naslov: Kr. notarja, gospoda MATEJA HAFNERJA, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6. Na kuverto je treba brezpogojno zapisati označbo: »Nagradno tekmovanje«, in priložiti din 3.— v znamkah za poštnino. žrebanje nagrad bo javno dne 11. junija 1937, ob 16. uri pod vodstvom kr. notarja, gospoda Mateja Hafnerja v njegovi pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva UllLPravilna rešitev uganke, kakor tudi imena srečnih dobitnikov bodo objavljena v nedeljo, dne 13. junija 1937, nagrade pa takoj brezplačno odposlane na naznačeni naslov. ALI OGLA§l mmboMbi B««ed® 1 Din l»vnt t Dia. m lifro «il lajanj« uaalova S IMa. Sia.Unaoji cneee£ 17 Dto. Kuharico g>e možnosti Slovenko 36 ao 40 let staro, pridno in »dravo, iščem. Pismene ponudbe Da 1'ranja Jaki!, Bo &tanj. 13530-1 Ketlarice *a boljše nogavice, sprej-met takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 13561-1 Sprejmemo v službo ia ves dan gospodično z veliko maturo, po možnosti t trgovsko akademijo, staro 21 do 26 let simpatično. Imeti mor« dar opazovanja in pripovedovanja (eventuelno smisel za žurnalisteko), prav dobro obvladati slovenščino in vsaj pasivno dva tuja jezika. B-.ti moro iniciativna in vestna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambiciozna začetnica*. IS08&-I Frizerko v*H'iV> v trajni, vodni in ielezni ondulaeiji, sprejmem takoj. Plača dobra. Kimstelj Stanko, Kranj. i;>:>S9-i Čevljarskega pomočnika zmožnega vsega dela, — »prejme Jože Zanič, Trbovlje. 13601-1 13601-1 Krojaškega pomočnika doHro izvežbanpga v velikih kosih, sprejmpm takoj. Vidma-, krojač, Trebnje. 18G04-1 Postrežnico Ssrto, polteno, k zna dobro ku-hati, sprejmem takoj. — Vprašati dopoliin med 10. in 32., poporue med 4. in 6. uro. Zg. šiška 343 ob Celovški nasproti Krekove gospodinjske šole pritličje. 10605-1 Šiviljsko pomočnico Fprejmem. Julija na Sedlar, Herb^rsteiinova ul. 4. 13631-1 Atelje Bazanella Be-ethovnova u.. 15/1. sprejme takoj več samostojnih pomočnic. Plača od 30—50 Din dnevno. Nastop službe tekoj. 18630-1 Gospodično ki klavir dobro igra, šiva, govori nemški, skromno osebo, sprejmem za takoj aa 71-etno dekletce. Sprejmem tudi natakarico za ka-va:-no, mlado, lahko t. li začetnico. Ponudbe na Propaganda d. d., žagreb, Je-lačičev trg o pod »144«. 13576-1 Prodajalko veščo vezenja, sprejmem takoj za trgovino s šivalnimi stroji. Šimunac ZJatko, Kranj. 13681-1 Frizerko perfektno v vseh delih — sprejmem takoj alj po dogovoru. Plača 400 do 500 Din s popolno oskrbo. — Simunac Jurij, Kranj. H3616-1 Služkinja pridna, zanesljiva, vešča samostojne kuhe, gospodinjskih in vrtnih del, dobi takoj službo pri mali družini brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13377-1 Pekovski pomočnik dobi delo. Dorič Franc, Črna pri Prevaljah. 13579-1 Šeipalec za ščipalni stroj (Zwicker za Zwickmaschine) dobi takoj službo v tovarni čevljev. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Prvovrsten ščipalec«. 133964 Službe išče ?s*k» »saeda 50 IM, torek 8 Din. e* Mir. «2 to »nj« oa«i»*a I Din; najmanjši ene** 16 Din. Iščem službo pri mali rodbini. Vešča sem eseh poslov. Ponudbe na Mila Hriberšek, Dol, pošta Frankolovo. 18336-2 Natakarica servirka s sezonsko prakso, išč-e stalno mesto ali vsaj za čas sezone. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 106*4-2 Trgovska pomočnica pridna, poštena, kvežbana v trgovini z mešanim blagom. vajena tudi vseh hišnih del, išče zaposlitve takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in zanesljiva moč«. 13588-2 Natakarica išče stalno, pošteno mesto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna 777«. 13635-0 Elektromonter 14 let prakse, z mojstrskim izpitom, v svojem delu popolnoma siguren in vesten delavec, želi nameščenje pni kakršnemkoli podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V korist tvrdke«. 1SJ614-2 Ženska srednjih 1«*, želi dobiti službo kot strežnica k bolniku za čez da,n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10572-2 Plačilna natakarica zmožna slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, res dobra moč, želi službo event. gre tudi kot servirka v kafe; boljši bo tel., ali kavarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. M809-2 Brivski pomočnik popolnoma samostojen, dober, hiter delavec, prvovrsten bubi-strižec, 26 let star, ugodnega nastopa, želi službe. Cenj. ponudbe, na Toni Bombek, Marenbere. 13607-2 Učiteljica ročnih del, želi kakršnekoH službe, najrajši k otrokom. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Resna«. 10378-2 Žtisliiiek Beseda 1 Dtn l*ve6 8 Din za lifr. «1! lajanj« naslova 1 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 16328-3 Potniki B«uvi» 1 Dtn. tevek 8 Dia. za šifro lil dajanje naslov* 9 Dia. Najmanj® cneeek 13 Dia. Zastopnika z« reklamne predmete, * 30% provizijo iščem za Slovenijo. Kolekcija majhna. Ponudbe na. M. Eoen, Beograd, Zmaja od No čaja 1B. 18390-5 Potnike za prodajanje šivalnih »bojev sprejmem za Gorenjsko. Šimunac Zlatko, Kranj. 13933-6 B«»eda 1 Din. davek 8 Din. za šifro si! dajanj« naslova i Din. Najmanjši inesefe 17 Din. Kdor pride v Trst in hoče nakupiti po ugodnih cenah tržaške spomine ter razglednice, naj »e oglasi pri Knjigarni in papirnici OTOKA. Trieste — Via Milano št. 3T7 (nasproti stare vojašnice). 16897-6 Poceni prodam 1 ddvan, 1 umivalnik, meM železen štedilnik, preprogo za predsobo. Gledalka nI. al. 13fS0-6 Garnituro m'eo s 4 fotelji (orehova korenina) novo, prodam po zmerni oeni zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33619-6 Poceni prodamo večjo množino dobro ohranjenih zabojev. — Zeleznina »Kovina« Ljubljana, Moste. 16633-6 Modra papigica eelo domača, majhna, j« ušla. Oddati proti nagradi Benko, Tyrfcev» 80. 1S604-S7 Beseda 1 Din. davek 8 Din. ta šifr. «11 lajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek VI Dto 6-sedežni avto poltovomi, 4} Ks. v telo dobrem stanju 2 vsemi rezervnimi deli in rezervno tnašino radi selitve prodam za cca Din 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13109-10 Oblačila Več moških oblek naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13SS0-1S I Motorno koto delo in poielie Štrapacni stroj za vse dneve Obiščite Ljubljanski ueleseiem 14. junija IMEX, H. Artenjak, Ptuj Hranilne vloge raznih denarnih »avodov, delnic, m vrelnostne papirje nakup in prodajo iz posluje najboljše proti gotovini takoj koncesijoniraoa tvrdki AL. PLANINŠEK Ljubljani, Beethovnova al. M/L Telefon 85-16. 3M« Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ul. D, Vam izvrši prodajo ali nakup hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov najboljše in najvertnejše. Samo pišite na naš naslov in mi Vam pošljemo goto vino po pošti naprej. Ta odgovor priložiti Din 8.— znamk. «1-1« Gumb! - plise entei, atnr, pred tisk, raono-grame, hitro isvTŠi Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-90 Lokali - Beseda 1 Dlw. to.ak 8 Dia, S*» tifr. stt to Janje »aslovs 5 Dia. Najmanj« znesek n Dto. Oženjen par s kavcijo, tečem za tako] ra prevsem gostiln« na račun. Ponudbe pod »L« r ocL odd. Jutra. sam-iD Beseda 1 Dto. davek 8 Dia. za šifr. tli dajanj, oaakovm S Dim. NajmanjS znesek 17 Din. Tračnic od 9 aJi 7 kg, kupfea nekoliko vagonov sa svojo žago. Ponudbe na Interre-klam d. d., Zagreb, Masa-rykova 28, pod »Tračnice 185—37«. 19549-7 Inventar ta mlekarno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 13611-7 £££ Vsakovrstno clato topu j« p. najvišja eenab CERNE • juvelir Dobljasa Voltov* nlka L Beeoda 1 Dto davek 8 Din, ia šifr. *U dajanj, naslova S Dia. Najmanjši cneaefc ti Dto Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZOBE, Ljubljana. Gledališka 13, Telefon 38-10. 13500-1« Hotel visoko rentabilen, ▼ najbolj reno mi ranem zdravilišču Slovenije ia družinskih razlogov takoj naprodaj za branilce vloge Mestne hranilnice ljubljanske. Ima 40 opremljenih sotj opremljena je restavracija s kuhinjo, s vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet s posodo, gospodarsko poslopje 1. t. d. Prevzem še za letošnjo serijo mogoč. Pojasnila daje: Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova «1. lri/I., teletoo 3540. ft® Za knjižice Mestne hranilnice ln Kras teke posojilnice, — različno pohištvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Znano podjetje«. 13174-16 Kot kompanjon vstopi« v dotrifikanoMio podjetje. Natančne ponudbe na podružnico Jntra Maribor pod »Dam gotovino«. 13637-16 Iščem posojilo 70.000 Din na hišo v mestu. Sigurno« zajamčena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Prva vtnjriha«. 10505-16 Kmetske posojilnice vloge m 1/MO.OOO, prodam za gotovino najboljšemu ponudniki!. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Tudi več«. 13616-16 Obrt Bewda 1 Dto davek 8 Din. m šifr. dajanj« naslova 5 Dto Najmanjši cneeefc 17 Dto Novost sa dame! Trajno ondulacljo Izvršujemo na najnovejšem ln najlažjem aparatu, kar Jih je do danes na redila moderna tehnika! Za vsake lase nspeh garantirani Prepričajte se ln presenečeni boste t Frizerski salon RAKAR. Prešernova uL 9 dvorl-S6e. nasproti slaščičarne »Kogak«. 188-30 Beseda 1 Du, davek t Dtn, za šifre ali dajanj« naalov* 3 Dia. Najmanjši iae*ek IT Dto Hotel visoko rentabelen, v najbolj renomiranem zdravilišču Slovenije ia družinskih razlogov takoj naprodaj sa hranilne vlo^e Mestne hranilnice ljubljanske. Ima 40 opremljenih *>b, opremljena je restavracija • kuhinjo, 1 vsem priborom, vrtovi, veranda, garale, velika vinska klet 1 posodo, gospodarsko poslopje 1. t. d. Prevzem še za letošnjo zijo mogoč. Pojasnila daj«: Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova mL M/I., telefon 35-10. Večje število parcel kompleksov posest«?, gotr dov, trgovski! in stanovanjskih b iS ter vil ima naprodaj gradben, strokovni izobražen posredovalec Konavor Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj ln sodni cen i tel j ml nasvet«, brezplačno na razpolago. 6&-30 Mlin in žago m motom 131 vodni pogon s tremi pari mlinskih kamnov, žago in motor za 33 HIP, prodam aa zeJo prometnem kraju ob banovin-ski cesti. Cena in drugi pogoji te zvedo v ogl. odd. Jutra v Ljubljani. Krasno parcelo preko 10.000 kv. m ob vznožju Pohorja, deloma borov gozd, pol ure od Maribora, dve minuti od avtobusne poetaje, prodam po Dm 6 za 1 kv. m. Parcela je v ravni legi v najlepši izletniški točki, primerna za sanatorij ali zdravilišč« ali restavracijo v slučaju parcelacije za zidav« wee-kend hišic. Ponudbe n* podružnico Jntra Maribor pod »Vznožje Pohorja«. 13565-90 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik najbolj renomiranem zdravilišču Slovenije iz družinskih hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske. VISOKO RENTABILEN v naj razlogov takoj na prodaj za Ima 40 opremljenih sob, opremljena je restavracija s kuhinjo z vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet s posodo, gospodarsko poslopje i. t. d. Prevzem še za letošnjo sezijo mogoč. Pojasnila daje: Alozij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/L, telefon 35-10. VSAKO MLA/ŠA! DrCVl S Uporabite rožnato kremo To-kalon, hranilo za kožo, ki vsebuje Biocel, senzacionalno odkritje dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Znanost je ugotovila, da baš zaradi izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo, z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto in mlado. Jutri zfafra!: Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki ni mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko in belo. žene 50 let lahko dobijo očarljivo polt, s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Beseda 1 Dto te*ek 8 Dl«. a* lifro sil dajanj, naslova 8 Din. NajmanjSl cneeek 17 Dto štirisobno stanovanje s vsemi pritiklinami, ▼ 3. nadstropja oddam s* av-guet termin na Erjavčevi cesti št. SL Ogleda se lahko vaak delavnik od 15. do 17. nre. Pojasnila daje A. Saraboa, Zaloška cesta, št. 1. 10534-21 3-sobno stanovanje takoj oddam stranki brez otrok. Poljanski nasip 34. 13302-21 Stanovanje komfortno, dvosobno, viso- kopritlično, poceni oddam, za juKj. Glince e. V št. 20. 10SO6-S1 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno, s kopalnico, oddam za 1. julij v Kutarjeri vi. 41 (prt Vr-Uči). 10386-31 Trisobna in samska stanovanja oddam za julij. Koofort, pWn, cena najnižja. Medvedom vogal Malgajeve (Hirija)- Enosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom, oddam za julij. Bežigrad, Su-voborska nI. 19. 39S1B-21 Stanovanje 2-sobno ln 4-«obno a kopalnico in pritiklinami. s plinsko napeljavo, oddam takoj. Poizve se Streliška ul. 2S. L 13374-81 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, takoj oddam. Glince, Cesta VI./4. VSBtl-21 Sobo odda Beseda 1 Dto lave* 8 Dia. t* lifr* al* dajanje naslov* 3 Din. Najmanjil znesek 17 Dto Opremljeno sobo oddam v<« dan odsotnemu gospodo. Stati trg 2/TtL Opremljeno sobo t posebnim vhodom, oddam ra 16. junij, poceni. Celovška e. . 1338^83 Opremljeno sobo strogo separirano s uporabo klavirja, oddam v centru mesta 16. junij*. Naslov v vsefc poslovalnicah Jutra. 13OT6-33 Sobo na 8v. Petra cesti ST, oddam 1. julija. Kopalnica, hrana. 13006-23 Majhno sobico opremljeno, poceni oddam bolj« gospodični ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. laese-as Izgubljeno 300 Din dam onemu, ki mi iisledi kolo z evidenč. štev. i'l:18/TO/l. Ima kromana žična kolesa z velikimi motornimi zavorami, v zadnjem pestišču so prestave, veriga je popolnoma zaprta. Zdravko Vrhunec, Glince c. XVH. 16. 18583^8 Dražbe Beseda 1 Dia. davek 8 Dl. c* lifr* aH dajanje naslova S Din. NajmanjS! znesek 17 Dto Hiša z gospodarskimi poslopji v centru mesta Ormož, ee bo 8.' t. m. ob pol 9, nri pri U mošnjam okr. sodišča edražila. Radi ugodne, lege in lepega sadonosnika bo to priložnostni kup m pen-zionreta ali obrtnika. - 488df7-S8 Javna dražba zarubljenih predmetov, Šivalni stroj, preproge, pohištvo itd. se vrši v petek 4. junija ob 16. uri. Tyr-še>va cesta 33. Javno skladišče. 13694-33 Naseda 1 Dia. davek • Dto, c* lifr* ali dajanj* naslova i Dto Najmanjši zws**fc 17 Dto Milosti j i va! Vai krzneni plašč 6res poletje najskrfcneje konzervira obenem txvr& potrebna popravila m polovično ceao, katero plačate šeie jeseni ob prevzemu tvrdka BOT, kranarstvo Mestni trg 5. 180-87 Mnogo ceneje boljše si nabavite | vse vrste oblek in perila pri Sv. Petra e. 14 * •dobavni doz moto ljubljan VELES od $. — 14* junija »P R A X I D O S« I M E X Artenjak Najlepše imiiiniiitiii samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 prvovrstni aparati za povečavanje fotografskih posnetkov na odplačilo ■■■■HtMBMm JU GO AGENCIJ A ZAGREB Ilica 43/1. Lokomobilo novo ali v garantirano dobrem stanja novejši model ca 80—100 HP kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >777«. Po volji Vsemogočnega je odšel okrepčan s kruhom močnih po večno plačilo naš iskreno ljubljeni preskrbni soprog, oče, brat in stric, gospod Ivan Srebot čevljarski mojster in posestnik v 65. letu svoje starosti dne 2. junija. K večnemu počitku ga spremimo v petek 4. junija ob 5. popoldne iz doma žalosti v Ravnikarjev! ulici št. 15 na pokopališče pri Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev. Ljubljana, 2. junija 1937. Žalujoči ostali DAMSKO KONFEKCIJO za poletje posebno cenejše vrste ima največjo izbiro na zalogi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 damske perilne cefir obleke od din 48.— naprej damske perilne športne bluze od din 28.— naprej športna krila v vseh velikostih od din 38.— naprej pisarniške in jutranje halje od din 65.— naprej otroške perilne oblekce od din 24.— naprej kakor tudi vse vrste boljše obleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna! RAZPI G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Občina Novo Mesto razpisuje mesto občinskega stražnika. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih je vložiti do 15. VI. 1937. Uprava občine Npvo mesto, dne 1. junija 1937. -HOHNER- naj pop o/nejše hanmonike sveta 'GENERALNO ZASTOPSTVO F. ŠCMIfElVER, O^agneb, Nikoličeva ul.lO. Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je včeraj ponoči ob 3. za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, hčerka, teta, svakinja, gospa MARIJA VERBIČ roj. Breceljnik soproga plesk. mojstra v starosti 44. let. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Vogelna uL 3. Ljubljana, 3. junija 1937. ŽALUJOČI SOPROG in ostalo sorodstvo. f Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra stara mama, prababica in teta, gospa JOŽEFA BEZLAJ roj. Svetlič v 85. letu starosti. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek 3. junija ob 16.30 iz Male čolnarske ul. 7, na pokopališče na Viču. Ljubljana, 2. junija 1937. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA Ob prebridki izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda EMILA PITAMICA posestnika in žel. pod urad. v pokoju se najiskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna izreči čč. duhovščini, čč. sestram, dalje vsem stanovskim tovarišem pokojnika in končno še železničarski godbi. Se enkrat vsem skupaj bodi izrečena moja najgloblja zahvala. CELJE, dne 2. junija 1937. Globoko žalujoča soproga IVANKA PITAMIC. f G A R N Y specijalni izdelki svetovnega slovesa Smrtno se nam je ponesrečil naš nepozabni soprog, dobri oče in stari očs, gospod IVAN CIZEJ predilniški mojster Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 3. junija 1937, ob pol 16. uri iz mrtvašnice na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. MARIBOR, dne 2. junija 1937. Žalujoči rodbini CIZEJ in KRISTAN. 12 Strašna groza se nas polašča. Trepe-taje sedim na robu luknje. Sirojeda ni na izpregled in ga ni... Ihtimo in jo-Černo, a kaj pomaga. Oh, če bi mogel storiti, da ne bi bilo res! f V cvetu svoje mladosti nas je zapustila naša ljubljena NADA Pogreb bo v četrtek 3. t. m. ob 14. iz mrtvašnice sv. Krištofa k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana 9. t. m. ob 7. uri pri frančiškanih. V LJUBLJANI, 2. junija 1937. Žalujoči: ERBEŽNIK JOSIP, oče; ERBEŽNIK DANILO, brat in ostalo sorodstvo. OPREME ZA BANČNE TRESORJE BLAGAJNE varne proti vlomu, ognju, navrtanju, taljenju, potresa. DOMAČI ZIDNI TRESORJI SPECIJALNE JEKLENE OMARE ZA FILM OPREME ZA KARTOTEKE Železne ognja varne opreme za arhive, biblioteke Speeijalne omare na poteg za knjige, akte VSE V NAJBOLJŠI IN NAJMODERNEJŠI IZDELAVI Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 9« IRO" ZAGREB, Gonduliceva uL 8, H. kat telefon 89-50. Urejuje Davorin Ranjen*« fedajs za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnlkar, — Za Narodno tiskamo