Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 17 / Leto 79 / 25. april 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ZIDANI MOST Str. 2 Str. 12-13 ŠMARJE PRI JELŠAH PRIL OGA Prej je prepeval kot govoril Nace Junkar SPORED ŠT. 17 25. APRIL 2024 Prej je prepeval Prej je prepeval Nace Junkar Dobrodelna akcija Deželak Junak Naredimo vsi skupaj nekaj lepega za naše otroke Darja Gajšek in Matej Barbo: V VIP petku gostila prekrasno Simono Vodopivec Franko VESELJAK GOLICA TV PET. 26. 4. SOB. 27. 4. NED. 28. 4. PON. 29. 4. TOR. 30. 4. SRE. 1. 5. ČET. 2. 5. Str. 9 CELJE Str. 30-31 Str. 8 Kako skrbimo za obeležja NOB v naši okolici? Kar je Ruska kapelica nekoč bila za slovensko-ruske odnose, sta zadnjih deset let obeležje padlim zavezniškim vojakom in z njim povezan dan slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. V Celju na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir, ki je večkrat tarča vandalov, v Velenju še vedno stoji največji Titov kip na svetu, na Stranicah v občini Zreče pa sta grobišči 100 slovenskih domoljubov, znani kot spomenik frankolovskih žrtev. So to spoštovanja vredni mejniki preteklosti ali le še skoraj pozabljeni ostanki minulih časov? Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega grba Mestne občine Celje SAVINJSKA DOLINA Vrata odprla prenovljena Pelikanova hiša Kakšne bodo hiše razseljenih Savinjčanov? Str. 22-23 Foto: arhiv Občine Polzela Domačini napovedujejo zaporo ceste Prenovljen turistični center in nova razstava INTERVJU Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega Mestne občine Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 17, 25. april 2024 AKTUALNO Krajani Zidanega Mosta že vrsto let opozarjajo na pereče prometne razmere na državni cesti skozi kraj. Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi naselje, sta- nje postaja vse bolj nevzdržno. Na državo so poslali že ničkoliko dopisov, sklicali so že več zborov krajanov ter se obrnili na vse, ki bi jim lahko pomagali pri omejitvi tranzitnega prometa. A država ostaja gluha, Zidanomo- ščani pa so vse bolj obupani in nemočni. Na omenjeno problematiko so ponovno opozorili na petkovem zboru krajanov. Znova so pozvali k nujnosti omejitve tranzi- tnega tovornega prometa skozi naselje, v nasprotnem primeru napovedujejo zaporo državne ceste. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pozivi krajanov k omejitvi tovornega prometa skozi Zidani Most Domačini obljubljajo zaporo ceste »Kdo bo odgovarjal, če se zgodi kakšna nesreča?« se sprašujejo krajani, ki jih vse bolj mineva potrpljenje. Prebi- valci, ki po ozki cesti brez ploč- nika, na kateri se dve tovorni vozili sploh ne moreta srečati, hodijo peš, se počutijo vse bolj ogroženi. Vozlišče v Zidanem Mostu namreč dnevno prevozi več kot 5.500 vozil, in to pre- ko mostu, ki omogoča le eno- smerni promet. In četudi je tovorni tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, se vozniki tovornih vozil tem predpisom spretno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje– Zidani Most–Krško in ogroža tamkajšnje prebivalce, opo- zarjajo krajani. Opažajo, da se je stanje bistveno poslabšalo, odkar je bil pred leti poglobljen podvoz pod železniško progo v Zidanem Mostu. Tedaj se je število tovornih vozil zelo po- večalo. Dvajsetletna prizadevanja Prizadevanja krajanov po izboljšanju razmer in omejitvi tranzitnega tovornega prome- ta skozi Zidani Most imajo že več kot dvajsetletno zgodovi- no. »Vse od leta 2006 direkcijo za ceste pozivamo k ureditvi razmer. Dane so bile številne obljube, a se do danes ni zgo- dilo nič. Kvečjemu še slabše je,« je dejal predstavnik zbo- ra krajanov Jani Krivec. Tudi obljuba, da bo v času prenove državne ceste med Radečami in Zidanim Mostom prepove- dan promet za vsa težja tovor- na vozila, ni bila uresničena. Ko so študentje leta 2006 šteli težja tovorna vozila skozi Zi- dani Most, so jih med 7. in 16. uro našteli okoli 540. Danes jih skozi kraj pelje med 800 in tisoč na dan, je povedal. Dejstvo je, da cesta ni bila predvidena za tako težek pro- met. Cestišče je dotrajano in ozko, pri čemer se pogosto zgodi, da promet obstane na obeh straneh mostu čez Savi- njo. Najbolj problematičen ce- stni odsek je sicer od nekdanje cementarne do železniške po- staje. Ta del je brez pločnika, zato je hoja po tej cesti igra z življenjem, so opozorili na zboru krajanov. V kratkem obnova mostu Perečih razmer in nujnosti omejitve tranzitnega prometa na odseku Celje–Laško–Zidani Most se zavedajo tudi v Občini Laško, je poudaril župan Mar- ko Šantej: »Na ministrstvo za infrastrukturo oziroma na direkcijo je občina v zadnjih mesecih poslala več dopisov in pozivov za ureditev razmer. Zadnjih odgovorov še nismo prejeli, čeprav je od tega minilo že več kot dva meseca.« Občina je tako direkcijo med drugim pozvala k omejitvi tovornega prometa, k izboljšanju nadzo- ra in ustreznemu kaznovanju kršiteljev. Kot je dejal župan, so iz direkcije odgovorili, da slednja ni pristojna za nadzor upoštevanja prometne signali- zacije, ampak je to pristojnost policije, kjer pa pravijo, da ukrepajo, a imajo prekrškarji vedno pripravljene izgovore, s katerimi se izogibajo kaznim. V Občini Laško so Direkcijo RS za infrastrukturo pozvali tudi k nujni obnovi hodnika za pešce ob mostu čez Savinjo v Zidanem Mostu, ki predsta- vlja resno nevarnost. »Rečeno je bilo, da je bil razpis objavljen že konec lanskega leta, da je izvajalec izbran in da bodo dela začeli v začetku letošnje- ga leta, a se še nič ni zgodilo,« je dan pred zborom krajanov za Novi tednik dejal župan. Na petkovem zboru pa je laški podžupan Marjan Mačkošek sporočil, da so se stvari očitno le premaknile. Na dopoldan- skem sestanku z Vocem, kon- cesionarjem za vzdrževanje državnih cest v savinjski regiji, je namreč izvedel, da naj bi se dela kmalu začela in da naj bi jih opravilo podjetje Rafael iz Sevnice. Ob tem je zatrdil, da bo Občina Laško ves čas nadzi- rala izvedbo del, ki naj bi trajala do konca avgusta. Ne bodo več čakali V Zidanem Mostu se zave- dajo, da je edina dolgoročna rešitev za ureditev perečih pro- metnih razmer 3. razvojna os, za katero si Občina Laško zelo prizadeva. Kot je napovedal župan Marko Šantej, se z mi- nistri in predstavniki resornih ministrstev dogovarjajo za skupni sestanek, na katerem bodo poudarili potrebo po iz- boljšanju cestne povezljivosti, ki predstavlja eno izmed naj- pomembnejših razvojnih mo- žnosti za vse občine na pred- videni trasi srednjega dela 3. razvojne osi. A dejstvo je, da slednje še vsaj petnajst let ne bo. Toda krajani Zidanega Mosta na izboljšanje razmer ne name- ravajo več čakati. Če se stvari ne bodo začele premikati in jim država ne bo končno pri- sluhnila, bodo začeli ukrepati bolj drastično, napovedujejo. Za začetek nameravajo v maju protestno zapreti cesto pri mo- stu, je dejal predsednik Kra- jevne skupnosti Zidani Most Franc Babič. Ob tem je opo- zoril še na nujno ureditev ozi- roma označbo pasu za pešce in kolesarje ob cesti od gostilne Krivec do železniške postaje. Zidani Most je že predol- go »na čakanju«, so opozorili krajani. »Ves čas poslušamo, da se projekti pripravljajo, a do uresničitev nikoli ne pride. Očitno ni politične volje, da bi se stvari uredile,« so razočara- ni. Poudarili so, da se zaradi vsega navedenega počutijo kot tretjerazredni državljani. Zapostavljeni in diskriminirani? Krajani Zidanega Mosta so na zboru krajanov opozorili še na nekatere druge težave, s katerimi se soočajo. Kot so dejali, imajo občutek zapo- stavljenosti njihove krajevne skupnosti v občino Laško. »Mi ne prosimo za nadstandard, ampak da se nam zagotovijo osnovne stvari, urejene in var- ne ceste, nemoten dostop do spleta in dober signal mobil- nega omrežja,« je izpostavila ena od krajank. Prebivalci Zidanega Mosta se počutijo diskriminirani tudi glede na- čina delitve sredstev v partici- pativnem proračunu Občine Laško po novem pravilniku. Kot je dejal predsednik KS Zidani Most Franc Babič, se boji, da noben njihov projekt ne bo uresničen, saj bi morali zanj glasovati tudi krajani KS Rimske Toplice in Jurklošter, da bi bil izglasovan, to pa je malo verjetno, je dejal. Župan Marko Šantej je povedal, da morajo dobre ideje seči čez meje krajevnih skupnosti in da je namen novega pravilni- ka, da v občini dobijo čim ve- čji nabor predlogov občanov. Pojasnil je, da je Občina Laško pri pripravi pravilnika sledi- la primerom dobrih praks v drugih občinah. Dejal je, da znajo ljudje v manjših krajih običajno bolj stopiti skupaj in enotno glasovati, zato ni boja- zni, da njihovi projekti ne bi imeli možnosti za uresničitev. Dejal je še, da se ne strinja, da je KS Zidani Most s strani Občine Laško zapostavljena, saj se tudi v njihovi krajevni skupnosti izvajajo številni projekti. Kot je dejal, bodo krajani Zidanega Mosta do- stop do spleta, ki ga bo zgra- dilo podjetje Rune, dobili prej kot v Laškem. Foto: Nik Jarh Na zbor krajanov so Zidanomoščani povabili tudi gospodarskega mini- stra Matjaža Hana, poslanko DZ Janjo Sluga, laškega občinskega svetnika Uroša Lukiča ter predstavnike Komunale Laško in Policijske postaje Laško, a so se vsi opravičili. Namesto Janje Sluga se je zbora udeležil laški podžupan Marjan Mačkošek. Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi Zidani Most, stanje postaja vse bolj nevzdržno, opozarjajo krajani, ki v maju napovedujejo zaporo ceste. Most, ki omogoča le enosmerni promet, vsak dan prečka več sto težkih tovornih vozil, in to kljub temu, da je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan. Krajani medtem opozarjajo tudi na nevaren hodnik za pešce ob mostu (na foto- grafiji levo). Slednjega naj bi direkcija za infrastrukturo kmalu začela obnavljati. V Občini Laško se zavedajo nujnosti omejitve tranzitnega tovornega prometa med Celjem in Zidanim Mostom, saj ne most ne stanje regionalne ceste nista primerna za težka tovorna vozila, ki dotrajano cestišče najbolj obremenjujejo in uničujejo. Kot je na zboru krajanov v Zidanem Mostu dejal laški župan Marko Šantej, je občina direkcijo za infrastrukturo že večkrat pozvala, naj se loti celostne rešitve in obnove enega najbolj obremenjenih in hkrati uničenih cestnih odsekov v Sloveniji. (Foto: BA) Zidani Most se duši v prometu, država pa ostaja gluha na pozive krajanov glede omejitve tranzi- tnega tovornega prometa skozi naselje. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 17, 25. april 2024 AKTUALNO ZADETKI Ob obletnici težave s prostorsko stisko V celjskem zaporu, ki se že vrsto let bori s prostorsko stisko, so pretekli teden praznovali 60 let mladoletniškega zapora. Prav tako se že vrsto let govori o možni premestitvi celjskega zapora na drugo lokacijo, a do danes resnejših premikov na tem področju še ni bilo. Kakšna situacija je na področju pro- storske stiske, kaže podatek, da je zavodu trenutno zaprtih oziroma priprtih več kot 170 oseb, kar pomeni, da je zmoglji- vost zapora presežena za več kot 170 odstotkov. JANŽE FRIC, SIMONA ŠOLINIČ V zaporu je trenutno nekaj več kot 60 odstotkov tujcev, kar je v zadnjih letih problematika vseh slovenskih zaporov. Med zaprtimi oziroma priprtimi osebami ni nobenega starejše- ga mladoletnika na prestajanju mladoletniškega zapora. To kazen poleg celjskega zapora, ki je namenjen moškim obso- jencem, izvršuje tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, za starejše mladoletnice. Tudi tam trenutno ni nobene mladoletnice. Trend nizkega števila mladoletnih obsojencev je prisoten že več let. Zavod, kot ga poznamo da- nes, je bil leta 1964 iz tedanje- Celjski zapor je v po- slopju nekdanjega mi- noritskega samostana, ki ga je leta 1798 uničil požar. Leta 1810 je bilo poslopje preurejeno v avstro-ogrske zapore in takrat so celoten kom- pleks poimenovali Stari pisker. Kompleks sesta- vljajo dvorišče za spre- hode in prostori v treh nadstropjih, v katerih so razporejeni bivalni prostori za obsojence in pripornike. Obsojen- ce v zavodu razporejajo v štiri oddelke: zaprti, polodprti, odprti in mladoletniški oddelek. ga Kazensko-poboljševalnega doma Maribor kot poseben oddelek Vzgojno-poboljševal- nega doma Radeče preseljen v Celje. Ob jubileju so v zavodu ob pomoči zaprtih oseb pri- pravili tudi program in razsta- vo, ki sta zaokrožila celotno zgodovino celjskega zapora. Težke zgodbe mladih Kot je na slovesnosti dejal direktor Tomaž Bračko, so se zaposleni v zavodu v 60 letih delovanja srečevali s težkimi zgodbami mladih, s katerimi so delali na področju vzgoje, prevzgoje ter učenja za novo življenje, ki ga bo zaprta ose- ba živela na svobodi in tam znala sprejemati družbeno sprejemljive odločitve. Izpostavil je tudi delo pra- vosodnih policistov, ki v za- poru v prvi vrsti skrbijo za varnost, vzdrževanje reda in discipline, spremljanje zapr- tih oseb na vsakem koraku v zavodu in zunaj njega ter ne- prestano skrbijo za zakonito prestajanje kazni zapora. Slovesnosti se je udeležil tudi celjski župan Matija Kovač, ki je izpostavil, da občina z zavodom dobro sodeluje, saj se zaprti vklju- čujejo v lokalno skupnost in so pomembno pomagali pri ureditvi mesta in okolice, sodelujejo pa tudi z nevla- dnimi organizacijami, kot je Društvo paraplegikov Jugo- vzhodne Štajerske. Zaprti v celjskem zaporu so lani po- magali tudi pri odpravljanju posledic avgustovskih poplav. Pravosodni policist Roman Kurnik je priložnost izkori- stil tudi za ponovni opomin na kadrovsko podhranjenost, ki pesti slovenske zapore, med njimi seveda tudi celj- skega. Foto: Andraž Purg V celjskem zaporu so ob 60-letnici mlado- letniškega zapora pripravili tudi razstavo. Celjski zapor praznuje »Ob koncu življenja je po- membno, kako smo gradi- li odnose vse življenje. Ves čas mora biti prisotna tudi pristnost, a ključna je lju- bezen, ki jo delimo.« Hedvika Zimšek, preje- mnica zlatega grba Mestne občine Celje »Po Evropi so ohranjeni le še trije ali štirje podobni ste- kleni fotografski ateljeji. Ni nam znano, da bi kje obsta- jal takšen celovit dediščinski prikaz, posvečen fotografiji. Upamo se pohvaliti, da gre za edinstven primer v evrop- skem prostoru.« Tonček Kregar, direktor MNZC, ob otvoritvi Pelika- nove hiše V Sloveniji je kljub majh- nosti ogromno različnih plesnih šol, ki vzgajajo izjemne plesalce, ki brez težav konkurirajo svetov- ni plesni eliti.« Maja Bubik Polovšek, socialna pedagoginja in učiteljica plesa »Raznolikost mišljenja je v umetnosti zelo dobro- došla. Študij v tujini je v primerjavi s študijem pri nas bolj svoboden, saj pro- fesorji študentu zelo hitro dovolijo, da začne razvija- ti svojo zgodbo.« Domen Hitrec, akadem- ski slikar »Verjamem, da bo zaradi obnovljenih gradov v nasle- dnjih letih celotno območje Obsotelja in Kozjanskega zaživelo na novo. Marsik- do ga bo videl v drugačni luči – kot območje, ki ima bogato kulturo, kulturno dediščino in nudi tudi kul- turni turizem.« Asta Vrečko, ministrica za kulturo Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 17, 25. april 2024 GOSPODARSTVO Še vedno pomanjkanje kadrov in slabe ceste Na pobudo regionalnih gospodarskih zbornic so se v Laškem srečali predstav- niki podjetij iz živilsko- -predelovalne industrije iz vzhodne kohezijske regije. Na srečanju, ki so se ga ude- ležili tudi predstavniki mi- nistrstev za gospodarstvo, za kmetijstvo ter za kohe- zijo in regionalni razvoj, so govorili o ključnih izzivih podjetij in regij na področju trajnostnega razvoja in ino- vativnosti. Tako kot lani na enakem srečanju, ki je prav tako bilo v Laškem, so kmetij- ska in živilska podjetja spet opozorila, da se soočajo z velikimi pritiski za zniža- nje cen, da trgovci uvažajo cenene izdelke iz vzhodne Evrope, da so zaradi dragih energentov in surovin mate- rialni stroški visoki, da rast minimalnih plač ruši plačni model, da je produktivnost v agroživilstvu prenizka in da je pomanjkanje delovne sile še bolj izrazito kot v drugih dejavnostih, Pomanjkanje kadrov so izpostavili tudi predstavni- ki regionalnih gospodarskih zbornic. Kot so dejali, ljudje zaradi boljših pogojev dela in višjih plač ne bežijo samo v tujino, ampak tudi v druge regije in v Ljubljano. Opozo- rili so na slabe cestne poveza- ve, na težave pri upravljanju vodnih virov in na premalo izkoriščen potencial geoter- malne energije. Zbornice, ki pričakujejo večjo vlogo gospodarstva v regionalnih programih vzhodne kohezij- ske regije, tudi ugotavljajo, da je centralizacija Slovenije prevelika. JI PRIDRUŽI SE! PROSTA DELOVNA MESTA: • NAMESTNIK VODJE KUHINJE ZA CELOTNO DESTINACIJO (m/ž) • KUHAR (m/ž) • NATAKAR (m/ž) • SOBARICA – ČISTILKA (m/ž) • PORTIR • ANIMATOR (m/ž) • MASER (m/ž) • VZDRŽEVALEC (m/ž) • REŠEVALEC IZ VODE (m/ž) (možnost sofinanciranja licence) Več info na: www.terme-olimia.com Prijave: kariera@terme-olimia.com Ustvarjamo termalne presežke. Ustvarjamo termalne presežke. Kovintrade zgradil skladišče v Srbiji V Celju kmalu najmanj tristo strokovnjakov s področja energetike Tri dni o zeleni prihodnosti Celje bo od 15. do 17. maja gostilo energetsko kon- ferenco SEEnergy, ki bo največji tovrstni dogodek o energetiki v jugovzhodni Evropi. Na konferenci bodo po napovedih družbe Celjski sejem, ki pripravlja do- godek, domači in tuji strokovnjaki ponudili odgovo- re na vprašanja s področja energetike, s katerimi se ukvarjajo podjetja, veliki industrijski koncerni, lokal- ne skupnosti in države. Natančnejših številk, koliko ljudi bo prišlo na konferenco, v družbi Celjski sejem še nimajo. Izvršni direktor Robert Otorepec pravi, da jih bo od tristo do petsto iz najmanj desetih držav. JANJA INTIHAR Energetska konferenca SEE- nergy je povsem nov dogodek, ki bo na celjskem sejmišču vsake dve leti in bo nekakšna nadgradnja sejma Energetika, ki je bil prav tako bienalen in so ga v Celju nazadnje pripra- vili leta 2018. Namen konfe- rence, ki jo bo spremljala še manjša razstava, je ponuditi pregled napredka držav jugo- vzhodne Evrope na poti k ze- lenemu prehodu ter njihovih energetskih in podnebnih na- črtov. Zadnji dan konference se bodo tako v Celju zbrali mi- nistri za energetiko in okolje iz držav članic Evropske unije v jugovzhodni Evropi, ki bodo govorili o temah, pomembnih za zeleni prehod, med njimi tudi o vlogi jedrske energi- je. Ministri bodo predstavili spremembe, ki so jih njihove države zapisale v svoje zadnje Nacionalne energetske in pod- nebne načrte, ki jih morajo uniji oddati do 30. junija. Deset pomembnih tem »Izzivov je veliko in ta dogo- dek jih bo poskušal čim bolj osvetliti ter odgovoriti na čim več vprašanj, ki se porajajo ob spreminjanju navad potrošni- kov in industrije,« napoveduje Robert Otorepec. Tridnevna konferenca bo razdeljena na deset večjih sklopov, od katerih jih bo po- lovica namenjena industriji in drugim večjim porabnikom energije. Otorepec kot najbolj izstopajoče teme omenja di- gitalizacijo v energetiki, kjer bodo strokovnjaki predstavili tudi rešitve za znižanje stro- škov omrežnine ter se dotakni- li novega obračuna omrežnine, ki naj bi v Sloveniji začel veljati 1. julija. Pomembni bodo tudi pogovori o vetrni energiji, saj je naša država po številu vetr- nic na predzadnjem mestu v Evropski uniji, o gradnji sonč- nih elektrarn in spreminjanju zakonodaje za to področje, pa tudi o vodiku kot pomembnem in okolju prijaznem energentu tako v industriji kot v prometu. Tudi o financiranju projektov Poleg primerov dobrih praks iz tistih držav, ki so že uspešno uresničile zelene energetske strategije, bodo na konferenci predstavili tudi raziskovanje najnovejših teh- nologij, ki bodo oblikovale prihodnost energetike. Govo- rili bodo tudi o fi nanciranju energetskih projektov, kar zla- sti zanima lokalne skupnosti. Predstavniki vlade, Gospodarske zbornice Slovenije in regionalnih gospodarskih zbornic so se tudi letos srečali s predstavniki podjetij iz živilsko-predelovalne industrije vzhodne kohezijske regije. (Foto: arhiv GZS) V Kragujevcu, kjer je doslej imel v najemu manjše skladišče, je Kovin- trade zgradil 5 tisoč kvadratnih metrov veliko skladiščno halo. (Foto: arhiv podjetja Kovintrade) Ob 20-letnici ustanovi- tve svoje srbske hčerinske družbe je celjski trgovec z metalurgijo Kovintrade v Kragujevcu uradno odprl novo skladišče, s katerim ni pridobil samo več pro- stora, ampak mu omogoča tudi večji obseg storitev. Balkanski trg je za celjsko družbo zelo pomemben. Zato se je odločila, da bo v Srbiji zgradila novo skladi- šče. V Kragujevcu, kjer je doslej imela v najemu manj- še skladišče, je leta 2020 kupila 10 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče in zgradila 5 tisoč kvadratnih metrov veliko skladiščno halo. Ob njej je še 600 kva- dratnih metrov pisarniških prostorov, v katere se je pre- selila kragujevška poslovna enota, nekaj pisarn bodo dali v najem. Kot pravi pred- sednik uprave Jože Kaste- lic, je Kovintrade z novim skladiščem pridobil več pro- stora, povečal bo tudi obseg svojih storitev, kot so razrez orodnih in paličnih jekel ter obdelava in razrez pločevin. Del prostorov v novi stavbi je namenjen tudi prodaji na drobno. Kovintrade je v nakup zemljišča, izgradnjo stavbe ter v nakup opreme vložil približno 5 milijonov evrov. Družbi Kovintrade Srbija je zaradi uspešnega poslovanja v zadnjih letih uspelo več kot polovico naložbe fi nan- cirati iz lastnih sredstev, pre- ostali del je posojilo. Kot še pravi Kastelic, bosta trikrat večje skladišče od doseda- njega in večji obseg storitev družbi omogočila povečanje prodaje ne samo na srbskem trgu, ampak tudi v Bosni in Hercegovini in na zahodu Romunije. Srbija se uvršča med večje tuje trge celjskega trgovca, saj tam letno ustvari pribli- žno deset odstotkov vseh izvoznih prihodkov. V srb- skem hčerinskem podjetju, ki ima sedež v Beogradu, Kovintrade trenutno zapo- sluje 22 ljudi in glede na pričakovano rast bo število zaposlenih povečeval. JI Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 17, 25. april 2024 GOSPODARSTVO Še vedno pomanjkanje kadrov in slabe ceste Na pobudo regionalnih gospodarskih zbornic so se v Laškem srečali predstav- niki podjetij iz živilsko- -predelovalne industrije iz vzhodne kohezijske regije. Na srečanju, ki so se ga ude- ležili tudi predstavniki mi- nistrstev za gospodarstvo, za kmetijstvo ter za kohe- zijo in regionalni razvoj, so govorili o ključnih izzivih podjetij in regij na področju trajnostnega razvoja in ino- vativnosti. Tako kot lani na enakem srečanju, ki je prav tako bilo v Laškem, so kmetij- ska in živilska podjetja spet opozorila, da se soočajo z velikimi pritiski za zniža- nje cen, da trgovci uvažajo cenene izdelke iz vzhodne Evrope, da so zaradi dragih energentov in surovin mate- rialni stroški visoki, da rast minimalnih plač ruši plačni model, da je produktivnost v agroživilstvu prenizka in da je pomanjkanje delovne sile še bolj izrazito kot v drugih dejavnostih, Pomanjkanje kadrov so izpostavili tudi predstavni- ki regionalnih gospodarskih zbornic. Kot so dejali, ljudje zaradi boljših pogojev dela in višjih plač ne bežijo samo v tujino, ampak tudi v druge regije in v Ljubljano. Opozo- rili so na slabe cestne poveza- ve, na težave pri upravljanju vodnih virov in na premalo izkoriščen potencial geoter- malne energije. Zbornice, ki pričakujejo večjo vlogo gospodarstva v regionalnih programih vzhodne kohezij- ske regije, tudi ugotavljajo, da je centralizacija Slovenije prevelika. JI PRIDRUŽI SE! PROSTA DELOVNA MESTA: • NAMESTNIK VODJE KUHINJE ZA CELOTNO DESTINACIJO (m/ž) • KUHAR (m/ž) • NATAKAR (m/ž) • SOBARICA – ČISTILKA (m/ž) • PORTIR • ANIMATOR (m/ž) • MASER (m/ž) • VZDRŽEVALEC (m/ž) • REŠEVALEC IZ VODE (m/ž) (možnost sofinanciranja licence) Več info na: www.terme-olimia.com Prijave: kariera@terme-olimia.com Ustvarjamo termalne presežke. Ustvarjamo termalne presežke. Kovintrade zgradil skladišče v Srbiji V Celju kmalu najmanj tristo strokovnjakov s področja energetike Tri dni o zeleni prihodnosti Celje bo od 15. do 17. maja gostilo energetsko kon- ferenco SEEnergy, ki bo največji tovrstni dogodek o energetiki v jugovzhodni Evropi. Na konferenci bodo po napovedih družbe Celjski sejem, ki pripravlja do- godek, domači in tuji strokovnjaki ponudili odgovo- re na vprašanja s področja energetike, s katerimi se ukvarjajo podjetja, veliki industrijski koncerni, lokal- ne skupnosti in države. Natančnejših številk, koliko ljudi bo prišlo na konferenco, v družbi Celjski sejem še nimajo. Izvršni direktor Robert Otorepec pravi, da jih bo od tristo do petsto iz najmanj desetih držav. JANJA INTIHAR Energetska konferenca SEE- nergy je povsem nov dogodek, ki bo na celjskem sejmišču vsake dve leti in bo nekakšna nadgradnja sejma Energetika, ki je bil prav tako bienalen in so ga v Celju nazadnje pripra- vili leta 2018. Namen konfe- rence, ki jo bo spremljala še manjša razstava, je ponuditi pregled napredka držav jugo- vzhodne Evrope na poti k ze- lenemu prehodu ter njihovih energetskih in podnebnih na- črtov. Zadnji dan konference se bodo tako v Celju zbrali mi- nistri za energetiko in okolje iz držav članic Evropske unije v jugovzhodni Evropi, ki bodo govorili o temah, pomembnih za zeleni prehod, med njimi tudi o vlogi jedrske energi- je. Ministri bodo predstavili spremembe, ki so jih njihove države zapisale v svoje zadnje Nacionalne energetske in pod- nebne načrte, ki jih morajo uniji oddati do 30. junija. Deset pomembnih tem »Izzivov je veliko in ta dogo- dek jih bo poskušal čim bolj osvetliti ter odgovoriti na čim več vprašanj, ki se porajajo ob spreminjanju navad potrošni- kov in industrije,« napoveduje Robert Otorepec. Tridnevna konferenca bo razdeljena na deset večjih sklopov, od katerih jih bo po- lovica namenjena industriji in drugim večjim porabnikom energije. Otorepec kot najbolj izstopajoče teme omenja di- gitalizacijo v energetiki, kjer bodo strokovnjaki predstavili tudi rešitve za znižanje stro- škov omrežnine ter se dotakni- li novega obračuna omrežnine, ki naj bi v Sloveniji začel veljati 1. julija. Pomembni bodo tudi pogovori o vetrni energiji, saj je naša država po številu vetr- nic na predzadnjem mestu v Evropski uniji, o gradnji sonč- nih elektrarn in spreminjanju zakonodaje za to področje, pa tudi o vodiku kot pomembnem in okolju prijaznem energentu tako v industriji kot v prometu. Tudi o financiranju projektov Poleg primerov dobrih praks iz tistih držav, ki so že uspešno uresničile zelene energetske strategije, bodo na konferenci predstavili tudi raziskovanje najnovejših teh- nologij, ki bodo oblikovale prihodnost energetike. Govo- rili bodo tudi o fi nanciranju energetskih projektov, kar zla- sti zanima lokalne skupnosti. Predstavniki vlade, Gospodarske zbornice Slovenije in regionalnih gospodarskih zbornic so se tudi letos srečali s predstavniki podjetij iz živilsko-predelovalne industrije vzhodne kohezijske regije. (Foto: arhiv GZS) V Kragujevcu, kjer je doslej imel v najemu manjše skladišče, je Kovin- trade zgradil 5 tisoč kvadratnih metrov veliko skladiščno halo. (Foto: arhiv podjetja Kovintrade) Ob 20-letnici ustanovi- tve svoje srbske hčerinske družbe je celjski trgovec z metalurgijo Kovintrade v Kragujevcu uradno odprl novo skladišče, s katerim ni pridobil samo več pro- stora, ampak mu omogoča tudi večji obseg storitev. Balkanski trg je za celjsko družbo zelo pomemben. Zato se je odločila, da bo v Srbiji zgradila novo skladi- šče. V Kragujevcu, kjer je doslej imela v najemu manj- še skladišče, je leta 2020 kupila 10 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče in zgradila 5 tisoč kvadratnih metrov veliko skladiščno halo. Ob njej je še 600 kva- dratnih metrov pisarniških prostorov, v katere se je pre- selila kragujevška poslovna enota, nekaj pisarn bodo dali v najem. Kot pravi pred- sednik uprave Jože Kaste- lic, je Kovintrade z novim skladiščem pridobil več pro- stora, povečal bo tudi obseg svojih storitev, kot so razrez orodnih in paličnih jekel ter obdelava in razrez pločevin. Del prostorov v novi stavbi je namenjen tudi prodaji na drobno. Kovintrade je v nakup zemljišča, izgradnjo stavbe ter v nakup opreme vložil približno 5 milijonov evrov. Družbi Kovintrade Srbija je zaradi uspešnega poslovanja v zadnjih letih uspelo več kot polovico naložbe fi nan- cirati iz lastnih sredstev, pre- ostali del je posojilo. Kot še pravi Kastelic, bosta trikrat večje skladišče od doseda- njega in večji obseg storitev družbi omogočila povečanje prodaje ne samo na srbskem trgu, ampak tudi v Bosni in Hercegovini in na zahodu Romunije. Srbija se uvršča med večje tuje trge celjskega trgovca, saj tam letno ustvari pribli- žno deset odstotkov vseh izvoznih prihodkov. V srb- skem hčerinskem podjetju, ki ima sedež v Beogradu, Kovintrade trenutno zapo- sluje 22 ljudi in glede na pričakovano rast bo število zaposlenih povečeval. JI Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 17, 25. april 2024 GOSPODARSTVO INŽENIRJA ENERGETIKA (m/ž), ki bo z nami ustvarjal prihodnost in sooblikoval edinstven proces termične obdelave odpadkov. Kakšno bo vaše delo? izvajanje tehnološke podpore pri energetskih delih na tehnološkem sistemu, z upoštevanjem varovanja okolja optimiranje delovanja obratovalnih sklopov, naprav in orodij pri ravnanju z odpadki, izvajanje strokovne podpore vzdrževal- cem, inženiring in vodenje projektov na obratu reševanje problemov na po- dročju kemijske tehnologije in vpliv tehniških rešitev na okolje, pripravljanje in nadgradnja tehnične in tehnološke dokumentacije za obratovanje in sistem poslovanja termične obdelave odpadkov Katera znanja so zaželena? -  VII. ali VI/2 stopnja izobrazbe elektro, kemijske, energetske ali strojne smeri -  izkušnje na področju tehnologije proizvodnega energetskega objekta, organizacije dela in vodenja ljudi -  vozniški izpit B kategorije   Kaj vam nudimo? zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo redno in dobro plači- lo možnost strokovnega izpopolnjevanja, osebne rasti in napredovanja varno, kreativno, dinamično in strokovno delo v urejenem delovnem okolju Vašo prijavo z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj pričakujemo na el. naslov: info@energetika-ce.si ali naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva ulica 1. Prijave zbiramo do 13. 5. 2024. Podjetje Energetika Celje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje, na objektu Toplarne Celje vabi v svoj kolektiv sodelavca, Višina dividende bo znana prihodnji mesec Cinkarna bo letos še enkrat delila dobiček Delničarji Cinkarne Celje, med katerimi imajo država in z njo povezane družbe skoraj polovični lastniški delež, si bodo letos še enkrat izplačali dividende. Ko- liko bodo znašale, bo znano 17. maja, ko bosta uprava in nadzorni svet objavila dnevni red seje skupščine. Odločitev o delitvi dividend ni povezana z dejstvom, da so v cinkarni po revidiranju lanskih poslovnih rezultatov bistveno popravili lanski čisti dobiček. V marca objavljenih nerevidiranih poslovnih rezultatih so namreč zapisali, da so v letu 2023 imeli 5,5 milijona evrov čistega dobička, zdaj so iz družbe sporočili, da znaša 12,6 milijona evrov. JANJA INTIHAR krize. Vendar v cinkarni za izplačilo dividend ne bodo uporabili lanskega čistega dobička. Če bi ga, bi mora- li državno pomoč vrniti. Na seji skupščine bo uprava del- ničarjem zato predlagala, naj sprejmejo sklep o prenosu tega dobička v druge rezerve iz dobička. Vendar je vodstvo našlo način, da bo svojim la- stnikom letos še enkrat izpla- čalo dividende. »Družba je za zaščito interesov delničarjev in zagotavljanje stabilne di- videndne politike v bilančni dobiček leta 2023 prenesla sredstva iz drugih rezerv iz dobička, ki so bila ustvarje- na pred letom 2023, za katere omejitev, povezana z držav- no subvencijo, ne velja,« je zapisala uprava cinkarne. Ta denar bo zdaj porabila za iz- plačilo dividend. Februarja izredna seja Cinkarna v letu 2023 ni iz- plačala dividend, je pa takoj v začetku letošnjega leta skli- cala izredno sejo skupščine, na kateri so se njeni lastniki odločili, da si bodo razdelili nekaj več kot 25 milijonov evrov bilančnega dobička iz leta 2022. Bruto dividenda na delnico je znašala 3,20 evra. Uprava in nadzorni svet sta sicer predlagala nekoliko niž- je dividende. Znašale naj bi 2,77 evra bruto na delnico, a so delničarji na seji skoraj soglasno podprli nasprotni predlog Slovenskega držav- nega holdinga. Zadovoljni z lanskimi rezultati Z izjemo čistega dobička se po revidiranju ostali fi nančni kazalci lanskega poslovanja cinkarne niso spremenili. Družba je v letu 2023 ustva- rila 176,5 milijona evrov pri- hodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov manj kot predlani. Za enak odstotek se je znižala tudi skupna vrednost izvoza, ki je znašala 161,6 milijona evrov. Cinkarna, ki več kot 90 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, večinoma v Evropski uniji, je lani prvič 10 tisoč ton pigmenta prodala tudi v ZDA. V prihodnjih le- tih želi prodajo na ameriškem trgu povečati. Kljub popravljeni vredno- sti je bil lanski čisti dobiček za kar 71 odstotkov nižji od predlanskega, ki je znašal re- kordnih 43,4 milijona evrov. Čeprav so imeli manj prihod- kov in dobička so v cinkarni zadovoljni z lanskimi rezul- tati. Predsednik uprave Aleš Skok je pojasnil, da proizvo- dnjo pigmenta titanovega dioksida v Evropi pretresa ena najhujših kriz v zadnjem desetletju. Razlog so kitajski proizvajalci, ki zaradi slabe- ga povpraševanja doma pre- sežke pigmenta prodajajo po vsem svetu, predvsem v zahodni Evropi, kjer so uvo- zne carine za pigment samo 5-odstotne. »Evropski proi- zvajalci pigmenta se srečuje- mo z nižjim povpraševanjem ne samo zaradi cenejšega ki- tajskega uvoza, ampak tudi zaradi neporabljenih zalog in nižjega povpraševanja po izdelkov, v katere je vgrajen pigment titanovega dioksi- da,« je zapisal Skok v poslov- nem poročilu. Letos manj dobička V cinkarni pričakujejo, da bodo letos imeli nekaj več kot 186 milijonov evrov pri- hodkov od prodaje in štiri milijone evrov čistega do- bička. Kot pojasnjujejo, bo dobička manj zaradi padanja prodajni cen pigmenta tita- novega dioksida in visokih nabavnih cen surovin. Za na- ložbe bodo namenili 18,4 mi- lijona evrov. Večino denarja bodo namenili proizvodnji titanovega dioksida, kjer že- lijo odpraviti še nekaj ozkih grl, še bolj povečati energet- sko učinkovitost, znižati ne- gativne vplive na okolje ter izboljšati pogoje za varno in zdravo delo. Čisti dobiček cinkarne se je zvišal zaradi upoštevanja 7,6 milijona evrov držav- ne pomoči, ki jo je družba v preteklem letu dobila za blaženje posledic energetske Kljub bistveno popravljeni vrednosti je bil lanski čisti dobiček Cinkarne Celje za kar 71 odstotkov nižji od predlanskega, ki je znašal rekordnih 43,4 milijona evrov. Vodstvo Cinkarne Celje je našlo način, da bo svojim lastnikom lahko letos še enkrat izplačalo dividende. (Foto: arhiv Cinkarna Celje) Znak kakovosti za novo toplotno črpalko Gradbeni inštitut ZRMK je na mednarodnem sejmu Megra podelil tri znake ka- kovosti. Med dobitniki je tudi podjetje Kronoterm iz Bra- slovč. Priznanje je dobilo za novo geotermalno toplotno črpalko etera, ki jo je začelo izdelovati lani. Kronoterm izdeluje že več kot 70 različnih modelov sani- tarnih toplotnih črpalk in 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk. Etera, ki so jo v podje- tju razvijali tri leta, je že četrta generacija njegovih črpalk in je nadgradnja toplotne črpalke adapt, za katero so doma in v tujini dobili že veliko nagrad. Posebna mednarodna strokov- na žirija ji je lani prisodila na- grado Green Product Awaed, ki jo podeljuje najbolj trajno- stnim in okolju prijaznim iz- delkom in storitvam. Toplotna črpalka etera se od toplotne črpalke adapt raz- likuje po mnogih inovativnih rešitvah. Kot so ob lanski pred- stavitvi povedali v podjetju, s svojo tehnološko dovršenostjo in izjemno učinkovitostjo po- stavlja nove standarde na po- dročju trajnostnega ogrevanja in hlajenja. Gre za revolucio- narno napravo, so poudarili, saj je za kar 30 odstotkov bolj učinkovita od primerljivih kon- kurenčnih toplotnih črpalk. JI Rekordno število prijav Posebna komisija Regi- onalne gospodarske zbor- nice Celje je včeraj končala ocenjevanje prijav, ki so pri- spele na razpis za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2023. Dela je imela veliko, saj toliko prijav ni bilo že dolgo. Na razpis je namreč prispelo kar 26 prijav, poslali pa jih niso le podjetja in samostojni pod- jetniki, ampak tudi samostojni inovatorji in šole. Razveseljivo je, pravijo v celjski zbornici, da je na razpisu sodelovalo več mladih podjetij. Lani se je na razpis celjske zbornice odzva- lo trinajst podjetij, ki so prija- vila šestnajst inovacij. Tako kot vedno je tudi letos veljalo pravilo, da je bila prija- vljena inovacija v proizvodnem ali poslovnem procesu prvič uporabljena v obdobju med 1. januarjem 2022 in 31. marcem 2024. Inovacije so tudi tokrat razdeljene na pet kategorij – na produktne, procesne, trženj- ske, organizacijske in družbe- ne. Letošnji inovacijski izziv in rdeča nit izbora se glasita »Izbrali smo trajnost«. Katere inovacije so dobile najvišje ocene in se bodo pote- govale tudi za državna prizna- nja, katere pa so si prislužile srebrna in bronasta priznanja, bo javno znano šele 6. junija, ko bo celjska zbornica pripra- vila že tradicionalni dan inova- tivnosti. JI V Kronotermu so to- plotno črpalko etera, ki so jo razvijali tri leta, začeli izdelovati lani. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Število turističnih prihodov se je v zadnjem desetletju si- cer povečalo za 1,3-krat, kar pa je še vedno pod slovenskim povprečjem. Obseg nočitev se je dvignil s številke 45.706 v letu 2012 na 67.780 nočitev leta 2022. Povprečna doba bivanja v Mestni občini Celje se je v desetih letih podaljšala samo z 2,1 na 2,4 dneva. Celje na področju nastanitev v pri- merjavi z letom 2019 beleži rast nizkocenovnih ležišč (ho- stli) in zasebnih nastanitev, na drugi strani pa upad hotelskih ležišč. 39 odstotkov vseh no- čitev je v Celju ustvarjenih ju- nija, julija in avgusta. Celjski grad ostaja še vedno najbolj obiskana znamenitost v knež- jem mestu. A podatki kažejo, da ga je leta 2022 obiskalo »le« 73.174 ljudi, največ je bilo Slovencev, 4 odstotke je bilo Madžarov, sledili so gostje iz Italije in Nemčije. Celjsko turistično gospodarstvo ima 183 podjetij s 665 delovnimi mesti, ki ustvarijo 59,4 milijo- na prihodkov. To so podatki iz leta 2022. Strategija turizma v naslednjih letih poudarja kul- turni in aktivni mestni oddih, gastronomijo, poslovni in sejemski turizem, podporne produkte pa predstavljajo ak- Bolnišnica išče prostovoljce CELJE – V Splošni bolnišnici Celje so se odločili, da k sodelovanju povabijo posa- meznike ali organizirane skupine prostovoljcev. »Prostovoljstvo je v zdravstvenih sistemih razvitega sveta uveljavljena oblika dodatne pomoči za bolnike in njihove svojce. V bolnišnicah prostovoljci najpogosteje prevzemajo vlogo družabnika in spre- mljevalca in tako izboljšujejo kakovost življenja bolnikov,« so sporočili iz bolnišnice. Delo prostovoljcev v bolnišnici naj bi predstavljajo dopolnitev rednega dela zaposlenih, a vanj ne sme posegati. »Na bolnišničnih oddelkih so osnovne aktivnosti prostovoljcev krajšanje časa bolnikom s pogovorom, branjem, igranjem družabnih iger, družabništvo, spremstvo na sprehodih ter nudenje čustvene in moralne podpore. V ambulantnem delu bi prostovoljci skrbeli za dobro počutje bolnikov, ki so brez spremstva in čakajo na prevoz z reševalnim vozilom, ter pomagali zdravstveno neogroženim pacientom s težavami pri gibanju. Tako bi prispevali h kakovosti bivanja v bolnišnici, blaženju stisk bolnikov in preprečevanju malodušja tistih, katerih zdravljenje traja dalj časa. Dnevi v bolnišnici namreč minevajo enolično in počasneje, kot smo vajeni, še zlasti tistim, ki so brez svojcev oziroma jih ti zaradi oddaljenosti ali obveznosti ne utegnejo obiskovati,« dodajajo v bolnišnici. SŠol Za prostovoljca se lahko prijavi posameznik, ki je motiviran za delo z bolniki in njihovimi svojci, je empatičen, zanesljiv, spoštljiv, sposoben poslušanja, zaupnosti in sodelovanja v timu. Biti mora zdrav in starejši od 15 let, prav tako ne sme biti v kazenskem postopku. K opravljanju prostovoljstva se lahko prijavijo tudi interesne skupine prostovoljcev ali nevladne organizacije ter dijaki srednjih šol pod vodstvom šolskega mentorja. ŠENTJUR – Vlada Republike Slovenije je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027 med drugim uvrstila Nadzidavo severnega trakta Zdravstvenega doma (ZD) Šentjur. V ZD Šentjur se soočajo z veliko prostorsko stisko, zato so se po besedah direktorice Melite Tasić Ilić s projektom nadzidave prijavili na razpis, ki ga država namenja naložbam v primarno zdravstvo. V novem delu zdravstvenega doma bodo dve ambulanti družinske medicine, ena pediatrična ambulanta, pisarna za referenčno medicinsko sestro, svoje prostore bo tam imel tudi center za krepitev zdravja. Kot je povedala direktorica, ima šentjurski zdravstveni dom za naložbo pripravljeno vso zahtevano dokumentacijo. »Ko bomo dobili pisni sklep vlade, bo naša ustanoviteljica Občina Šentjur objavila razpis za izbiro izvajalca.« Ocenjena vrednost naložbe znaša nekaj več kot dva milijona evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje bo za naložbo prispevalo več kot 1,2 milijona evrov. Višina sofi nanciranja je odvisna od števila prebivalcev v občini. Medtem ko imajo v nekaterih zdravstvenih domovih težave z iskanjem družinskih zdravnikov, je med slednjimi dovolj zanimanja za delo v ZD Šentjur. »Imamo zapolnjene vse programe po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico. Upam, da bo tako tudi ostalo,« je še dejala direktorica. TS CELJE – Kako se bo razvijal turizem v Celju? Za boljše rezultate bo treba bolj sodelovati Zatem ko so celjski mestni svetniki pred mesecem dni potrdili strategiji razvoja na področju kulture in športa, so pretekli teden sprejeli tudi strategijo razvoja turizma za obdobje naslednjih pet let z usmeritvami do leta 2031. Strategija predvideva več napora na poti do tega, da Celje postane bolj turistično zanimivo. Želijo še bolj poudariti zgodovino Celja, ki je povezana s Celjskimi grofi , ter dej- stvo, da je Celje sejemsko mesto. Do konca leta 2029 stra- tegija predvideva rast turističnih nočitev za 30 odstotkov. A glede na statistične podatke iz leta 2022 bodo morali ponudniki in občina za ta cilj še bolj stopiti skupaj in se povezati. SIMONA ŠOLINIČ Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli tudi dopolnitev odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, katerega soustanoviteljica je MOC. Agencija namreč širi svoje delovanje tudi na poslovanje z nepremičninami. Zavod Kssena bo odslej tako lahko oddajal del poslovnih prostorov v najem v stavbi, ki jo je zavod prejel v posest (PC Rudarski dom) in upravljal s stavbnim zemljiščem. Celje se bo pobratilo s srbskim mestom Šabac. S tem mestom je sicer celjska občina že leta 2012 podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju. Mesti vzdržujeta odnose predvsem na področju povezovanja mladih, ki so prihajali na zimsko šolo v naravi na Celjsko kočo in se srečevali s svojimi celjskimi vrstniki. Svetniki so podali tudi predhodno soglasje za pro- dajo nezazidanega stavbne- ga zemljišča v Ekonomsko- -poslovni coni v Trnovljah, kar bo vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj občine. Z novim občinskim prostor- skim načrtom je namreč na tem območju predvidena širitev stavbnih zemljišč za poslovno dejavnost pro- ti vzhodu. Za to območje je izdelana tudi Vizija razvoja Ekonomsko poslovne cone Trnovlje – jug. Junija lani občina zainteresiranim podjetjem že predstavila projekt ureditve cone. Stari grad je najbolj obiskana turistična točka v Celju, a mnogi se strinjajo, da bi lahko bilo obiskovalcev še več. (Foto: arhiv NT/Sherpa) tivnosti na prostem, športni turizem in delovni dopust. Več bo treba sodelovati Priprava strategije je poka- zala, da ključni deležniki na področju turizma premalo sodelujejo. Zato bo, tako je predvideno v dokumentu, treba na ravni občine ter za- vodov, katerih ustanoviteljica je, vzpostaviti ekipo za izvaja- nje strategije, ki bo delovala. Strategija predvideva tudi t. i. destinacijski svet, ki naj bi spodbujal aktivno vlogo vseh, vpetih v turizem. Na seji pa je bilo slišati, da bo treba dvi- gniti tudi zavest prebivalcev o tem, da bivajo v turističnem mestu. Eden izmed ciljev strategije je tudi prestavitev turistično- -informacijskega centra na lokacijo z večjo pretočnostjo, denimo v bližino železniške postaje. Do takrat pa bodo v Celju morali TIC bolj ustrezno označiti. Do konca leta 2029 želi Celje zvišati nočitve za 30 odstotkov, a pogoj za to naj bi bil dvig konkurenčno- sti obstoječih nastanitev ter pritegnitev zasebnega sektorja k novim nastanitvenim zmo- gljivostim. Sicer pa strategija med drugim predvideva, da bi uredili območje Šmartinskega jezera, morda postavili kamp ali glamping oziroma postaja- lišče za električna kolesa. Mestni svet je obravnaval še eno točko v zvezi s turizmom in se seznanil z letnim poroči- lom o uresničevanju ukrepov Trajnostnega akcijskega načr- ta Slovenia Green v letu 2023. Gre za nacionalni program in certifi kacijsko shemo, v ka- tero je občina vključena od leta 2015. Trenutno je nosil- ka srebrnega znaka. Poročilo, ki so ga sprejeli svetniki, med drugim navaja, da se je občina ob pripravi strategije turizma in kulture vključila v projekt zmanjševanja odpadkov Zero Waste, letos pa je župan Ma- tija Kovač podpisal Zeleno zavezo slovenskega turizma. Kaj prinaša rebalans proračuna? Proračun Mestne občine Ce- lje za letošnje leto je bil sicer sprejet decembra lani, a na ob- čini pravijo, da so se v času od sprejema odloka spremenile nekatere okoliščine, zato so morali v rebalansu ponovno ovrednotiti nekatere postavke prejemkov oziroma izdatkov. Ključni razlogi za pripravo rebalansa proračuna so tako v povečanju prihodkov in izdatkov, ki so vezani zlasti na razpise, ki jih je februar- ja in marca pripravila država in katerih izhodišča so bila v času priprave proračuna še do te mere nejasna, da ni bilo mogoče realno načrtovati sredstev in oblikovati načrta razvojnih programov. Gre za razpise ministrstva za okolje in energijo, ki se nanašajo na obnovljive vire energije in traj- nostno mobilnost, ministrstva za kulturo na področju ureja- nja Stare grofi je in Celjskega doma in ministrstva za zdrav- je, od koder bo občina črpala sredstva tudi za sofi nancira- nje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Eno pomembnejših naložb, za katero je podlaga reba- lans, je tudi obnova stadiona Z'dežele, ki bo po končanih delih prešel na najvišji nivo kategorizacije UEFA. S tem bo celjskemu nogometnemu prvoligašu omogočeno igra- nje vseh tekem evropskega nivoja na domačem stadionu, višji nivo kategorizacije UEFA pa omogoča tudi izvedbo re- prezentančnih tekem najviš- jega nivoja. Z rebalansom so dodaten denar namenili tudi za vrtec Čira Čara, kjer po pri- pravi projektne dokumentaci- je in sanacije zemljine začetek gradnje načrtujejo v jesenskih mesecih. Med načrtovanimi projekti so tudi obnova fa- sade na I. osnovni šoli Celje, ureditev grobnice na celjskem pokopališču, dodatna sredstva pa bodo namenili za vzdrževa- nje javnih površin, zakupe sta- novanj, prometno varnost, za zavetišče za zapuščene živali ter za številne druge projekte. Med načrtovanimi projekti so denimo tudi nakup stanova- nja na Stari Dečkovi cesti 2, kar omogoča rušenje te stav- be, ter nakup stanovanja na Vodnikovi 13, kjer je ugodna lega za morebitno namestitev gostujočih umetnikov ob pred- videni ureditvi centra urbane- ga dogajanja. Po rebalansu bodo skupni prihodki proračuna znašali 82,2 milijona evrov, kar je za 1,3 milijona več, odhodki pa bodo višji za 3,3 milijona in bodo skupno znašali 87,3 mi- lijona evrov. Primanjkljaj se je povečal za 1.967.905 evrov in ga bodo pokrivali s posojili in sredstvi na računih iz prete- klih let. Načrtujejo nove ambulante Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Število turističnih prihodov se je v zadnjem desetletju si- cer povečalo za 1,3-krat, kar pa je še vedno pod slovenskim povprečjem. Obseg nočitev se je dvignil s številke 45.706 v letu 2012 na 67.780 nočitev leta 2022. Povprečna doba bivanja v Mestni občini Celje se je v desetih letih podaljšala samo z 2,1 na 2,4 dneva. Celje na področju nastanitev v pri- merjavi z letom 2019 beleži rast nizkocenovnih ležišč (ho- stli) in zasebnih nastanitev, na drugi strani pa upad hotelskih ležišč. 39 odstotkov vseh no- čitev je v Celju ustvarjenih ju- nija, julija in avgusta. Celjski grad ostaja še vedno najbolj obiskana znamenitost v knež- jem mestu. A podatki kažejo, da ga je leta 2022 obiskalo »le« 73.174 ljudi, največ je bilo Slovencev, 4 odstotke je bilo Madžarov, sledili so gostje iz Italije in Nemčije. Celjsko turistično gospodarstvo ima 183 podjetij s 665 delovnimi mesti, ki ustvarijo 59,4 milijo- na prihodkov. To so podatki iz leta 2022. Strategija turizma v naslednjih letih poudarja kul- turni in aktivni mestni oddih, gastronomijo, poslovni in sejemski turizem, podporne produkte pa predstavljajo ak- Bolnišnica išče prostovoljce CELJE – V Splošni bolnišnici Celje so se odločili, da k sodelovanju povabijo posa- meznike ali organizirane skupine prostovoljcev. »Prostovoljstvo je v zdravstvenih sistemih razvitega sveta uveljavljena oblika dodatne pomoči za bolnike in njihove svojce. V bolnišnicah prostovoljci najpogosteje prevzemajo vlogo družabnika in spre- mljevalca in tako izboljšujejo kakovost življenja bolnikov,« so sporočili iz bolnišnice. Delo prostovoljcev v bolnišnici naj bi predstavljajo dopolnitev rednega dela zaposlenih, a vanj ne sme posegati. »Na bolnišničnih oddelkih so osnovne aktivnosti prostovoljcev krajšanje časa bolnikom s pogovorom, branjem, igranjem družabnih iger, družabništvo, spremstvo na sprehodih ter nudenje čustvene in moralne podpore. V ambulantnem delu bi prostovoljci skrbeli za dobro počutje bolnikov, ki so brez spremstva in čakajo na prevoz z reševalnim vozilom, ter pomagali zdravstveno neogroženim pacientom s težavami pri gibanju. Tako bi prispevali h kakovosti bivanja v bolnišnici, blaženju stisk bolnikov in preprečevanju malodušja tistih, katerih zdravljenje traja dalj časa. Dnevi v bolnišnici namreč minevajo enolično in počasneje, kot smo vajeni, še zlasti tistim, ki so brez svojcev oziroma jih ti zaradi oddaljenosti ali obveznosti ne utegnejo obiskovati,« dodajajo v bolnišnici. SŠol Za prostovoljca se lahko prijavi posameznik, ki je motiviran za delo z bolniki in njihovimi svojci, je empatičen, zanesljiv, spoštljiv, sposoben poslušanja, zaupnosti in sodelovanja v timu. Biti mora zdrav in starejši od 15 let, prav tako ne sme biti v kazenskem postopku. K opravljanju prostovoljstva se lahko prijavijo tudi interesne skupine prostovoljcev ali nevladne organizacije ter dijaki srednjih šol pod vodstvom šolskega mentorja. ŠENTJUR – Vlada Republike Slovenije je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027 med drugim uvrstila Nadzidavo severnega trakta Zdravstvenega doma (ZD) Šentjur. V ZD Šentjur se soočajo z veliko prostorsko stisko, zato so se po besedah direktorice Melite Tasić Ilić s projektom nadzidave prijavili na razpis, ki ga država namenja naložbam v primarno zdravstvo. V novem delu zdravstvenega doma bodo dve ambulanti družinske medicine, ena pediatrična ambulanta, pisarna za referenčno medicinsko sestro, svoje prostore bo tam imel tudi center za krepitev zdravja. Kot je povedala direktorica, ima šentjurski zdravstveni dom za naložbo pripravljeno vso zahtevano dokumentacijo. »Ko bomo dobili pisni sklep vlade, bo naša ustanoviteljica Občina Šentjur objavila razpis za izbiro izvajalca.« Ocenjena vrednost naložbe znaša nekaj več kot dva milijona evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje bo za naložbo prispevalo več kot 1,2 milijona evrov. Višina sofi nanciranja je odvisna od števila prebivalcev v občini. Medtem ko imajo v nekaterih zdravstvenih domovih težave z iskanjem družinskih zdravnikov, je med slednjimi dovolj zanimanja za delo v ZD Šentjur. »Imamo zapolnjene vse programe po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico. Upam, da bo tako tudi ostalo,« je še dejala direktorica. TS CELJE – Kako se bo razvijal turizem v Celju? Za boljše rezultate bo treba bolj sodelovati Zatem ko so celjski mestni svetniki pred mesecem dni potrdili strategiji razvoja na področju kulture in športa, so pretekli teden sprejeli tudi strategijo razvoja turizma za obdobje naslednjih pet let z usmeritvami do leta 2031. Strategija predvideva več napora na poti do tega, da Celje postane bolj turistično zanimivo. Želijo še bolj poudariti zgodovino Celja, ki je povezana s Celjskimi grofi , ter dej- stvo, da je Celje sejemsko mesto. Do konca leta 2029 stra- tegija predvideva rast turističnih nočitev za 30 odstotkov. A glede na statistične podatke iz leta 2022 bodo morali ponudniki in občina za ta cilj še bolj stopiti skupaj in se povezati. SIMONA ŠOLINIČ Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli tudi dopolnitev odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, katerega soustanoviteljica je MOC. Agencija namreč širi svoje delovanje tudi na poslovanje z nepremičninami. Zavod Kssena bo odslej tako lahko oddajal del poslovnih prostorov v najem v stavbi, ki jo je zavod prejel v posest (PC Rudarski dom) in upravljal s stavbnim zemljiščem. Celje se bo pobratilo s srbskim mestom Šabac. S tem mestom je sicer celjska občina že leta 2012 podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju. Mesti vzdržujeta odnose predvsem na področju povezovanja mladih, ki so prihajali na zimsko šolo v naravi na Celjsko kočo in se srečevali s svojimi celjskimi vrstniki. Svetniki so podali tudi predhodno soglasje za pro- dajo nezazidanega stavbne- ga zemljišča v Ekonomsko- -poslovni coni v Trnovljah, kar bo vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj občine. Z novim občinskim prostor- skim načrtom je namreč na tem območju predvidena širitev stavbnih zemljišč za poslovno dejavnost pro- ti vzhodu. Za to območje je izdelana tudi Vizija razvoja Ekonomsko poslovne cone Trnovlje – jug. Junija lani občina zainteresiranim podjetjem že predstavila projekt ureditve cone. Stari grad je najbolj obiskana turistična točka v Celju, a mnogi se strinjajo, da bi lahko bilo obiskovalcev še več. (Foto: arhiv NT/Sherpa) tivnosti na prostem, športni turizem in delovni dopust. Več bo treba sodelovati Priprava strategije je poka- zala, da ključni deležniki na področju turizma premalo sodelujejo. Zato bo, tako je predvideno v dokumentu, treba na ravni občine ter za- vodov, katerih ustanoviteljica je, vzpostaviti ekipo za izvaja- nje strategije, ki bo delovala. Strategija predvideva tudi t. i. destinacijski svet, ki naj bi spodbujal aktivno vlogo vseh, vpetih v turizem. Na seji pa je bilo slišati, da bo treba dvi- gniti tudi zavest prebivalcev o tem, da bivajo v turističnem mestu. Eden izmed ciljev strategije je tudi prestavitev turistično- -informacijskega centra na lokacijo z večjo pretočnostjo, denimo v bližino železniške postaje. Do takrat pa bodo v Celju morali TIC bolj ustrezno označiti. Do konca leta 2029 želi Celje zvišati nočitve za 30 odstotkov, a pogoj za to naj bi bil dvig konkurenčno- sti obstoječih nastanitev ter pritegnitev zasebnega sektorja k novim nastanitvenim zmo- gljivostim. Sicer pa strategija med drugim predvideva, da bi uredili območje Šmartinskega jezera, morda postavili kamp ali glamping oziroma postaja- lišče za električna kolesa. Mestni svet je obravnaval še eno točko v zvezi s turizmom in se seznanil z letnim poroči- lom o uresničevanju ukrepov Trajnostnega akcijskega načr- ta Slovenia Green v letu 2023. Gre za nacionalni program in certifi kacijsko shemo, v ka- tero je občina vključena od leta 2015. Trenutno je nosil- ka srebrnega znaka. Poročilo, ki so ga sprejeli svetniki, med drugim navaja, da se je občina ob pripravi strategije turizma in kulture vključila v projekt zmanjševanja odpadkov Zero Waste, letos pa je župan Ma- tija Kovač podpisal Zeleno zavezo slovenskega turizma. Kaj prinaša rebalans proračuna? Proračun Mestne občine Ce- lje za letošnje leto je bil sicer sprejet decembra lani, a na ob- čini pravijo, da so se v času od sprejema odloka spremenile nekatere okoliščine, zato so morali v rebalansu ponovno ovrednotiti nekatere postavke prejemkov oziroma izdatkov. Ključni razlogi za pripravo rebalansa proračuna so tako v povečanju prihodkov in izdatkov, ki so vezani zlasti na razpise, ki jih je februar- ja in marca pripravila država in katerih izhodišča so bila v času priprave proračuna še do te mere nejasna, da ni bilo mogoče realno načrtovati sredstev in oblikovati načrta razvojnih programov. Gre za razpise ministrstva za okolje in energijo, ki se nanašajo na obnovljive vire energije in traj- nostno mobilnost, ministrstva za kulturo na področju ureja- nja Stare grofi je in Celjskega doma in ministrstva za zdrav- je, od koder bo občina črpala sredstva tudi za sofi nancira- nje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Eno pomembnejših naložb, za katero je podlaga reba- lans, je tudi obnova stadiona Z'dežele, ki bo po končanih delih prešel na najvišji nivo kategorizacije UEFA. S tem bo celjskemu nogometnemu prvoligašu omogočeno igra- nje vseh tekem evropskega nivoja na domačem stadionu, višji nivo kategorizacije UEFA pa omogoča tudi izvedbo re- prezentančnih tekem najviš- jega nivoja. Z rebalansom so dodaten denar namenili tudi za vrtec Čira Čara, kjer po pri- pravi projektne dokumentaci- je in sanacije zemljine začetek gradnje načrtujejo v jesenskih mesecih. Med načrtovanimi projekti so tudi obnova fa- sade na I. osnovni šoli Celje, ureditev grobnice na celjskem pokopališču, dodatna sredstva pa bodo namenili za vzdrževa- nje javnih površin, zakupe sta- novanj, prometno varnost, za zavetišče za zapuščene živali ter za številne druge projekte. Med načrtovanimi projekti so denimo tudi nakup stanova- nja na Stari Dečkovi cesti 2, kar omogoča rušenje te stav- be, ter nakup stanovanja na Vodnikovi 13, kjer je ugodna lega za morebitno namestitev gostujočih umetnikov ob pred- videni ureditvi centra urbane- ga dogajanja. Po rebalansu bodo skupni prihodki proračuna znašali 82,2 milijona evrov, kar je za 1,3 milijona več, odhodki pa bodo višji za 3,3 milijona in bodo skupno znašali 87,3 mi- lijona evrov. Primanjkljaj se je povečal za 1.967.905 evrov in ga bodo pokrivali s posojili in sredstvi na računih iz prete- klih let. Načrtujejo nove ambulante Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zdravstveni dom (ZD) Laško bo predvidoma do konca prihodnjega leta dobil prizidek. Minuli teden je bil narejen pomemben korak k uresničitvi tega po- membnega in težko pričakovanega projekta. Župan Marko Šantej je namreč z izbranim izvajalcem, podjetjem Ges, podpisal pogodbo za izvedbo del. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – V Stiku Laško so pred desetletjem zasnovali sklop vodenih tematskih pohodov Po laških poteh. Letošnjo sezono so minulo soboto začeli s pohodom na Hum. Do novembra, ko se bo pohodniška sezona končala, se bo po urejenih te- matskih poteh destinacije Laško zvrstilo še osem pohodov. Te so v Stiku Laško začeli organizirati, da bi zlasti domačini prepoznali zanimivosti in lepote, ki jih obdajajo, ter da bi še bolje spoznali svoje kraje in okolico z bogato kulturno in naravno dediščino. Seveda so pohodi namenjeni tudi gostom, ki bivajo v Laškem. leta sooča z veliko prostorsko stisko. »Zdravstveni dom ima kar nekaj dislociranih enot, fi zioterapija je na primer v najetih prostorih, težave so z dostopnostjo v kletne prosto- re, prav tako vsi prostori ne zadoščajo trenutno veljavnim zdravstvenim normativom ozi- roma standardom. Tako je ta prizidek res nujen,« je pouda- ril župan Občine Laško Marko Šantej. Da bodo novi prostori po- membna pridobitev, meni tudi vršilka dolžnosti direkto- rice ZD Laško Janja Knapič: »V zadnjih letih smo namreč v ZD pridobili veliko dodatnih programov, ki delujejo na raz- ličnih mestih. Selitev bolnikov sem in tja ni dobra. Prav tako to ni dobro za zaposlene. Zato je prizidek pomemben za združitev programov in bistveno boljšo zdravstveno oskrbo.« V novih prostorih bodo zo- bozdravstvene ambulante, ortodont, medicina dela, gi- nekologija, prostori centra za krepitev zdravja, ambulanta nujne medicinske pomoči. V kleti prizidka so predvidene garaže za reševalna vozila. Vrednost celotne naložbe z opremo presega štiri milijone evrov, od tega je ocenjena vre- dnost gradbeno-obrtniških del približno 3,9 milijona evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje bo prispevalo približno mili- jon evrov nepovratnih sred- stev. Preostala sredstva bo v proračunu zagotovila Občina Laško, medtem ko bo medicin- sko opremo plačal Zdravstveni dom Laško. Zahteven poseg v prostor Prizidek bo zrasel na seda- njem parkirišču pred vhodom v zdravstveni dom, zato bo vhod v dom prestavljen na drugo stran stavbe. Gradnja v starem mestnem jedru bo zahtevna, saj bo treba upošte- vati tudi mnenje in zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Del stavbe, ki je zdaj namenjen zobozdra- vstveni dejavnosti, bo treba porušiti. V času gradnje bo spremenjen tudi prometni režim. Pri zdravstvenem domu bo na voljo manj par- kirnih mest. Zato je Občina Laško že pred časom zagoto- vila parkirišče nasproti ZD, ki bo v času gradnje namenjeno izključno obiskovalcem zdra- vstvenega doma. Župan upa, da bo gradnja predstavljala čim manj težav za uporabnike zdravstvenih storitev kot tudi za občane, ki živijo v neposredni bližini. Za slednje se bo trudil tudi izvajalec del, podjetje Ges, je dejal njegov direktor Jože Hartl: »V Laškem doslej še ni- smo gradili, zato sem še toli- ko bolj vesel, da smo uspeli pridobiti ta posel. Naše pod- jetje ima izkušnje z gradnjo zdravstvenih ustanov, med drugim smo zgradili prizi- dek k zdravstvenemu domu v Slovenskih Konjicah. Tru- dili se bomo, da bomo dela v Laškem končali v časovnih in fi nančnih okvirih.« Prizidek mora biti končan v sedemnaj- stih mesecih, torej do konca prihodnjega leta. Zgodba načrtovanja prizidka ima že dolgo brado, saj traja že več kot desetletje. Po šte- vilnih zapletih je projekt zdaj tik pred uresničitvijo. Prido- bitev bo pomembna tako za bolnike oziroma uporabnike zdravstvenih storitev kot za zaposlene v zdravstvenem domu. Slednji se namreč že Pogodbo za gradnjo prizidka v vrednosti približno 3,9 milijona evrov sta podpisala župan Občine Laško Marko Šantej in direktor izbranega izvajalca, podjetja Ges, Jože Hartl. Gradnja bo predvidoma končana do konca leta 2025. (Foto: BA) Za začetek osvojili »laški Triglav« Enajsto sezono vodenih pohodov akcije Po laških poteh so pohodniki minulo soboto začeli z vzponom na Hum. (Foto: Stik Laško) Vsakoletno akcijo vodenih pohodov Po laških poteh zač- nejo aprila. Tudi letos so se pohodniki najprej odpravili na Hum oziroma na »laški Tri- glav«, kot domačini tudi pra- vijo hribu, ki se strmo dviga nad mestom na levem bregu Savinje. Hum je že od nekdaj buril domišljijo Laščanov, saj so se okoli njega spletle števil- ne legende. Med drugim tudi ta, da je Hum nekdanji vulkan. 583 metrov visok hrib je zelo zanimiv tudi z geološkega, gozdarskega in rastlinskega vidika. Zaradi svoje dominan- tne lege nad mestom, višine in pohodniške priljubljenosti je postal simbol kraja in vir navdiha v literarni, likovni in glasbeni ustvarjalnosti. Po trasi železnice, Aškerčevi, Anzekovi, Orionovi poti … Na nekdanji dan mladosti, 25. maja, se bodo pohodniki podali Iz Slog v Log. Pot je spe- ljana po trasi nekdanje ozkotir- ne železnice Lahomno–Trobni Dol, po kateri so vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v Lahomno. Tam so pre- mog preložili na cestne vozove in ga z volovsko vprego vozili do železniške postaje v La- škem. Med hojo po tevški do- lini in dolini Sopote pohodniki spoznavajo življenje rudarjev ter preteklost kraja in okolice. Dan smrti pesnika Antona Aškerca bodo 8. junija tradi- cionalno obeležili s Pohodom po Aškerčevi poti. Speljana je skozi kraje, ki so najtesneje po- vezani s pesnikovim otroštvom in z njegovim odraščanjem. V avgustu bo sledil pohod Po Orionovi poti. Ta vodi po sle- deh starodavnih kultur skozi kraje in predele, kjer naj bi bilo megalitsko svetišče. Pater dr. Karel Gržan je namreč na ob- močju Jurkloštra pred več kot desetletjem in pol ob pomoči domačinov odkril sistem pove- zanih kamnitih tvorb, ki so po- polna kopija ozvezdja z naše- ga nočnega neba. Ljudskemu godcu in kapelniku več godb Ivanu Ulagi – Vrhovskemu An- zeku se v Laškem v septembru tradicionalno poklonijo s po- hodom Po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino. Letos bo pohod po tej skoraj 12-kilo- metrski poti 7 . septembra. Dva tedna kasneje bo sledil pohod Po poti treh cerkva (cerkve sv. Mihaela, sv. Katarine in sv. Kri- štofa). Prvo oktobrsko nedeljo bo pohod na sv. Trojico nad Jurkloštrom, kjer je na vrhu urejen energijski park. Že te- den zatem bo sledil pohod po Poti Srečno, najdaljši v sklopu akcije Po laških poteh. Kraje ob skoraj 30-kilometrski poti skozi občine Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi združuje rudarska zapuščina, pot pa bogatijo tudi številni ohranjeni objekti in ekspona- ti tehnične dediščine. Zadnji, deveti pohod v sklopu akcije je po nekdanjih trških mejah La- škega v začetku novembra. Z njim obujajo in negujejo tradi- cionalni dogodek, ki sega sto- letja nazaj v krajevno zgodo- vino, ko je Laško postalo trško središče. Vse poti so označene in urejene ter prehodne v vseh letnih časih. BA V času gradnje prizidka bo spremenjen tudi prometni režim. Pri zdravstvenem domu bo na voljo manj parkirnih mest. Zato je Občina Laško uredila parkirišče nasproti zdravstvenega doma, ki bo v času gradnje namenjeno izključno obiskovalcem zdravstvenih storitev. (Foto: Andraž Purg) Iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela in prijetno prvomajsko praznovanje ter veliko delovnih uspehov. Koletektiv Storkom Štore LAŠKO – Prizidek zdravstvenega doma bo gradilo podjetje Ges Zgodba z dolgo brado korak bliže k uresničitvi Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV SAVINJSKA DOLINA, LJUBLJANA – Znan je videz nadomestitvenih zgradb Kakšne bodo hiše zaradi poplav razseljenih Savinjčanov? Ministrstvo za solidarno prihodnost je v skupnem pro- jektu z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izpe- ljalo javni natečaj, v katerem je strokovna komisija izbrala najboljše rešitve nadomestitvenih stanovanjskih stavb, ki si jih bodo lahko izbrali prebivalci, katerih hiše so bile uničene v lanskih katastrofalnih poplavah. ŠPELA OŽIR Kot so sporočili z ministr- stva, je bil glavni namen nate- čaja zagotoviti najustreznejše rešitve, ki bodo ljudem, pri- zadetim v poplavah, zagoto- vile sodoben, kakovosten in dostopen dom, v katerega se bodo lahko čim hitreje vselili. V natečajnih pogojih je dolo- čilo enostanovanjsko hišo, Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki sta že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo. Funkcionalno in oblikovno so v biroju Štornik zgradbo razdelili na bivalni del, ki je umeščen v pritličje, in spalni del, umeščen v streho objekta. V tem primeru gre za dvojček. (Foto: računalniški prikaz, arhiv avtorjev) Dobili so prostovoljca leta BRASLOVČE – Občina za- dnjih nekaj let razglasi naj prostovoljca. Letos je to po- stal Miloš Dernač. Je eden najbolj aktivnih in prepoznavnih članov PGD Parižlje – Topovlje, član šta- ba CZ Občine Braslovče, prvi posredovalec in vodja ekipe za reševanje na vodi. Lani je postal poveljnik GPO Bra- slovče in ob poplavah lani tudi vodja najbolj obsežne gasilske intervencije v zgo- dovini občine, ki se je zaradi dobrega vodenja in preudar- nosti v kritičnih trenutkih končala brez smrtnih žrtev, so sporočili iz braslovške občine in dodali, da je Miloš Dernač priznanje prejel za nesebično, odgovorno in po- žrtvovalno pomoč ter viden doprinos na področju zaščite in reševanja v minulem letu. Na prireditvi, posvečeni tam- kajšnjim prostovoljcem, mu je priznanje predala podžu- panja mag. Urška Hozjan. Občina je na javni poziv prejela predlog za še enega izjemnega prostovoljca, ki v lokalnem okolju pušča vidne sledi že vrsto let. Ob tej prilo- žnosti so se zato tudi Rudiju Sedovšku zahvalili za njego- vo prostovoljno delo v več društvih in predvsem za nje- gov nepogrešljiv prispevek k obnovi gradu Žovnek. Po uradnem delu sta zbrane navdušila glasbeni- ka Jernej Dirnbek in Tone Kregar iz znane sloven- ske glasbene skupine MI2 . ŠO Podžupanja mag. Urška Hozjak in prostovoljec preteklega leta Miloš Dernač (Foto: TT) dvostanovanjsko hišo, dvoj- ček in vrstno hišo. Zgradbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne po- vršine od 90 do 122 kvadra- tnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s pre- prostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam. Arhitekti so združili moči Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Na- tečajna komisija pod vod- stvom prof. mag. Anje Pla- nišček je med temi izbrala 12 rešitev. Od teh je izbranih pet v kategoriji eno- in dvo- stanovanjskih zgradb, trije dvojčki in štiri vrstne hiše. Natečajne rešitve so pred- stavljene na spletnih stra- neh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem kata- logu, so napovedali na mi- Enostanovanjska zgradba (avtorji Katja Aljaž, Matej Mejak, Janez Flerin) ŠEMPETER V SAV. DO- LINI, LJUBLJANA – Potem ko smo v prejšnji številki Novega tednika poročali o nezadovoljstvu Občine Ža- lec in Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini glede odnosa ministrstva za kulturo do rimske nekropo- le in ceste, se je odzvalo tudi slednje. Zapisalo je, da mi- nistrstvo na te pomembne rimske ostane nikakor ni pozabilo in aktivno sodelu- je pri iskanju rešitev za ure- ditev stanja, ki ni ustrezno, ter potrebuje sodelovanje več različnih deležnikov. Zapisali so, da je bila leta 2008 sklenjena Pogodba o izvajanju upravljanja in par- tnerskem sodelovanju pri razvoju antične nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Podpisali so jo Občina Žalec, SAZU, Turistično društvo Šempeter, celjska območ- na enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Pokrajinski mu- zej Celje, da bi uredili med- sebojna razmerja in pristoj- nosti. »Ker pogodba ne ureja pristojnosti za investicijska vlaganja, je prisotna zadre- ga pri zagotavljanju rednega vzdrževanja in še bolj pri večjih investicijskih projek- tih, saj občina bremena po lastnih besedah ne zmore, turistično društvo pa deluje na podlagi prostovoljnega dela,« so izpostavili in obe- nem dodali, da ministrstvo za kulturo ni podpisnik po- godbe, zato se v aktivnosti vključuje preko državne jav- ne službe, ki jo zagotavlja s sofinanciranjem javnih za- vodov (ZVKDS in Pokrajin- ski muzej Celje), ali preko mehanizmov različnih raz- pisov za obnove, ki so med drugim namenjeni tudi ob- činam, oživljanju kulturne dediščine in predstavljanju, razvoju turističnih produk- tov. »Ministrstvo za kulturo je žalskemu županu ponudi- lo pomoč, ne more pa nepo- sredno prevzemati bremena ureditve nekropole nase, saj ima v lasti in v upravljanju kulturne spomenike zgolj na podlagi Zakona o lastni- njenju kulturnih spomeni- kov v družbeni lasti, za vse druge pa lokalnim skupno- stim in drugim lastnikom zagotavlja sredstva državne- ga proračuna in evropskih virov na podlagi javnih raz- pisov. Občina se za prijavo na nedavne razpise ni odlo- čila, saj ji razpisni pogoji za njen večmilijonski projekt niso ustrezali,« so še sporo- čili iz ministrstva. Oživljanje občinskih kulturnih spomenikov V pripravi je javni razpis za izbor operacij trajnostne ob- nove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem – Vzhodna kohezijska regija, katerega na- men je sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dedišči- ne. ZVKDS je v program dela za leto 2024 na predlog ministr- stva za kulturo vključil izvedbo novelacije elaborata antičnih spomenikov na prostem – ne- kropole z oceno razmer in kon- servatorsko-restavratorskimi popisi. Omenjena dokumenta- cija je podlaga za neposredne posege, konservatorsko-resta- vratorska dela na spomenikih glede na njihovo stanje ohranje- nos ti in s t opn jo ogr o ž enos ti. ŠO Na antični park niso pozabili nistrstvu. Najuspešnejša sta bila arhitekta Katja Aljaž in Matej Mejak s študentom ar- hitekture Janezom Flerinom, ki so edini prejeli nagrado v vseh treh kategorijah. Prilagojene slovenskemu podeželju Za razpis natečaja so se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obno- ve in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše. »Z jasno zastavljeno natečaj- no nalogo smo tako želeli spodbuditi razvoj tipologij, ki bodo prilagojene sloven- skemu podeželju in ki bodo omogočale boljšo in trajnejšo rabo prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporab- ne bivalne površine smo za- snove prilagodili življenjske- mu ciklu družine ter naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanj- skih zgradb,« so še zapisali naročniki. Foto: arhiv ministrstva Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Hiša, kjer je nekoč domoval veleposestnik, narodni buditelj in rodoljub Franc Skaza, je postala zanimiva vstopna točka za obiskovalce in domačine, ki želi- jo raziskovati Šmarje pri Jelšah. V stavbi na Celjski cesti 6 je svoja vrata odprl turistično-informacijski center (TIC), ki s pomočjo sodobne tehnologije vabi k raziskovanju lokalnih znamenitosti. V tamkajšnjih prostorih je postavljena tudi stalna razstava o nastan- ku sodobnega Šmarja, za razvoj katerega je zaslužen predvsem že omenjeni zavedni Šmarčan, mecen in podpornik slovenskega jezika. TINA STRMČNIK Sodobna enota doma starejših ROGATEC – Ta lokalna skupnost je od minule srede bogatejša za sodobno eno- to doma starejših. Slednji ima na voljo 16 enoposteljnih in osem dvoposteljnih sob za stalne namestitve ter dve postelji, na- menjeni dnevnemu varstvu oz. kratkotraj- nim namestitvam. S to dislocirano enoto bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Občina Rogatec je za naložbo, vredno 3,8 milijona evrov z ddv, zagotovila zemljišče, pridobila je projektno dokumentacijo in grad- beno dovoljenje. Tamkajšnji župan Martin Mikolič je hvaležen, da je direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel prepoznala potrebo po gradnji enote doma. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je za naložbo uspešno pridobil nepovratna sredstva Ministrstva za delo, družino, social- ne zadeve in enake možnosti, del denarja za uresničitev projekta je zagotovil sam. Enota doma, ki ima približno 1.700 kvadra- tnih metrov neto površin, bo namenjena insti- tucionalnemu in neinstitucionalnemu varstvu starejših od 65 let. Uporabnikom bodo na voljo osnovna in socialna oskrba, bivanje, organi- zirana prehrana ter zdravstveno in socialno varstvo. Pod streho doma so še prostori za spremljajoče dejavnosti, frizerski salon, pedi- kuro, ambulanto in fi zioterapijo. V domu je tudi kapelica. Nova pridobitev v Rogatcu je zasnovana kot dom pete generacije. Sodobne smernice, ki so poznane tudi v drugih državah Evropske unije, so namreč upoštevane pri prostorskih rešitvah, uporabljenih materialih in pri gradnji. V domu bo 14 zaposlenih, nekaj strokovnega dela bo prevzela tudi ekipa matičnega doma. Za tamkajšnje lokalno okolje je nova enota doma starejših pomembna tudi zaradi gospodarskih učinkov, novih delovnih mest, medgeneracij- skega sodelovanja in druženja. TS Nov most v industrijski coni ROGAŠKA SLATINA – Da se bo v Industrijski coni Ne- gonje še bolj razvijala gospodarska dejavnost, je občina tam v sovlaganju s podjetjem GIC gradnje uredila nov most. Slednji omogoča novo cestno povezavo v industrij- sko cono iz zunanje obvoznice Rogaške Slatine. Podjetje Gic gradnje je zgradilo nov most, ob tem pa je uredilo še industrijsko dovozno cesto, pločnik za pešce, ob vstopu v industrijsko cono je po novem še drevored. Kot so sporočili z občine, bo nov most na omenjenem indu- strijskem območju omogočal boljše logistične povezave. Vrednost vseh izvedenih del, ki jih je občina prevzela v upravljanje in predala v uporabo javnosti, znaša 250 tisoč evrov. Nov most bo po prepričanju občine prispeval tudi k izboljšanju poplavne varnosti območja. Omenjeno podjetje v Industrijski coni Negonje gradi novo betonarno, ki jo bo namenu predalo maja. Ob tem v coni načrtuje še za več kot pet milijonov evrov naložb. Tam namreč gradi trgovsko-poslovno cono, kjer bo en del namenjen ponudbi trgovin, drug del pa bo namenjen po- slovnim vsebinam. Odprtje omenjenih novosti ta slatinska gospodarska družba načrtuje prihodnje leto. TS ŠMARJE PRI JELŠAH – Uredili turistični center in odprli krajevno razstavo V Skazovo hišo po namig za raziskovanje znamenitosti Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko: »Verjamem, da bo zaradi obnovljenih gradov v naslednjih letih celotno območje Obsotelja in Kozjanskega zaživelo na novo. Marsikdo ga bo videl v drugačni luči – kot območje, ki ima bogato kulturo, kulturno dediščino in nudi tudi kulturni turizem.« V hiši, kjer imajo svoje pro- store Javni zavod za turizem, šport in mladino (ZTŠM) Šmarje pri Jelšah, Društvo vinogradnikov Trta, Društvo kmetic Ajda in krajevna orga- nizacija Rdečega križa, so se nekoč srečevale pomembne slovenske osebnosti. Skaza je tam med drugim gostil naro- dne buditelje, kulturnike, poli- tike, duhovnike. Ta prostor ob glavni cesti skozi kraj obisko- valcem odslej ponuja mo- žnost, kako znamenitosti kraja spoznavati na izviren način. Obiskovalci TICA lahko destinacijo spozna- vajo s pomočjo pametne mize, interaktivnega zaslo- na in očal virtualne resnič- nosti. Še preden se s kolesom podajo raziskovat okolico, lah- ko nekatere dele kolesarskih poti prevozijo s trenažerjem in svoj napredek spremljajo na zaslonu. Kljub omenjenim digitalnim vsebi- nam lahko ljudi, saj so donatorji za njeno obogatitev prispevali slike, zgodbe in predmete. »Razstava nas uči o zgodovini, o ljudeh, ki so zaslužni, da smo danes to, kar smo. Hkrati nam kaže zglede, kako lahko gradimo močno in zdravo skupnost,« je dejal Samec. Da so prav tovrstne vsebine dobrodošle, saj z njimi obno- vljeni prostori zaživijo, je po- vedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. »Še tako blešče- či obnovljeni prostori nimajo smisla, če so prazni. Zato si želim, da bi še naprej prostore obnavljali z mislijo na to, da bodo uporabni za ljudi.« Ministrica si je v družbi šmarskega župana Matije Ča- kša ogledala tudi, kako napre- duje prvi del obnove dvorca Jelšingrad, ki jo sofi nancira kulturno ministrstvo. Odloči- tev občine, da dvorec odku- pi, je po besedah ministrice pogumen korak. Izrazila je veselje, da v mandatu te vla- de sofi nancirajo tudi obnovo Gradu Podčetrtek in Gradu Podsreda. Ker bodo občine za obnovo gradov v Šmarju in Podčetrtku potrebovale še veliko denarja, bo kulturno ministrstvo še pred poletjem objavilo razpis, namenjen obnovi kulturne dediščine. Na omenjenem razpisu bo za občine vzhodne kohezijske regije skupno na voljo 16 mi- lijonov evrov. Foto: Nik Jarh domačini in obiskovalci po besedah direktorja ZTŠM Gre- gorja Krajnca v sprejemni pi- sarni svoja vprašanja zastavijo zaposlenim, ki jih usmerijo na prava mesta ter jim ponudijo tiskane kataloge in brošure in nakup lokalnih izdelkov v trgo- vinici. Naložba je bila vredna 50 tisoč evrov. Občina je prido- bila 23 tisoč evrov sofi nancira- nja zahvaljujoč sodelovanju v projektu OK Miks doživetij pod okriljem Lokalne akcijske sku- pine Obsotelje in Kozjansko. Stalna krajevna razstava Direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec je ob odprtju krajevne razstave opozoril, da Franc Skaza v ra- zvoj slovenstva, slovenskega jezika in kulture v času veli- kih nemških vplivov ni vlagal le svojega časa in energije, tem- več tudi svoje imetje. Da je na stenah avle dal upodobiti po- membne somišljenike, po be- sedah Samca kaže na to, kako pomembna je bila za napredek skupnost. Tudi nova razstava je nastala kot plod sodelovanja Gregor Krajnc, direktor Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah, je predstavil, kako raziskovati znamenitosti s pomočjo sodob- ne tehnologije. Od leve: župan občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš, ministrica za kul- turo Asta Vrečko, obiskovalci odprtja obnovljenih prostorov in direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec Po besedah rogaškega župana Martina Mikoliča je seznam stanovalcev, ki se želijo v enoto doma vseliti čim prej, že pripravljen. (Foto: arhiv občine Rogatec) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV SAVINJSKA DOLINA, LJUBLJANA – Znan je videz nadomestitvenih zgradb Kakšne bodo hiše zaradi poplav razseljenih Savinjčanov? Ministrstvo za solidarno prihodnost je v skupnem pro- jektu z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izpe- ljalo javni natečaj, v katerem je strokovna komisija izbrala najboljše rešitve nadomestitvenih stanovanjskih stavb, ki si jih bodo lahko izbrali prebivalci, katerih hiše so bile uničene v lanskih katastrofalnih poplavah. ŠPELA OŽIR Kot so sporočili z ministr- stva, je bil glavni namen nate- čaja zagotoviti najustreznejše rešitve, ki bodo ljudem, pri- zadetim v poplavah, zagoto- vile sodoben, kakovosten in dostopen dom, v katerega se bodo lahko čim hitreje vselili. V natečajnih pogojih je dolo- čilo enostanovanjsko hišo, Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki sta že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo. Funkcionalno in oblikovno so v biroju Štornik zgradbo razdelili na bivalni del, ki je umeščen v pritličje, in spalni del, umeščen v streho objekta. V tem primeru gre za dvojček. (Foto: računalniški prikaz, arhiv avtorjev) Dobili so prostovoljca leta BRASLOVČE – Občina za- dnjih nekaj let razglasi naj prostovoljca. Letos je to po- stal Miloš Dernač. Je eden najbolj aktivnih in prepoznavnih članov PGD Parižlje – Topovlje, član šta- ba CZ Občine Braslovče, prvi posredovalec in vodja ekipe za reševanje na vodi. Lani je postal poveljnik GPO Bra- slovče in ob poplavah lani tudi vodja najbolj obsežne gasilske intervencije v zgo- dovini občine, ki se je zaradi dobrega vodenja in preudar- nosti v kritičnih trenutkih končala brez smrtnih žrtev, so sporočili iz braslovške občine in dodali, da je Miloš Dernač priznanje prejel za nesebično, odgovorno in po- žrtvovalno pomoč ter viden doprinos na področju zaščite in reševanja v minulem letu. Na prireditvi, posvečeni tam- kajšnjim prostovoljcem, mu je priznanje predala podžu- panja mag. Urška Hozjan. Občina je na javni poziv prejela predlog za še enega izjemnega prostovoljca, ki v lokalnem okolju pušča vidne sledi že vrsto let. Ob tej prilo- žnosti so se zato tudi Rudiju Sedovšku zahvalili za njego- vo prostovoljno delo v več društvih in predvsem za nje- gov nepogrešljiv prispevek k obnovi gradu Žovnek. Po uradnem delu sta zbrane navdušila glasbeni- ka Jernej Dirnbek in Tone Kregar iz znane sloven- ske glasbene skupine MI2 . ŠO Podžupanja mag. Urška Hozjak in prostovoljec preteklega leta Miloš Dernač (Foto: TT) dvostanovanjsko hišo, dvoj- ček in vrstno hišo. Zgradbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne po- vršine od 90 do 122 kvadra- tnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s pre- prostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam. Arhitekti so združili moči Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Na- tečajna komisija pod vod- stvom prof. mag. Anje Pla- nišček je med temi izbrala 12 rešitev. Od teh je izbranih pet v kategoriji eno- in dvo- stanovanjskih zgradb, trije dvojčki in štiri vrstne hiše. Natečajne rešitve so pred- stavljene na spletnih stra- neh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem kata- logu, so napovedali na mi- Enostanovanjska zgradba (avtorji Katja Aljaž, Matej Mejak, Janez Flerin) ŠEMPETER V SAV. DO- LINI, LJUBLJANA – Potem ko smo v prejšnji številki Novega tednika poročali o nezadovoljstvu Občine Ža- lec in Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini glede odnosa ministrstva za kulturo do rimske nekropo- le in ceste, se je odzvalo tudi slednje. Zapisalo je, da mi- nistrstvo na te pomembne rimske ostane nikakor ni pozabilo in aktivno sodelu- je pri iskanju rešitev za ure- ditev stanja, ki ni ustrezno, ter potrebuje sodelovanje več različnih deležnikov. Zapisali so, da je bila leta 2008 sklenjena Pogodba o izvajanju upravljanja in par- tnerskem sodelovanju pri razvoju antične nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Podpisali so jo Občina Žalec, SAZU, Turistično društvo Šempeter, celjska območ- na enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Pokrajinski mu- zej Celje, da bi uredili med- sebojna razmerja in pristoj- nosti. »Ker pogodba ne ureja pristojnosti za investicijska vlaganja, je prisotna zadre- ga pri zagotavljanju rednega vzdrževanja in še bolj pri večjih investicijskih projek- tih, saj občina bremena po lastnih besedah ne zmore, turistično društvo pa deluje na podlagi prostovoljnega dela,« so izpostavili in obe- nem dodali, da ministrstvo za kulturo ni podpisnik po- godbe, zato se v aktivnosti vključuje preko državne jav- ne službe, ki jo zagotavlja s sofinanciranjem javnih za- vodov (ZVKDS in Pokrajin- ski muzej Celje), ali preko mehanizmov različnih raz- pisov za obnove, ki so med drugim namenjeni tudi ob- činam, oživljanju kulturne dediščine in predstavljanju, razvoju turističnih produk- tov. »Ministrstvo za kulturo je žalskemu županu ponudi- lo pomoč, ne more pa nepo- sredno prevzemati bremena ureditve nekropole nase, saj ima v lasti in v upravljanju kulturne spomenike zgolj na podlagi Zakona o lastni- njenju kulturnih spomeni- kov v družbeni lasti, za vse druge pa lokalnim skupno- stim in drugim lastnikom zagotavlja sredstva državne- ga proračuna in evropskih virov na podlagi javnih raz- pisov. Občina se za prijavo na nedavne razpise ni odlo- čila, saj ji razpisni pogoji za njen večmilijonski projekt niso ustrezali,« so še sporo- čili iz ministrstva. Oživljanje občinskih kulturnih spomenikov V pripravi je javni razpis za izbor operacij trajnostne ob- nove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem – Vzhodna kohezijska regija, katerega na- men je sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dedišči- ne. ZVKDS je v program dela za leto 2024 na predlog ministr- stva za kulturo vključil izvedbo novelacije elaborata antičnih spomenikov na prostem – ne- kropole z oceno razmer in kon- servatorsko-restavratorskimi popisi. Omenjena dokumenta- cija je podlaga za neposredne posege, konservatorsko-resta- vratorska dela na spomenikih glede na njihovo stanje ohranje- nos ti in s t opn jo ogr o ž enos ti. ŠO Na antični park niso pozabili nistrstvu. Najuspešnejša sta bila arhitekta Katja Aljaž in Matej Mejak s študentom ar- hitekture Janezom Flerinom, ki so edini prejeli nagrado v vseh treh kategorijah. Prilagojene slovenskemu podeželju Za razpis natečaja so se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obno- ve in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše. »Z jasno zastavljeno natečaj- no nalogo smo tako želeli spodbuditi razvoj tipologij, ki bodo prilagojene sloven- skemu podeželju in ki bodo omogočale boljšo in trajnejšo rabo prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporab- ne bivalne površine smo za- snove prilagodili življenjske- mu ciklu družine ter naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanj- skih zgradb,« so še zapisali naročniki. Foto: arhiv ministrstva Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Hiša, kjer je nekoč domoval veleposestnik, narodni buditelj in rodoljub Franc Skaza, je postala zanimiva vstopna točka za obiskovalce in domačine, ki želi- jo raziskovati Šmarje pri Jelšah. V stavbi na Celjski cesti 6 je svoja vrata odprl turistično-informacijski center (TIC), ki s pomočjo sodobne tehnologije vabi k raziskovanju lokalnih znamenitosti. V tamkajšnjih prostorih je postavljena tudi stalna razstava o nastan- ku sodobnega Šmarja, za razvoj katerega je zaslužen predvsem že omenjeni zavedni Šmarčan, mecen in podpornik slovenskega jezika. TINA STRMČNIK Sodobna enota doma starejših ROGATEC – Ta lokalna skupnost je od minule srede bogatejša za sodobno eno- to doma starejših. Slednji ima na voljo 16 enoposteljnih in osem dvoposteljnih sob za stalne namestitve ter dve postelji, na- menjeni dnevnemu varstvu oz. kratkotraj- nim namestitvam. S to dislocirano enoto bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Občina Rogatec je za naložbo, vredno 3,8 milijona evrov z ddv, zagotovila zemljišče, pridobila je projektno dokumentacijo in grad- beno dovoljenje. Tamkajšnji župan Martin Mikolič je hvaležen, da je direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel prepoznala potrebo po gradnji enote doma. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je za naložbo uspešno pridobil nepovratna sredstva Ministrstva za delo, družino, social- ne zadeve in enake možnosti, del denarja za uresničitev projekta je zagotovil sam. Enota doma, ki ima približno 1.700 kvadra- tnih metrov neto površin, bo namenjena insti- tucionalnemu in neinstitucionalnemu varstvu starejših od 65 let. Uporabnikom bodo na voljo osnovna in socialna oskrba, bivanje, organi- zirana prehrana ter zdravstveno in socialno varstvo. Pod streho doma so še prostori za spremljajoče dejavnosti, frizerski salon, pedi- kuro, ambulanto in fi zioterapijo. V domu je tudi kapelica. Nova pridobitev v Rogatcu je zasnovana kot dom pete generacije. Sodobne smernice, ki so poznane tudi v drugih državah Evropske unije, so namreč upoštevane pri prostorskih rešitvah, uporabljenih materialih in pri gradnji. V domu bo 14 zaposlenih, nekaj strokovnega dela bo prevzela tudi ekipa matičnega doma. Za tamkajšnje lokalno okolje je nova enota doma starejših pomembna tudi zaradi gospodarskih učinkov, novih delovnih mest, medgeneracij- skega sodelovanja in druženja. TS Nov most v industrijski coni ROGAŠKA SLATINA – Da se bo v Industrijski coni Ne- gonje še bolj razvijala gospodarska dejavnost, je občina tam v sovlaganju s podjetjem GIC gradnje uredila nov most. Slednji omogoča novo cestno povezavo v industrij- sko cono iz zunanje obvoznice Rogaške Slatine. Podjetje Gic gradnje je zgradilo nov most, ob tem pa je uredilo še industrijsko dovozno cesto, pločnik za pešce, ob vstopu v industrijsko cono je po novem še drevored. Kot so sporočili z občine, bo nov most na omenjenem indu- strijskem območju omogočal boljše logistične povezave. Vrednost vseh izvedenih del, ki jih je občina prevzela v upravljanje in predala v uporabo javnosti, znaša 250 tisoč evrov. Nov most bo po prepričanju občine prispeval tudi k izboljšanju poplavne varnosti območja. Omenjeno podjetje v Industrijski coni Negonje gradi novo betonarno, ki jo bo namenu predalo maja. Ob tem v coni načrtuje še za več kot pet milijonov evrov naložb. Tam namreč gradi trgovsko-poslovno cono, kjer bo en del namenjen ponudbi trgovin, drug del pa bo namenjen po- slovnim vsebinam. Odprtje omenjenih novosti ta slatinska gospodarska družba načrtuje prihodnje leto. TS ŠMARJE PRI JELŠAH – Uredili turistični center in odprli krajevno razstavo V Skazovo hišo po namig za raziskovanje znamenitosti Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko: »Verjamem, da bo zaradi obnovljenih gradov v naslednjih letih celotno območje Obsotelja in Kozjanskega zaživelo na novo. Marsikdo ga bo videl v drugačni luči – kot območje, ki ima bogato kulturo, kulturno dediščino in nudi tudi kulturni turizem.« V hiši, kjer imajo svoje pro- store Javni zavod za turizem, šport in mladino (ZTŠM) Šmarje pri Jelšah, Društvo vinogradnikov Trta, Društvo kmetic Ajda in krajevna orga- nizacija Rdečega križa, so se nekoč srečevale pomembne slovenske osebnosti. Skaza je tam med drugim gostil naro- dne buditelje, kulturnike, poli- tike, duhovnike. Ta prostor ob glavni cesti skozi kraj obisko- valcem odslej ponuja mo- žnost, kako znamenitosti kraja spoznavati na izviren način. Obiskovalci TICA lahko destinacijo spozna- vajo s pomočjo pametne mize, interaktivnega zaslo- na in očal virtualne resnič- nosti. Še preden se s kolesom podajo raziskovat okolico, lah- ko nekatere dele kolesarskih poti prevozijo s trenažerjem in svoj napredek spremljajo na zaslonu. Kljub omenjenim digitalnim vsebi- nam lahko ljudi, saj so donatorji za njeno obogatitev prispevali slike, zgodbe in predmete. »Razstava nas uči o zgodovini, o ljudeh, ki so zaslužni, da smo danes to, kar smo. Hkrati nam kaže zglede, kako lahko gradimo močno in zdravo skupnost,« je dejal Samec. Da so prav tovrstne vsebine dobrodošle, saj z njimi obno- vljeni prostori zaživijo, je po- vedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. »Še tako blešče- či obnovljeni prostori nimajo smisla, če so prazni. Zato si želim, da bi še naprej prostore obnavljali z mislijo na to, da bodo uporabni za ljudi.« Ministrica si je v družbi šmarskega župana Matije Ča- kša ogledala tudi, kako napre- duje prvi del obnove dvorca Jelšingrad, ki jo sofi nancira kulturno ministrstvo. Odloči- tev občine, da dvorec odku- pi, je po besedah ministrice pogumen korak. Izrazila je veselje, da v mandatu te vla- de sofi nancirajo tudi obnovo Gradu Podčetrtek in Gradu Podsreda. Ker bodo občine za obnovo gradov v Šmarju in Podčetrtku potrebovale še veliko denarja, bo kulturno ministrstvo še pred poletjem objavilo razpis, namenjen obnovi kulturne dediščine. Na omenjenem razpisu bo za občine vzhodne kohezijske regije skupno na voljo 16 mi- lijonov evrov. Foto: Nik Jarh domačini in obiskovalci po besedah direktorja ZTŠM Gre- gorja Krajnca v sprejemni pi- sarni svoja vprašanja zastavijo zaposlenim, ki jih usmerijo na prava mesta ter jim ponudijo tiskane kataloge in brošure in nakup lokalnih izdelkov v trgo- vinici. Naložba je bila vredna 50 tisoč evrov. Občina je prido- bila 23 tisoč evrov sofi nancira- nja zahvaljujoč sodelovanju v projektu OK Miks doživetij pod okriljem Lokalne akcijske sku- pine Obsotelje in Kozjansko. Stalna krajevna razstava Direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec je ob odprtju krajevne razstave opozoril, da Franc Skaza v ra- zvoj slovenstva, slovenskega jezika in kulture v času veli- kih nemških vplivov ni vlagal le svojega časa in energije, tem- več tudi svoje imetje. Da je na stenah avle dal upodobiti po- membne somišljenike, po be- sedah Samca kaže na to, kako pomembna je bila za napredek skupnost. Tudi nova razstava je nastala kot plod sodelovanja Gregor Krajnc, direktor Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah, je predstavil, kako raziskovati znamenitosti s pomočjo sodob- ne tehnologije. Od leve: župan občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš, ministrica za kul- turo Asta Vrečko, obiskovalci odprtja obnovljenih prostorov in direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah dr. Marko Samec Po besedah rogaškega župana Martina Mikoliča je seznam stanovalcev, ki se želijo v enoto doma vseliti čim prej, že pripravljen. (Foto: arhiv občine Rogatec) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vedno glasnejša so ugibanja o morebitni izločitvi Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ome- njata se celo možnost predelave termoelektrarne v sežigalnico ter scenarij, po katerem naj bi premogov- nik in termoelektrarno začeli zapirati že leta 2026 ali 2027 . To bi bilo sicer v nasprotju z nacionalno strate- gijo prestrukturiranja premogovnih regij, v kateri je navedena letnica 2033. Toda premier Robert Golob je pred kratkim potrdil, da vlada pripravlja scenarij zaprtja ali radikalnega znižanja proizvodnje premoga že v prihodnjih treh letih. V Šaleški dolini opozarjajo, da bi takšno hitenje v tem okolju povzročilo social- ni pretres, saj izgube številnih delovnih mest v teko kratkem času ni mogoče nadomestiti. BARBARA FURMAN VELENJE – Nejasnosti glede prihodnosti premogovnika in termoelektrarne med ljudi vnašajo negotovost Medijske špekulacije pov- zročajo veliko zaskrbljenost in negotovost med prebivalci Šaleške doline. Zato je velenj- ski župan in državni svetnik Peter Dermol na zadnji seji državnega sveta na predstav- nike vlade in ministrstva za fi nance naslovil vprašanje, kakšni so načrti Holdinga Slovenske elektrarne glede obratovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogov- nika Velenje (PV). Že janu- arja je Dermol Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredoval dopis, v katerem ga je pozval, naj lokalno sku- pnost seznani z namerami, ki jih ima s šaleško energetiko. Vendar jasnega odgovora ni dobil. Tudi v našem uredništvu smo od SDH prejeli skop od- govor. »V Slovenskem držav- nem holdingu lahko zaenkrat potrdimo le, da so v letnem načrtu upravljanja za leto 2024, ki ga je vlada že potr- dila, predvidene pripravljal- ne upravljavske dejavnosti, vezane na morebitno izloči- tev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita na termoenergetsko družbo. Podrobnejših informacij o teh upravljavskih dejavnostih v tem trenutku ne moremo razkrivati,« je zapisala vodja korporativnega komunicira- nja dr. Dušica Vehovar Zajc. Kakšne posledice? Po ocenah predstavnikov Mestne občine Velenje bi predčasno zaprtje za Šale- ško dolino pomenilo izgubo 2.400 neposrednih delovnih mest in še približno 2 tisoč do 3 tisoč posredno poveza- nih. Toliko delovnih mest se v tako kratkem času ne da nadomestiti. Predstavniki sindikatov opozarjajo, da bi ob nenadzorovanem zaprtju omenjenih družb nastopila nekajletna stagfl acijska dol- žniška kriza z izgubo 3-od- stotne dodane vrednosti, kar bi državi povzročilo zelo ve- like fi nančne težave, saj bi za približno 300 milijonov evrov še neplačanih kreditov mo- rala unovčiti svoja poroštva. »Ne gre le za fi nančni, temveč predvsem za energetski pro- blem. Z zaprtjem termoelek- trarne bi se povečala uvozna odvisnost Slovenije. Sloven- ski potrošniki bi v primeru predčasne trajne zaustavitve odkopavanja velenjskega premoga do gradnje nove jedrske elektrarne ali zago- tovitve drugih nadomestnih virov ostali brez domačega energetskega vira in približno četrtinskega deleža v Slove- niji proizvedene električne energije. Manjkajočo energi- jo bi bilo treba uvoziti. Več kot 50-odstotna odvisnost od uvoza električne energije bi povzročila močan dvig cene električne energije.« Ob tem je župan Dermol spomnil, da je vlada pri na- črtovanju letnice predčasne- Več vprašanj kot odgovorov Bo šoštanjska termoelektrarna nekoč res sežigalnica? (Foto: Andraž Purg) V Slovenskem državnem holdin- gu so za zdaj skopi z informacija- mi. (Foto: T. Skale) vrhunskaemobilnost.si l 080 88 46 Sistem energetskega upravljanja optiMOON Upravlja Energija MOONelektrika Hrani Hranilnik električne energije POWER Proizvaja Sončna elektrarna MOON Polni Polnilna postaja MOON Hranilnik električne energije POWER Sončna elektrarna MOON Vsa moč v vaših rokah MOON, celovite energetske rešitve za vaš dom Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vedno glasnejša so ugibanja o morebitni izločitvi Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ome- njata se celo možnost predelave termoelektrarne v sežigalnico ter scenarij, po katerem naj bi premogov- nik in termoelektrarno začeli zapirati že leta 2026 ali 2027 . To bi bilo sicer v nasprotju z nacionalno strate- gijo prestrukturiranja premogovnih regij, v kateri je navedena letnica 2033. Toda premier Robert Golob je pred kratkim potrdil, da vlada pripravlja scenarij zaprtja ali radikalnega znižanja proizvodnje premoga že v prihodnjih treh letih. V Šaleški dolini opozarjajo, da bi takšno hitenje v tem okolju povzročilo social- ni pretres, saj izgube številnih delovnih mest v teko kratkem času ni mogoče nadomestiti. BARBARA FURMAN VELENJE – Nejasnosti glede prihodnosti premogovnika in termoelektrarne med ljudi vnašajo negotovost Medijske špekulacije pov- zročajo veliko zaskrbljenost in negotovost med prebivalci Šaleške doline. Zato je velenj- ski župan in državni svetnik Peter Dermol na zadnji seji državnega sveta na predstav- nike vlade in ministrstva za fi nance naslovil vprašanje, kakšni so načrti Holdinga Slovenske elektrarne glede obratovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogov- nika Velenje (PV). Že janu- arja je Dermol Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredoval dopis, v katerem ga je pozval, naj lokalno sku- pnost seznani z namerami, ki jih ima s šaleško energetiko. Vendar jasnega odgovora ni dobil. Tudi v našem uredništvu smo od SDH prejeli skop od- govor. »V Slovenskem držav- nem holdingu lahko zaenkrat potrdimo le, da so v letnem načrtu upravljanja za leto 2024, ki ga je vlada že potr- dila, predvidene pripravljal- ne upravljavske dejavnosti, vezane na morebitno izloči- tev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita na termoenergetsko družbo. Podrobnejših informacij o teh upravljavskih dejavnostih v tem trenutku ne moremo razkrivati,« je zapisala vodja korporativnega komunicira- nja dr. Dušica Vehovar Zajc. Kakšne posledice? Po ocenah predstavnikov Mestne občine Velenje bi predčasno zaprtje za Šale- ško dolino pomenilo izgubo 2.400 neposrednih delovnih mest in še približno 2 tisoč do 3 tisoč posredno poveza- nih. Toliko delovnih mest se v tako kratkem času ne da nadomestiti. Predstavniki sindikatov opozarjajo, da bi ob nenadzorovanem zaprtju omenjenih družb nastopila nekajletna stagfl acijska dol- žniška kriza z izgubo 3-od- stotne dodane vrednosti, kar bi državi povzročilo zelo ve- like fi nančne težave, saj bi za približno 300 milijonov evrov še neplačanih kreditov mo- rala unovčiti svoja poroštva. »Ne gre le za fi nančni, temveč predvsem za energetski pro- blem. Z zaprtjem termoelek- trarne bi se povečala uvozna odvisnost Slovenije. Sloven- ski potrošniki bi v primeru predčasne trajne zaustavitve odkopavanja velenjskega premoga do gradnje nove jedrske elektrarne ali zago- tovitve drugih nadomestnih virov ostali brez domačega energetskega vira in približno četrtinskega deleža v Slove- niji proizvedene električne energije. Manjkajočo energi- jo bi bilo treba uvoziti. Več kot 50-odstotna odvisnost od uvoza električne energije bi povzročila močan dvig cene električne energije.« Ob tem je župan Dermol spomnil, da je vlada pri na- črtovanju letnice predčasne- Več vprašanj kot odgovorov Bo šoštanjska termoelektrarna nekoč res sežigalnica? (Foto: Andraž Purg) V Slovenskem državnem holdin- gu so za zdaj skopi z informacija- mi. (Foto: T. Skale) vrhunskaemobilnost.si l 080 88 46 Sistem energetskega upravljanja optiMOON Upravlja Energija MOONelektrika Hrani Hranilnik električne energije POWER Proizvaja Sončna elektrarna MOON Polni Polnilna postaja MOON Hranilnik električne energije POWER Sončna elektrarna MOON Vsa moč v vaših rokah MOON, celovite energetske rešitve za vaš dom Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 17, 25. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV G R E E N S T E E L www .store-steel.si Obiskovalci tudi iz tujine VITANJE – Vitanjski občinski svetniki so na zadnji seji vzeli pod drobnogled poslo- vanje Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga oziroma Centra No- ordung. Lani je javni zavod, ki sta ga usta- novili država in vitanjska občina, ustvaril malo več kot pol milijona evrov prihodkov in poslovno leto končal s približno 30 tisoč evrov presežka. Sprejel je več kot 23 tisoč obiskovalcev, prišli so tudi iz tujine. Kot je na seji med drugim povedala direkto- rica Neža Pavlič Brečko, je Center Noordnug lani obiskalo 23.123 gostov, ki jih zanimajo vesolje oziroma vsebine, ki so kakorkoli po- vezane z njim. »Največ obiskovalcev smo zaznali maja in ne čez poletje, kot je bilo to v navadi minula leta. Da je bil obisk lanskega julija in avgusta slabši, v največji meri pri- pisujem ujmam in poplavam. Med lanskimi obiskovalci so bili tudi gostje iz tujine, naj- več je bilo Hrvatov in Nemcev, Avstrijcev in Nizozemcev. Sicer pa sodelujemo tudi z vrtci in s šolami, saj smo najmlajših obiskoval- cev še posebej veseli,« pravi direktorica in dodaja, da si želijo obisk letos vsaj nekoliko povečati. Lani so končali petletno obdobje vsebin- skega in poslovnega preoblikovanja centra, s katero so dosegli postopno rast poslovanja. »V tem času smo dosegli najbolj pomembne cilje iz leta 2017, ko je v ustanoviteljstvo zavoda vstopila država.« Potem ko so v Centru Noordung v začetku letošnjega leta odprli novo zanimivo doži- vetje Misija: Pobeg v vesolje, napovedujejo nove vsebinske popestritve. Obeta se nekaj virtualnih vsebin in razstav, posebno pozor- nost bodo po besedah direktorice namenili dosežkom pokojnega dr. Antona Mavretiča, ki je pustil pomemben pečat v znanstveni in inženirski sferi vesoljskih tehnologij. BF »V Slovenskem državnem holdingu lahko zaenkrat potrdimo le, da so letos predvidene pripravljalne dejavnosti, vezane na morebitno izločitev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita na termoenergetsko družbo,« je zapisala vodja korporativnega komuniciranja dr. Dušica Vehovar Zajc. ga prenehanja odkopavanja premoga v Premogovniku Ve- lenje odločala brez zakonsko predpisane podlage. »S tem je posegla v ustavno pravi- co državljanov Slovenije, da smo seznanjeni, kako bomo v naslednjih letih oziroma desetletjih v naši državi za- gotovili zadostno, zanesljivo ter cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo.« Dve leti čakanja Medtem lokalne skupnosti v Šaleški dolini pripravljajo strateške projekte, s katerimi se bodo na razpisih potegova- le za fi nanciranje iz evropskih virov. »Toda za odgovorno in nadzorovano zaprtje je poleg lastnikov Holdinga Slovenske elektrarne in Slovenskega dr- žavnega holdinga odgovorna predvsem država. Ta mora v regijah, ki so odvisne od pre- mogovništva, zagotoviti nova, drugačna delovna mesta,« do- daja velenjski župan. Vendar se vlada že dve leti obotavlja pri pripravi dveh zakonov, ki naj bi uredila postopno zapi- ranje Premogovnika Velenje in razvojno prestrukturiranje regije Saša. Po zadnjih zagoto- vilih vlade naj bi bila sprejeta do letošnje jeseni. Šaleška energetika je v pre- teklosti za zanesljivo in stabil- no ter cenovno konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji dala največ, kar je lahko. A v tem trenutku se glede izločitve termodivizije iz HSE oziroma njenim pre- nosom na novo družbo žal pojavlja veliko več vprašanj kot odgovorov,« še navaja žu- pan Dermol. Vsebino nenehno nadgrajujejo. Tako bo tudi v prihodnje. (Foto: CN) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 17, 25. april 2024 NAŠA TEMA Kar je Ruska kapelica nekoč bila za slovensko-ruske odnose, sta zadnjih deset let obeležje padlim zavezniškim vojakom in z njim povezan dan slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. V Celju na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir, ki je večkrat tarča vandalov, v Velenju še vedno stoji največji Titov kip na svetu, v Stranicah v občini Zreče pa sta grobišči 100 slovenskih domoljubov, znani kot spomenik frankolovskih žrtev. So to spoštovanja vredni mejniki preteklosti ali le še skoraj pozabljeni ostanki minulih časov? ŠPELA OŽIR Kako se je lahko tako mali kraj, kot je Andraž nad Polzelo, prebil na politični vrh? Osnova za vse to sta bila zagotovo raziskovanje domačina Igorja Verdeva in posluh Občine Polzela, da žalo- stno usodo ameriških vo- jakov na dostojen način predstavi javnosti. Da je ob vznožju Gore Olj- ke 19. marca 1944 strmogla- vil ameriški bombnik B-17, je Igor Verdev izvedel že kot otrok. »Nekoč sem poslušal starejše, ki so se na Gori Olj- ki pogovarjali o nekem letalu. Seveda mi ni bilo jasno, za kaj točno gre, a ker so me letala zelo zanimala, je vse to pri- tegnilo mojo pozornost. Po naključju so se mimo pripe- ljali še motoristi s čeladami in kot majhen deček sem si predstavljal, da so tisti letal- ci,« se spominja Verdev, ki mu domišljija ni dala miru tako dolgo, da se kot srednješolec ni resno lotil raziskovanja tega zgodovinskega dejstva. Sprva se je o tem pogovarjal z očividci, ki so takrat še ži- Tarča vandalov in družba narkomanov Park Svobode je javna površina v splošni rabi, zato lokalne skupnosti in občinska redarstva nimajo pristojnosti za omejevanje ali prepoved dostopa ali zbiranja ljudi. Kar je Ruska kapelica nekoč bila za slovensko-ruske odnose, sta zadnjih deset let obeležje padlim zavezniškim vojakom in z njim povezan dan slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. V Celju na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir, ki je Pred dnevom upora proti okupatorju V Mestni občini Celje na pomen narodnoosvobodil- nega boja opozarja spome- nik Vojna in mir v Parku svobode. Slednji je pogosto tarča vandalov. V oči pa bode tudi to, da so v parku, kjer je postavljen spomenik, pogosto narkomani, ki tam med drugim odlagajo svoj pribor za jemanje prepove- danih drog. Spomenik Vojna in mir je ustvaril kipar Jakob Savinšek v sodelovanju z arhitektom Emilom Navinškom. Spome- nik, ki je bil dokončan leta 1958, je bil postavljen v spo- min žrtvam druge svetovne vojne. Bronaste fi gure pred- stavljajo kiparjev pogled na vojno in mir. Zadnji večji skrunitvi spo- menika sta se zgodili januar- ja in februarja lani, ko so ga vandali polili z rdečo barvo. Strošek čiščenja je znašal približno štiri tisoč evrov. Na MOC takšna dejanja vandalov obžalujejo in poudarjajo, da sta ohranjanje in spoštovanje okolja, javne infrastrukture ter kulturne in zgodovinske de- diščine temeljna odgovornost vsakega posameznika in sku- pnosti kot celote. Vse občanke in občane pozivajo k spošto- vanju in skrbi za tamkajšnje okolje ter za skupno lastnino. Ni pristojnosti za omejevanje dostopa Kako pa v MOC gledajo na to, da je park, kjer je posta- vljen spomenik s takšnim zgodovinskim pomenom, priljubljeno zbirališče nar- komanov? In kakšni so za- dnji ukrepi občine, da bi se razmere glede prisotnosti narkomanov v omenjenem parku izboljšale? Iz občinske službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je park javna površina v splošni rabi, zato lokalne skupnosti in občin- ska redarstva nimajo pristoj- nosti za omejevanje ali prepo- ved dostopa ali zbiranja ljudi. Represivni organi lahko v okviru svojih zakonskih poo- blastil posredujejo v primeru kršenja javnega reda in miru. Nadzor na območju v okviru svojih pooblastil opravljajo tudi občinski redarji. TS Da tovrstna van- dalska ravnanja močno obsoja, je ob skrunitvi spomenika Vojna in mir na svojem profilu lani opo- zoril tudi župan MOC Matija Kovač. (Foto: arhiv omrežja Facebook) Nekaj delov raz- streljenega ame- riškega bombnika hrani Igor Verdev, večina pa je del razstave Od pekla in nazaj Parka vojaške zgodovine Pivka. veli, a ker je želel izvedeti več o tem, je s pomočjo sodnika dr. Borisa Strohsacka, ki je takrat v Andraž nad Polzelo zahajal v njegovo počitniško hiško, navezal stik s fotogra- fom, fotoreporterjem in pi- sateljem Edijem Šelhausom, avtorjem knjig o sestreljenih zavezniških letalih pri nas. Skupaj sta pisala v Ameriko, a nista prejela nobenega odgo- vora. S pojavom medmrežja je raziskovanje postalo lažje. Izkoristil je svoje znanje o letalstvu in modeliranju ter s pomočjo enega izmed raz- streljenih delcev ugotovil, za kateri tip letala je šlo, ter tako lahko začel sestavljati košč- ke v mozaik tragične usode mladih ameriških letalcev. »Z datumom in krajem nesreče ter tipom letala sem se nato pred dvajsetimi leti po pomoč obrnil na ameriško veleposlani- štvo v Ljubljani. Takrat so bili Američani zelo odzivni, v zadnjih letih raziskovanje ni več tako preprosto,« še dodaja Spodnjesavinjčan, ki si takrat nikakor ni predstavljal, da bo njegovo raziskovanje strmo- glavljenja tako trdna osnova za dan slovensko-ameriškega prijateljstva. Ideja je morala dozoreti Da bi tem ameriškim pi- lotom postavili spominsko obeležje, so bile ideje že ob 60-letnici dogodka, a se po besedah Verdeva ni iz- šlo. Drugače je bilo deset let kasneje, ko so prebivalci Andraža nad Polzelo v sode- lovanju z Občino Polzela, ki je v tem času dobila druge- ga župana, združili moči in odkrili spominsko obeležje. A kot pravi župan Jože Ku- žnik, si takrat nikakor niso mislili, da bo to postalo eden izmed nosilcev mednarodne- ga sodelovanja z Združenimi državami Amerike. »Prepro- Utrinek s februarske žal- ne komemoracije (Foto: Občina Zreče) Žalostna usoda mladih vojakov utrdila vezi med Slovenijo in ZDA V kakšnem stanju so obeležja NOB v naši okolici? Prihajajo svojci Na Stranicah sta grobišči 100 slovenskih domoljubov, ki jih je nemški okupator ob koncu druge svetovne voj- ne, 12. februarja 1945, usmrtil z obešanjem na jablane ob cesti. Najmlajši med njimi je imel 16 let. Za grobova skrbi Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, ki je v hiši nasproti grobov pred leti odprlo muzej. Po besedah Emilijana Fijavža iz Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev vsako leto ob dnevu spomina na mrtve in obletnici frankolovskega zločina občine Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Celje organizirajo spominski žalni komemoraciji, ki sta vedno množično obi- skani. »Prihajajo svojci preminulih domoljubov oziroma njihovi potomci, predstavniki borčevskih organizacij in najvišji predstavniki države. Ker gre za spomenik držav- nega pomena, država našemu društvu zagotavlja denar za vzdrževanje grobov in muzeja, ki si ga je mogoče ogledati ob predhodni najavi.« Kljub temu, da je od druge svetovne vojne minilo že več desetletij, je globoko spoštovanje do žrtev in njihovega domoljubja po besedah Emila Fijavža še vedno živo tako med starejšimi kot mlajšimi generacijami. »Osnovnošolci iz Zreč in Stranic vsako leto sodelujejo pri pripravi kultur- nega programa na komemoracijah in tudi tako spoznavajo zgodovino okolja, v katerem živijo.« BF Igor Verdev se je že kot sre- dnješolec lotil raziskovanja letalske nesreče Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 17, 25. april 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Dan slovensko-ameriškega prijateljstva obeležujemo od leta 2014, ko je bila v Andražu nad Polzelo odkrita spominska plošča v spomin posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je strmoglavil ob vznožju Gore Oljke 19. marca 1944. Osem članov posadke je umrlo in so pokopani na pokopališču v Andražu, dva sta strmoglavljenje preživela. Prvotna naloga letala je bilo bombardiranje tovarne Styer v Avstriji. Ker je bila pod oblaki, so se morali odločiti za drugi cilj – letališče v Celovcu. A do tja niso nikoli prileteli. Titov kip (še) brez urejene okolice Na osrednjem trgu v Velenja že 47 let stoji spomenik predsedniku nekdanjemu sku- pne države in maršalu Josipu Brozu Titu, ki ga je ustvaril kipar Antun Augustinčič in je največji kip Tita na svetu. Že nekaj let so v velenjski lokalni skupnosti prisotne pobu- de o ureditvi zelenice oziroma parka okoli spomenika. Zato je Mestna občina Velenje leta 2018 z javnim povabilom pridobila nekaj predlogov, ki pa so ostali v predalu. Na velenjski občinski upravi so pojasnili, da bodo okolico Titovega kipa uredili v sklopu celovite ureditve mestne- ga središča, vendar še ne vedo, kdaj. »Ker smo omejeni s finančnimi sredstvi, se še nismo odločili, kdaj bomo začeli delati. Smiselno se nam zdi, da bi okolico Titovega spomenika uredili v sklopu celovite ureditve mestnega središča. Takoj ko bomo imeli ta projekt potrjen, bomo o tem obvestili tudi jav- nost,« navajajo na MOV in dodajajo, da je Titov spomenik v Velenju eden največjih slovenskih bronastih kipov in je poleg spominskega obe- ležja tudi turistična znamenitost mesta. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Titov kip po naročilu takratne Skupščine ob- čine Velenje izdelal kipar Antun Augustinčić, pri oblikovanju sta mu pomagala akademska kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić. Kip so postavili na štiri metre visok podstavek. Slovesno so ga odkrili 25. junija 1977 v čast štiridesetletnice prihoda Tita na čelo Komu- nistične partije Jugoslavije, štiridesetletnice ustanovnega Kongresa Komunistične partije Slovenije in ob Titovi petinosemdesetletnici. BF Za mlade »oddaljena« preteklost Kaj vse se da doseči, če smo lju- dje sposobni preseči svoje ustaljene okvirje in si upamo stopiti iz cone udobja, dokazujejo v Andražu nad Polzelo. Danes, ko 2. svetovna voj- na za vedno več generacij predstavlja »daljno« preteklost in ko so že marsi- kje pozabili na takratne pomembne dogodke, pod Goro Oljko še vedno zgledno ohranjajo spomin nanje. Še več. Zgodbo in mednarodni dogodek so začeli graditi iz nič in v času, ko poveličevanje preteklosti mladim generacijam ne pomeni prav veliko. Je razlog za to prodornost povezanost domači- nov, pripadnost lokalni identiteti, morda posluh občine in naklonjenost političnega vrha? Verjetno vsega po malem. V Mestni občini Celje na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir v Parku svobode. Sle- dnji je pogosto tarča vandalov. Tudi družba narkomanov ni najbolj spodbudna. Ker gre za javne površine, imajo lokalne skupnosti pri tem bolj ali manj zvezane roke. Dejstvo je, da je za takšna obeležja danes težje skrbeti, kot je bilo to nekoč v socializmu. Morda za koga žalostno, a na žalost še kako resnično je dejstvo, da so takšni spo- meniki in spomin nanje že zelo oddaljena preteklost, zato jih generacije y in z mečejo v povsem enak koš s tistimi iz drugih zgodovinskih obdobij. V boju niso umrli njihovi očetje ali stari očetje. Če je nekoč za spomenike NOB skrbel politični sistem, morajo biti danes njihovi varuhi muzeji, šole in druge podobne institucije. ŠPELA OŽIR Spomeniki NOB: le še ostanki minulih časov? Zgodovinar dr. Tonček Kregar Spomeniki NOB odraža- jo duh, politično ozadje in predvsem vrednote časa, v katerem so nastali. Predsta- vljajo mejnike naše prete- klosti, ki zaradi družbenih sprememb sčasoma pogo- sto postanejo spregledani. Tako so tudi spomeniki revolucije NOB danes le še ostanki minulih časov. Po narodnoosvobodilnem boju se je zlasti v 50. letih prejšnjega stoletja začela po- stopna izgradnja spominske- ga prostora, ki se je nadaljeva- la še vse do 80. let. V bivšem jugoslovanskem prostoru je bilo padlim v drugi svetovni vojni posvečenih na tisoče spomenikov. Ti so bili posta- vljeni na mestih bitk ali večjih trgih, kjer se je srečevalo veli- ko ljudi. Njihov pomen, pa je bil dvojen, je povedal direktor MNZC dr. Tonček Kregar. »Na eni strani ti spomeniki še danes ohranjajo zgodovinski spomin na ljudi in dogodke v času 2. svetovne vojne ter so posvečeni talcem ali padlim partizanom, na drugi strani pa so spomeniki takrat poma- gali utrjevati režim, vrednote in ideologijo, ki so bili od leta 1945 na oblasti v našem pro- storu.« Čeprav so se po razpadu Jugoslavije spremenili poli- tična ureditev, družben sis- tem in deloma tudi vrednote prebivalcev, na naših tleh večina teh spomenikov še vedno stoji, medtem ko so v sosednji Hrvaški spomenike NOB množično podirali. V skoraj vsaki vasi Med najpomembnejšimi spomeniki NOB v Celju je skoraj 10-metrski spomenik Vojna in mir, ki je bil odprt leta 1958. Med bolj znanimi je tudi grobnica borcev NOB na Golovcu, po mestu pa so tudi številni plastični spomeniki, kot je npr. spomenik glave talca pred pročeljem poštne- ga poslopja. »Na deželi ima skoraj vsak kraj ali zaselek spomenike, ki so povezani z 2. svetovno vojno. Prav tako so na številnih mestih tudi razna spominska obeležja, ki so povezana z osvobodilnimi gibanji, spopadi ipd.,« je po- vedal Kregar. Eden takšnih je tudi v Starem piskru, kjer so zapisana imena vseh talcev, ki so bili tam ustreljeni. Kljub temu, da je teh spo- menikov kar nekaj, se večino- ma na njih le redko spomni- mo in najpogosteje mimo njih hodimo precej brezbrižno. »Ne le mladi, ampak tudi mi, ki vemo, kakšen je njihov po- men, ne bomo vedno postali ob njih. Pomembno pa je, da šolstvo in muzeji opozarjamo na njihovo vsebino in na čase, na katere nas opominjajo,« pove Kregar. Skrb in vandalizem? Za spomenike NOB v Celju v večini skrbijo lokalne sku- pnosti in Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Spo- menike vzdržujejo in ob njih pripravljajo razne spominske slovesnosti. »Zagotovo je za te spomenike danes težje skr- beti, saj niso več del uradne ideologije in so bolj prepušče- ni angažmaju civilne druž- be. Kakšnemu spomeniku bi zagotovo veljalo nameniti več sredstev in pozornosti, vendar menim, da je ta spo- minska krajina pri nas dobro vzdrževana,« pove Kregar. Zaradi političnega ozadja je v državi v preteklosti že večkrat prišlo do skrunitve tovrstnih spomenikov, ven- dar sogovornik večjega van- dalizma nad njimi na obmo- čju Celja, z izjemo skrunitve grobnice na Golovcu, ki ni bila toliko povezana z ideo- logijo, ne pomni. »Seveda se občasno pojavi kakšen neo- kusen grafit, vendar menim, da je pri večini ljudi vendarle ponotranjena zavest, da gre za naše prednike in naš spo- min.« Ob tem jasno poudari, da različna ideologija še ni razlog za vandalizem. SJ »Preprosto sem nam je zdelo prav, da se poklonimo ameriškim pilotom s spominskim obeležjem. Dan slovensko- ameriškega prijateljstva je nato nastal povsem spontano,« pravi Jože Kužnik. V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo 9. maja odprli razstavo, ki jo pripravlja Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava bo namenjena prikazu stanja in ohranjanju položaja, v katerem so se znašli spomeniki NOB v prostoru bivše Jugoslavije. Kdaj bo urejena okolica Titovega spomenika, še ni jasno. (Foto: Matej Vranič) sto sem nam je zdelo prav, da se poklonimo ameriškim pilotom s spominskim obe- ležjem. Dan slovensko-ame- riškega prijateljstva je nato nastal povsem spontano. Takratni predsednik države Borut Pahor je imel za to ve- lik posluh. Ob obeležju smo se začeli srečevati vsako leto spomladi in tako je še danes. Dogodek pa je v tem času postal povsem enakovreden tistemu pri Ruski kapelici. Glede na svetovne okolišči- ne pa ga je danes zagotovo že prerasel,« je povedal župan Jože Kužnik. Kakšne so priprave? Letošnji dan slovensko- -ameriškega prijateljstva bo v soboto, 11. maja. Kot pravi župan, se prvi pogovori na to temo začnejo že jeseni. »Ob- čina v sodelovanju z uradom predsednika in ameriškim veleposlaništvom doreče predsednika države in ame- riško veleposlaništvo.« Tudi letošnjega dogodka se bosta zagotovo udeležila predsednica države dr. Na- taša Pirc Musar in obrambni minister Marjan Šarec. Kdo se ga bo udeležil iz ameri- ških vrst, ponavadi zaradi varnostnih razlogov izvedo tik pred dogodkom. Že zdaj pa je znano, da lahko obisko- valci pričakujejo nekoliko več kot v preteklih letih, saj gre za 80-letnico dogodka in 10-letnico od postavitve obe- ležja. Foto: Nik Jarh okviren datum dogodka. Sle- dnji je osnova za načrtovanje vseh aktivnosti. Pripravimo scenarij in seznam povablje- nih, med katerimi so celoten vojaški in politični vrh ter predstavniki tujih držav pri nas. Pripravimo izhodišča, medtem ko morata vsako podrobnost odobriti urad »Na andraškem pokopališču so bili letalci zadnjič skupaj. Tudi tista dva, ki sta preživela, so odpeljali tukaj mimo,« pravi Igor Verdev, ki si je zamislil videz obeležja. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 17, 25. april 2024 NAŠA TEMA Kar je Ruska kapelica nekoč bila za slovensko-ruske odnose, sta zadnjih deset let obeležje padlim zavezniškim vojakom in z njim povezan dan slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. V Celju na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir, ki je večkrat tarča vandalov, v Velenju še vedno stoji največji Titov kip na svetu, v Stranicah v občini Zreče pa sta grobišči 100 slovenskih domoljubov, znani kot spomenik frankolovskih žrtev. So to spoštovanja vredni mejniki preteklosti ali le še skoraj pozabljeni ostanki minulih časov? ŠPELA OŽIR Kako se je lahko tako mali kraj, kot je Andraž nad Polzelo, prebil na politični vrh? Osnova za vse to sta bila zagotovo raziskovanje domačina Igorja Verdeva in posluh Občine Polzela, da žalo- stno usodo ameriških vo- jakov na dostojen način predstavi javnosti. Da je ob vznožju Gore Olj- ke 19. marca 1944 strmogla- vil ameriški bombnik B-17, je Igor Verdev izvedel že kot otrok. »Nekoč sem poslušal starejše, ki so se na Gori Olj- ki pogovarjali o nekem letalu. Seveda mi ni bilo jasno, za kaj točno gre, a ker so me letala zelo zanimala, je vse to pri- tegnilo mojo pozornost. Po naključju so se mimo pripe- ljali še motoristi s čeladami in kot majhen deček sem si predstavljal, da so tisti letal- ci,« se spominja Verdev, ki mu domišljija ni dala miru tako dolgo, da se kot srednješolec ni resno lotil raziskovanja tega zgodovinskega dejstva. Sprva se je o tem pogovarjal z očividci, ki so takrat še ži- Tarča vandalov in družba narkomanov Park Svobode je javna površina v splošni rabi, zato lokalne skupnosti in občinska redarstva nimajo pristojnosti za omejevanje ali prepoved dostopa ali zbiranja ljudi. Kar je Ruska kapelica nekoč bila za slovensko-ruske odnose, sta zadnjih deset let obeležje padlim zavezniškim vojakom in z njim povezan dan slovensko-ameriškega prijateljstva v Andražu nad Polzelo. V Celju na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir, ki je Pred dnevom upora proti okupatorju V Mestni občini Celje na pomen narodnoosvobodil- nega boja opozarja spome- nik Vojna in mir v Parku svobode. Slednji je pogosto tarča vandalov. V oči pa bode tudi to, da so v parku, kjer je postavljen spomenik, pogosto narkomani, ki tam med drugim odlagajo svoj pribor za jemanje prepove- danih drog. Spomenik Vojna in mir je ustvaril kipar Jakob Savinšek v sodelovanju z arhitektom Emilom Navinškom. Spome- nik, ki je bil dokončan leta 1958, je bil postavljen v spo- min žrtvam druge svetovne vojne. Bronaste fi gure pred- stavljajo kiparjev pogled na vojno in mir. Zadnji večji skrunitvi spo- menika sta se zgodili januar- ja in februarja lani, ko so ga vandali polili z rdečo barvo. Strošek čiščenja je znašal približno štiri tisoč evrov. Na MOC takšna dejanja vandalov obžalujejo in poudarjajo, da sta ohranjanje in spoštovanje okolja, javne infrastrukture ter kulturne in zgodovinske de- diščine temeljna odgovornost vsakega posameznika in sku- pnosti kot celote. Vse občanke in občane pozivajo k spošto- vanju in skrbi za tamkajšnje okolje ter za skupno lastnino. Ni pristojnosti za omejevanje dostopa Kako pa v MOC gledajo na to, da je park, kjer je posta- vljen spomenik s takšnim zgodovinskim pomenom, priljubljeno zbirališče nar- komanov? In kakšni so za- dnji ukrepi občine, da bi se razmere glede prisotnosti narkomanov v omenjenem parku izboljšale? Iz občinske službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je park javna površina v splošni rabi, zato lokalne skupnosti in občin- ska redarstva nimajo pristoj- nosti za omejevanje ali prepo- ved dostopa ali zbiranja ljudi. Represivni organi lahko v okviru svojih zakonskih poo- blastil posredujejo v primeru kršenja javnega reda in miru. Nadzor na območju v okviru svojih pooblastil opravljajo tudi občinski redarji. TS Da tovrstna van- dalska ravnanja močno obsoja, je ob skrunitvi spomenika Vojna in mir na svojem profilu lani opo- zoril tudi župan MOC Matija Kovač. (Foto: arhiv omrežja Facebook) Nekaj delov raz- streljenega ame- riškega bombnika hrani Igor Verdev, večina pa je del razstave Od pekla in nazaj Parka vojaške zgodovine Pivka. veli, a ker je želel izvedeti več o tem, je s pomočjo sodnika dr. Borisa Strohsacka, ki je takrat v Andraž nad Polzelo zahajal v njegovo počitniško hiško, navezal stik s fotogra- fom, fotoreporterjem in pi- sateljem Edijem Šelhausom, avtorjem knjig o sestreljenih zavezniških letalih pri nas. Skupaj sta pisala v Ameriko, a nista prejela nobenega odgo- vora. S pojavom medmrežja je raziskovanje postalo lažje. Izkoristil je svoje znanje o letalstvu in modeliranju ter s pomočjo enega izmed raz- streljenih delcev ugotovil, za kateri tip letala je šlo, ter tako lahko začel sestavljati košč- ke v mozaik tragične usode mladih ameriških letalcev. »Z datumom in krajem nesreče ter tipom letala sem se nato pred dvajsetimi leti po pomoč obrnil na ameriško veleposlani- štvo v Ljubljani. Takrat so bili Američani zelo odzivni, v zadnjih letih raziskovanje ni več tako preprosto,« še dodaja Spodnjesavinjčan, ki si takrat nikakor ni predstavljal, da bo njegovo raziskovanje strmo- glavljenja tako trdna osnova za dan slovensko-ameriškega prijateljstva. Ideja je morala dozoreti Da bi tem ameriškim pi- lotom postavili spominsko obeležje, so bile ideje že ob 60-letnici dogodka, a se po besedah Verdeva ni iz- šlo. Drugače je bilo deset let kasneje, ko so prebivalci Andraža nad Polzelo v sode- lovanju z Občino Polzela, ki je v tem času dobila druge- ga župana, združili moči in odkrili spominsko obeležje. A kot pravi župan Jože Ku- žnik, si takrat nikakor niso mislili, da bo to postalo eden izmed nosilcev mednarodne- ga sodelovanja z Združenimi državami Amerike. »Prepro- Utrinek s februarske žal- ne komemoracije (Foto: Občina Zreče) Žalostna usoda mladih vojakov utrdila vezi med Slovenijo in ZDA V kakšnem stanju so obeležja NOB v naši okolici? Prihajajo svojci Na Stranicah sta grobišči 100 slovenskih domoljubov, ki jih je nemški okupator ob koncu druge svetovne voj- ne, 12. februarja 1945, usmrtil z obešanjem na jablane ob cesti. Najmlajši med njimi je imel 16 let. Za grobova skrbi Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, ki je v hiši nasproti grobov pred leti odprlo muzej. Po besedah Emilijana Fijavža iz Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev vsako leto ob dnevu spomina na mrtve in obletnici frankolovskega zločina občine Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Celje organizirajo spominski žalni komemoraciji, ki sta vedno množično obi- skani. »Prihajajo svojci preminulih domoljubov oziroma njihovi potomci, predstavniki borčevskih organizacij in najvišji predstavniki države. Ker gre za spomenik držav- nega pomena, država našemu društvu zagotavlja denar za vzdrževanje grobov in muzeja, ki si ga je mogoče ogledati ob predhodni najavi.« Kljub temu, da je od druge svetovne vojne minilo že več desetletij, je globoko spoštovanje do žrtev in njihovega domoljubja po besedah Emila Fijavža še vedno živo tako med starejšimi kot mlajšimi generacijami. »Osnovnošolci iz Zreč in Stranic vsako leto sodelujejo pri pripravi kultur- nega programa na komemoracijah in tudi tako spoznavajo zgodovino okolja, v katerem živijo.« BF Igor Verdev se je že kot sre- dnješolec lotil raziskovanja letalske nesreče Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 17, 25. april 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Dan slovensko-ameriškega prijateljstva obeležujemo od leta 2014, ko je bila v Andražu nad Polzelo odkrita spominska plošča v spomin posadki desetih pilotov bombnika B-17, ki je strmoglavil ob vznožju Gore Oljke 19. marca 1944. Osem članov posadke je umrlo in so pokopani na pokopališču v Andražu, dva sta strmoglavljenje preživela. Prvotna naloga letala je bilo bombardiranje tovarne Styer v Avstriji. Ker je bila pod oblaki, so se morali odločiti za drugi cilj – letališče v Celovcu. A do tja niso nikoli prileteli. Titov kip (še) brez urejene okolice Na osrednjem trgu v Velenja že 47 let stoji spomenik predsedniku nekdanjemu sku- pne države in maršalu Josipu Brozu Titu, ki ga je ustvaril kipar Antun Augustinčič in je največji kip Tita na svetu. Že nekaj let so v velenjski lokalni skupnosti prisotne pobu- de o ureditvi zelenice oziroma parka okoli spomenika. Zato je Mestna občina Velenje leta 2018 z javnim povabilom pridobila nekaj predlogov, ki pa so ostali v predalu. Na velenjski občinski upravi so pojasnili, da bodo okolico Titovega kipa uredili v sklopu celovite ureditve mestne- ga središča, vendar še ne vedo, kdaj. »Ker smo omejeni s finančnimi sredstvi, se še nismo odločili, kdaj bomo začeli delati. Smiselno se nam zdi, da bi okolico Titovega spomenika uredili v sklopu celovite ureditve mestnega središča. Takoj ko bomo imeli ta projekt potrjen, bomo o tem obvestili tudi jav- nost,« navajajo na MOV in dodajajo, da je Titov spomenik v Velenju eden največjih slovenskih bronastih kipov in je poleg spominskega obe- ležja tudi turistična znamenitost mesta. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Titov kip po naročilu takratne Skupščine ob- čine Velenje izdelal kipar Antun Augustinčić, pri oblikovanju sta mu pomagala akademska kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić. Kip so postavili na štiri metre visok podstavek. Slovesno so ga odkrili 25. junija 1977 v čast štiridesetletnice prihoda Tita na čelo Komu- nistične partije Jugoslavije, štiridesetletnice ustanovnega Kongresa Komunistične partije Slovenije in ob Titovi petinosemdesetletnici. BF Za mlade »oddaljena« preteklost Kaj vse se da doseči, če smo lju- dje sposobni preseči svoje ustaljene okvirje in si upamo stopiti iz cone udobja, dokazujejo v Andražu nad Polzelo. Danes, ko 2. svetovna voj- na za vedno več generacij predstavlja »daljno« preteklost in ko so že marsi- kje pozabili na takratne pomembne dogodke, pod Goro Oljko še vedno zgledno ohranjajo spomin nanje. Še več. Zgodbo in mednarodni dogodek so začeli graditi iz nič in v času, ko poveličevanje preteklosti mladim generacijam ne pomeni prav veliko. Je razlog za to prodornost povezanost domači- nov, pripadnost lokalni identiteti, morda posluh občine in naklonjenost političnega vrha? Verjetno vsega po malem. V Mestni občini Celje na pomen narodnoosvobodilnega boja opozarja spomenik Vojna in mir v Parku svobode. Sle- dnji je pogosto tarča vandalov. Tudi družba narkomanov ni najbolj spodbudna. Ker gre za javne površine, imajo lokalne skupnosti pri tem bolj ali manj zvezane roke. Dejstvo je, da je za takšna obeležja danes težje skrbeti, kot je bilo to nekoč v socializmu. Morda za koga žalostno, a na žalost še kako resnično je dejstvo, da so takšni spo- meniki in spomin nanje že zelo oddaljena preteklost, zato jih generacije y in z mečejo v povsem enak koš s tistimi iz drugih zgodovinskih obdobij. V boju niso umrli njihovi očetje ali stari očetje. Če je nekoč za spomenike NOB skrbel politični sistem, morajo biti danes njihovi varuhi muzeji, šole in druge podobne institucije. ŠPELA OŽIR Spomeniki NOB: le še ostanki minulih časov? Zgodovinar dr. Tonček Kregar Spomeniki NOB odraža- jo duh, politično ozadje in predvsem vrednote časa, v katerem so nastali. Predsta- vljajo mejnike naše prete- klosti, ki zaradi družbenih sprememb sčasoma pogo- sto postanejo spregledani. Tako so tudi spomeniki revolucije NOB danes le še ostanki minulih časov. Po narodnoosvobodilnem boju se je zlasti v 50. letih prejšnjega stoletja začela po- stopna izgradnja spominske- ga prostora, ki se je nadaljeva- la še vse do 80. let. V bivšem jugoslovanskem prostoru je bilo padlim v drugi svetovni vojni posvečenih na tisoče spomenikov. Ti so bili posta- vljeni na mestih bitk ali večjih trgih, kjer se je srečevalo veli- ko ljudi. Njihov pomen, pa je bil dvojen, je povedal direktor MNZC dr. Tonček Kregar. »Na eni strani ti spomeniki še danes ohranjajo zgodovinski spomin na ljudi in dogodke v času 2. svetovne vojne ter so posvečeni talcem ali padlim partizanom, na drugi strani pa so spomeniki takrat poma- gali utrjevati režim, vrednote in ideologijo, ki so bili od leta 1945 na oblasti v našem pro- storu.« Čeprav so se po razpadu Jugoslavije spremenili poli- tična ureditev, družben sis- tem in deloma tudi vrednote prebivalcev, na naših tleh večina teh spomenikov še vedno stoji, medtem ko so v sosednji Hrvaški spomenike NOB množično podirali. V skoraj vsaki vasi Med najpomembnejšimi spomeniki NOB v Celju je skoraj 10-metrski spomenik Vojna in mir, ki je bil odprt leta 1958. Med bolj znanimi je tudi grobnica borcev NOB na Golovcu, po mestu pa so tudi številni plastični spomeniki, kot je npr. spomenik glave talca pred pročeljem poštne- ga poslopja. »Na deželi ima skoraj vsak kraj ali zaselek spomenike, ki so povezani z 2. svetovno vojno. Prav tako so na številnih mestih tudi razna spominska obeležja, ki so povezana z osvobodilnimi gibanji, spopadi ipd.,« je po- vedal Kregar. Eden takšnih je tudi v Starem piskru, kjer so zapisana imena vseh talcev, ki so bili tam ustreljeni. Kljub temu, da je teh spo- menikov kar nekaj, se večino- ma na njih le redko spomni- mo in najpogosteje mimo njih hodimo precej brezbrižno. »Ne le mladi, ampak tudi mi, ki vemo, kakšen je njihov po- men, ne bomo vedno postali ob njih. Pomembno pa je, da šolstvo in muzeji opozarjamo na njihovo vsebino in na čase, na katere nas opominjajo,« pove Kregar. Skrb in vandalizem? Za spomenike NOB v Celju v večini skrbijo lokalne sku- pnosti in Združenje borcev za vrednote NOB Celje. Spo- menike vzdržujejo in ob njih pripravljajo razne spominske slovesnosti. »Zagotovo je za te spomenike danes težje skr- beti, saj niso več del uradne ideologije in so bolj prepušče- ni angažmaju civilne druž- be. Kakšnemu spomeniku bi zagotovo veljalo nameniti več sredstev in pozornosti, vendar menim, da je ta spo- minska krajina pri nas dobro vzdrževana,« pove Kregar. Zaradi političnega ozadja je v državi v preteklosti že večkrat prišlo do skrunitve tovrstnih spomenikov, ven- dar sogovornik večjega van- dalizma nad njimi na obmo- čju Celja, z izjemo skrunitve grobnice na Golovcu, ki ni bila toliko povezana z ideo- logijo, ne pomni. »Seveda se občasno pojavi kakšen neo- kusen grafit, vendar menim, da je pri večini ljudi vendarle ponotranjena zavest, da gre za naše prednike in naš spo- min.« Ob tem jasno poudari, da različna ideologija še ni razlog za vandalizem. SJ »Preprosto sem nam je zdelo prav, da se poklonimo ameriškim pilotom s spominskim obeležjem. Dan slovensko- ameriškega prijateljstva je nato nastal povsem spontano,« pravi Jože Kužnik. V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo 9. maja odprli razstavo, ki jo pripravlja Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava bo namenjena prikazu stanja in ohranjanju položaja, v katerem so se znašli spomeniki NOB v prostoru bivše Jugoslavije. Kdaj bo urejena okolica Titovega spomenika, še ni jasno. (Foto: Matej Vranič) sto sem nam je zdelo prav, da se poklonimo ameriškim pilotom s spominskim obe- ležjem. Dan slovensko-ame- riškega prijateljstva je nato nastal povsem spontano. Takratni predsednik države Borut Pahor je imel za to ve- lik posluh. Ob obeležju smo se začeli srečevati vsako leto spomladi in tako je še danes. Dogodek pa je v tem času postal povsem enakovreden tistemu pri Ruski kapelici. Glede na svetovne okolišči- ne pa ga je danes zagotovo že prerasel,« je povedal župan Jože Kužnik. Kakšne so priprave? Letošnji dan slovensko- -ameriškega prijateljstva bo v soboto, 11. maja. Kot pravi župan, se prvi pogovori na to temo začnejo že jeseni. »Ob- čina v sodelovanju z uradom predsednika in ameriškim veleposlaništvom doreče predsednika države in ame- riško veleposlaništvo.« Tudi letošnjega dogodka se bosta zagotovo udeležila predsednica države dr. Na- taša Pirc Musar in obrambni minister Marjan Šarec. Kdo se ga bo udeležil iz ameri- ških vrst, ponavadi zaradi varnostnih razlogov izvedo tik pred dogodkom. Že zdaj pa je znano, da lahko obisko- valci pričakujejo nekoliko več kot v preteklih letih, saj gre za 80-letnico dogodka in 10-letnico od postavitve obe- ležja. Foto: Nik Jarh okviren datum dogodka. Sle- dnji je osnova za načrtovanje vseh aktivnosti. Pripravimo scenarij in seznam povablje- nih, med katerimi so celoten vojaški in politični vrh ter predstavniki tujih držav pri nas. Pripravimo izhodišča, medtem ko morata vsako podrobnost odobriti urad »Na andraškem pokopališču so bili letalci zadnjič skupaj. Tudi tista dva, ki sta preživela, so odpeljali tukaj mimo,« pravi Igor Verdev, ki si je zamislil videz obeležja. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 17, 25. april 2024 KRONIKA Ukradenih več kot 2.500 litrov goriva Celjski policisti so v preteklih dneh obravnavali več tatvin goriva, najbolj na udaru je avtocestno počiva- lišče v Tepanju. Iz rezervoarja slovaškega tovornega vozila, parkira- nega na parkirišču v Arji vasi, je neznanec pretekli te- den ukradel približno 700 litrov goriva. Na isti dan je iz rezervoarja poljskega tovornega vozila, parkiranega na avtocestnem počivališču Tepanje, neznanec ukradel dobrih 400 litrov goriva. Prav tako na avtocestnem počivališču Tepanje je ne- znanec čez vikend iz rezervoarja romunskega tovornega vozila ukradel približno 400 litrov goriva. Nedovoljeni prehodi državne meje V primerjavi z istim obdobjem lani policisti opažajo rahlo povečanje nedo- voljenih prehodov meje. (Foto: Andraž Purg) Voznik tovornega vozila po avtocesti vozil pod vplivom kokaina Od prejšnjega tedna so na Celjskem policisti obravna- vali več nedovoljenih preho- dov državne meje. V Rogatcu so policisti v če- trtek ustavili osebno vozilo, ki ga je vozil državljan Srbi- je. V vozilu je prevažal štiri državljane Turčije, enega od njih v prtljažniku. V Rogatcu so policisti pri nedovoljenem prehodu meje posredovali še prejšnjo sredo, ko so ustavili vozilo, ki ga je vozil ukrajinski državljan. V vozilu so bili štir- je državljani Turčije, ki niso imeli veljavnih dokumentov za prestop državne meje. V četrtek so v Šoštanju policisti ustavili še turškega voznika osebnega vozila, ki je preva- žal štiri državljane Iraka, ki so zapustili azilni dom. V petek zvečer so v Gor- njem Gradu ustavili molda- vskega voznika osebnega vo- zila, ki je prevažal državljana Jemna in tri državljane Sirije, ki so zapustili azilni dom. Prejšnji teden so polici- sti tudi v Spodnji Rečici, na območju Policijske postaje Mozirje, ustavili latvijskega voznika osebnega vozila, ki je prevažal štiri državljane Sirije, ki so zapustili azilni dom. Voznikom so policisti od- vzeli prostost in jih bodo kazensko ovadili, tuji drža- vljani, ki so jih prevažali, pa so zaprosili za mednarodno zaščito. Rahel porast nedovoljenih prehodov Policija je v prvih treh me- secih letos obravnavala 9828 nezakonitih prehodov držav- ne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času 8316. Opazno je naraslo število dr- žavljanov Sirije, ki so predsta- vljali več kot tretjino vseh pri- merov, za njimi so državljani Afganistana in Maroka. Naj- večji porast sicer beležijo na območju PU Novo mesto, na območju PU Celje se je število prehodov z lanskih 94 zvišalo na 104. Policisti Postaje prometne policije Celje so v pone- deljek dopoldne na avtocesti na območju Celja opazili voznika tovornega vozila, ki je zelo nezanesljivo vozil. Z voznikom so na avtocestnem počivališču Lopata izvedli preizkus z alkotestom. Ker je bil negativen, so vozniku odredili še hitri test za droge, ki je pokazal, da je voznik vozil pod vplivom kokaina. Strokovni pregled je voznik odklonil. Voznik, ki je prevoze opravljal za samostojnega podjetnika, ni vozil le pod vplivom prepovedane dro- ge. V digitalnem tahografu je imel vstavljeno tudi karti- co, ki je potekla že februarja letos, zaradi česar so mu po- licisti izrekli še 2.000 evrov globe. Zoper samostojnega pod- jetnika, za katerega je vo- znik opravljal prevoze, pa sledi hitri postopek z izda- jo odločbe v znesku 4.000 evrov. Policisti opozarjajo, da prepovedane droge, po- dobno kot alkohol, bistveno poslabšajo zmožnost vozni- ka za varno udeležbo v pro- metu. Vožnja pod vplivom kokaina pri voznikih vzbuja pretirano samozavest, njiho- vo vedenje pa je nepredvi- dljivo, kar je na avtocesti, kjer so hitrosti visoke, go- stota prometa pa velika, še posebej nevarno. Vozniku so celjski prome- tni policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vo- žnjo. Na Okrajno sodišče v Celju so podali obdolžilni predlog. Za omenjeni pre- kršek je predvidena globa v višini 1.200 evrov in 18 ka- zenskih točk. Iz Celja znova prihaja vest o hudem medvrstniškem nasilju na Ljubljanski cesti. Sedem mladih, od teh jih je bilo šest mladoletnih, je napadlo dva mladoletni- ka. Prvi napadeni je hudo poškodovan, drugi lažje. Policija je sedmerico že prijela. JANŽE FRIC Krvni madeži, posledica februarskega nasilja. Razbita steklenica, uporabljena med nasilnim dejanjem. du skupine na dva mladoletni- ka niso botrovale medsebojne zamere in da napadena mla- doletnika nista dajala povoda za nasilno dejanje. »Nasilneži so ju napadli zaradi želje po nadvladi nad njima in drugimi mladostniki, zbujanja strahu in uveljavljanja med vrstniki,« so sporočili s celjske policije. Sedmerica je osumljena več kaznivih dejanj, med njimi tudi povzročitve lahke in hude poškodbe, nasilništva ter sodelovanja v skupini, ki stori kaznivo dejanje. »Nasilna dejanja, ki so storjena na tak način, so še posebej zahrb- tna, zavržna in nedopustna. Mladoletnika, nad katerimi so se znesli, niso zaznamovale zgolj telesne poškodbe, pač pa tudi občutek ponižanja in strahu. Vsakršno nasilje je ne- dopustno. Policisti bomo tudi vnaprej ravnali tako, da bomo zaščitili žrtve nasilja, zoper osumljene nasilneže pa dosle- dno ukrepali,« so še sporočili iz Policijske uprave Celje. Prijava nasilja Na policiji k prijavi ne po- zivajo le žrtev, ampak vse, ki so znake nasilja ali nasilje le opazili ali mu bili priča. Enako velja za otroke in mladostnike, ki naj v imenu žrtve poiščejo pomoč in ji tako zagotovijo varnost, saj žrtev včasih ne zmore ali ne zna sama poiska- ti pomoči. Dodajajo, da v nobenem primeru nasilje ni dopustno in zanj nikoli ni kriva žrtev. Pri medvrstniškem nasilju je zelo zaskrbljujoče, da je ob nasil- nih dogodkih običajno veliko prič, ki ne stopijo v bran žrtve in ne naredijo ničesar za to, da bi se nasilje prenehalo, temveč nasilje zgolj opazujejo, včasih celo snemajo in objavijo na družbenih omrežjih, vključno z imeni in priimki vpletenih oseb. S tem, ko nasilje ignori- ramo oz. ga ne preprečujemo, ga posledično dovoljujemo in povzročimo, da je žrtev še na- prej v podrejenem položaju do storilca. Porast nasilja na spletu Poleg fi zičnega in psihičnega nasilja policisti v zadnjem času med mladostniki opažajo več primerov spletnega nasilja, ki se lahko kasneje sprevrže tudi v nasilje v realnem svetu, ali obratno, ko se nasilje začne v otrokovem socialnem okolju, nadaljuje pa na spletu. Splet je na področju med- vrstniškega nasilja povzročil veliko težav. V primerih fi zič- nega ali psihičnega nasilja nad otrokom, ki ga odrasli zaznajo, lahko otroku nudijo ali poišče- jo ustrezno pomoč in pripo- morejo k temu, da se nasilje nad otrokom ustavi, žrtev pa okreva. V nasprotju s tem pa je žrtev spletnega nasilja ob vsaki ponovni delitvi videoposnetka ali fotografi je žrtev ponovnega nasilja, ki jo bo spremljalo vse življenje, saj je objavljeno da- toteko nemogoče popolnoma odstraniti oziroma izbrisati. Iskanje pomoči Otroci in mladostniki lahko pomoč ali informacije o pomo- či tudi v primeru medvrstni- škega nasilja dobijo s klicem na svetovalni telefon za otroke in mladostnike 116 111, v sple- tni svetovalnici www.tosem- jaz.net ali na SOS-telefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja: 080 11 55. Seznam varnih točk, kjer so prav tako na voljo infor- macije o pomoči, je objavljen na www.varnetocke.si. Foto: Policijska uprava Celje Preiskava, v kateri so si poli- cisti pomagali tudi s pridoblje- nimi videoposnetki nadzornih sistemov, je pokazala, da napa- Sedem mladih napadlo dva vrstnika Medvrstniško nasilje v Celju Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 17, 25. april 2024 ŠPORT S tem je T ominc več ali manj že uvrščen v slovensko slalom- sko reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu v Tacnu in za tekme svetovnega pokala. Sproščen pred finalno vožnjo Za uvrstitev v reprezentan- co do 23 let dobro kaže Janu Ločnikarju. Veliko dela pa na naslednji tekmi v Bratislavi čaka Martina Srabotnika, v kolikor namerava zastopati Slovenijo na velikih tekmova- njih. Lan Tominc, mladinski olimpijski prvak iz leta 2018, je bil najboljši na Savi že v ne- deljski kvalifi kacijski vožnji, povsem na vrhu pa je ostal tudi po fi nalnem nastopu, v kate- rem je Italijana Giovannija De Gennara prehitel za natanko pol sekunde. Tretji je bil Tine Kancler, četrti pa Peter Kauzer. »Seveda sem zelo zadovoljen. Čoln je 'tekel' tako, kot sem si želel. Dobro sem pripravljen. Pred fi nalno vožnjo sem bil sproščen, saj mi je prej kvalifi - kacijska vožnja dobro uspela. Dušan Konda: »Kar težko je doumeti, da je 21-letni Lan tako suvereno obvladoval izjemno zahtevne tacenske brzice. S tem si je najbrž že zagotovil nastope za slovensko slalomsko reprezentanco.« Tominc: »Pred  nalno vožnjo sem bil sproščen, saj mi je prej kvali kacijska vožnja dobro uspela. Zato sem resnično užival.« Osupljive predstave celjskega kajakaša Lana Tominca Boljši od vseh, tudi od De Gennara in Kauzerja Celjski kajakaš Lan Tominc je v Tacnu presenetil vse, najbrž tudi samega sebe. 21-letni študent ekonomije je zmagal na treh tekmah ICF, ki se jih je udeležilo 250 tek- movalcev iz 19 držav. DEAN ŠUSTER Lan Tominc je kar trikrat odlično veslal na tacenski progi. (Foto: Nina Jelenc) www.celje.si www.szc.si 6. maj- 2. junij MESTNA CELJE Prijave in informacije Oglas NT 278x195.indd 1 14/04/2024 11:31 Zato sem resnično užival. Iz- birne tekme pomenijo živčno vojno in menim, da sem bom moral še potruditi,« je povedal Lan Tominc, ki se bolj obre- menjuje s študijem in je zanj veslanje tudi razvedrilo, kar je lahko izjemno dobrodošlo. »Zgodba se bo zanj šele začela« »Kar težko je doumeti, da je 21-letni Lan tako suvereno obvladoval izjemno zahtevne tacenske brzice. S tem si je najbrž že zagotovil nastope za slovensko slalomsko reprezen- tanco. Na eni najbolj zahtev- nih prog na svetu, v Čunovem pri Bratislavi, bo moral konec tedna le eno vožnjo odpeljati vsaj povprečno in zgodba v letošnji sezoni se bo zanj šele prav začela,« je govoril pred- sednik celjskega kluba Du- šan Konda. »Že čez tri tedne bo evropsko prvenstvo prav v Tacnu. Potem bodo sledile tek- me svetovnega pokala. Žal je bil – s celjskega zornega kota – edini potnik iz Slovenije pri kajakaših za olimpijske igre v Parizu določen že lani. To je legenda kajakaškega športa Peter Kauzer, ki ga je zadnji konec tedna Lan Tominc pre- magal trikrat. Veliki up celj- skega in slovenskega kajaka je torej prepričljivo ugnal dva nekdanja svetovna prvaka. Na pot proti slovaški prestolnici se je odpravil že v ponedeljek. Ogrizkova obeležila jubileja Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur je ob 30. obletnici delovanja izvedel jubilejni, dvajseti miting. Na njem je nastopilo več kot 300 tekmovalk in tekmo- valcev iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Razveselili so tudi domači atleti in atletinje. Izstopala je Urška Ogrizek z zmago v teku na sto metrov za članice. Tudi v kategoriji do 16 let je v teku na 60 metrov zma- gala domača predstavnica Lara Šturbej. Mitinga so se udeležili tudi atleti in atletinje celjskega Kladivarja. Na 300 m je zmagal Marko Pepelnak, Karin Suhovr- šnik je bila druga na 100 m in tretja na 300 m, Žiga Benko pa je bil prav tako tretji na 100 m. DŠ Zmagovalka teka na 100 metrov Urška Ogrizek z županom občine Šentjur Markom Diacijem (desno) in predsednikom šentjurskega kluba Jožetom Artnakom (Foto: Borut Pihler) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 17, 25. april 2024 ŠPORT Olimpija je padla na tre- tje mesto. V zapisniku NZS je zabeleženo, da je bilo na stadionu 450 gledalcev. Bilo jih je vsaj dvakrat več. A še precej več bi jih bilo, če ne bi bilo omejitev. Tokrat ni ovir. Celjski nogometaši pred derbijem nimajo dobre popotnice, a to najbrž ne bo vplivalo na razplet. Težja ali najtežja pot? V srbskem in španskem nogometnem prvenstvu Nogometaši Celja bodo imeli morda več zaključnih žogic, a velja izkoristiti prvo Kot leta 2020: Olimpija, neodločen izid … Podobnost izpred štirih let je precejšnja, toda z eno, a ve- liko razliko. V nedeljo ne bo prav nobenih ovir za rekordni obisk celjskega stadiona. Leta 2020 zaradi epidemije ni bilo prvoligaških tekem v aprilu in maju. V zadnjem krogu v sredo, 22. julija, sta se spopadla Celje in Olimpija. Moštvu Dušana Kosića je zadostoval neodločen izid, Ljubljančani so potrebovali zmago. Bilo je 2 : 2, celjski nogometaši (tudi tedaj sta bila vratarja Matjaž Rozman in Metod Jurhar) so prvič postali državni prvaki. DEAN ŠUSTER Izid 32. kroga 1. SNL: Kalcer Radomlje – Mura 1 : 2, Olim- pija – Aluminij 5 : 0, Maribor – Rogaška 3 : 0, Celje – Dom- žale 2 : 3 in Koper – Bravo 0 : 0. očitno ne potrebujejo več sistema Var, tako je bilo saj razbrati po dveh njihovih največjih derbijih, po kate- rih se nad odločitvami vseh sodnikov hudujejo v taborih poražencev. V našem prven- stvu pa je po tekmi 32. kroga trener Celja Damir Krznar dejal, da je njegovo moštvo zapravilo najlažjo pot do naslova prvaka. V zadnjem koncu tedna je bilo možno, da bi Celje že postalo prvak, a je Olimpija, čeprav je ime- la v uvodu precej preglavic, visoko ugnala Aluminij, vo- dilni na lestvici pa so doma doživeli nepričakovan po- raz. Domžalčanom so šli zelo na roko rezultati na drugih igriščih, nakar so še sami poskrbeli, da jim v boju za obstanek ne gori več pod nogami (2 : 3). Celjani so imeli ogromno priložnosti, Domžalčani pa so bili zelo učinkoviti. Na 2 : 2 je izena- čil Luka Bobičanec: »Pred tretjim prejetim golom smo storili otroško napako. Nato smo preveč divjali in prejeli še rdeč karton. Žal nam je, ker nismo izkoristili vsaj ne- kaj več priložnosti in se zato nismo oddaljili od gostov.« Slabša obramba ali napad? »Upam, da ni pred nami najtežja pot do naslova pr- vaka. Imeli smo toliko pri- ložnosti, da bi lahko zgodaj imeli visoko in varno pred- nost. A je bilo začetniških napak preveč. Domžale so bile dobre tudi po naši zaslugi. Matko sam pred vratarjem, Prucev nato dva- krat, Adetunji iz bližine poslal žogo v vratarja …« je izpostavil Damir Krznar. Obračun z Olimpijo bo po njegovem mnenju tekma re- snice za Celje, pokazal bo, iz kakšnega testa so vodilni na prvenstveni lestvici. Zdaj imajo devet točk prednosti pred Olimpijo, medseboj- ni obračun bo v nedeljo v Celju. Jošt Pišek je dosegel Damir Krznar je hkrati v najlepšem in najtežjem položaju. Če bo pr- vak s Celjani, to ne bo nič posebnega, če pa bo izgubil z Olimpijo in Mariborom … (Foto: DŠ) Razpok v celjski obrambi ni bilo veliko, a so gostje vsako izkoristili. Tokrat tudi po zaslugi nespretnega posredovanja vra- tarja Matjaža Rozmana. (Foto: Andraž Purg) Ekipno zlato in posamični bron Z leve stojijo Iva Rakanović, Larisa Žagar Slemenšek, Uroš Bernard, Maša Kenjalo in Tina Baloh. (Foto: ŠD Hyong) Celjski zastopniki slo- venske reprezentance v tekvondoju so se tudi z evropskega prvenstva v poljskem Lublinu vrnili z medaljami. Dekleta celjskega Špor- tnega kluba Hyong Larisa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo in Tina Baloh so skupaj z Uršo Terdin in Eli- zabeto Crnković (poškodo- vala se je Tyra Barada) pod okriljem reprezentančne- ga trenerja, Celjana Uroša Bernarda, obranila naslov ekipnih prvakinj. Najprej so bile boljše od Nemk (18: 2), nato od Angležinj (15: 2), v finalu pa so gladko ugnale še Norvežanke (14: 1). Bernard je bil še zlasti zadovoljen zaradi dejstva, ker je imela ekipa eno čla- nico manj. Celjska tekmovalka La- risa Žagar Slemenšek je med posameznicami v ka- tegoriji do 65 kilogramov osvojila bronasto odličje. Lanski evropski prvakinji je pot do vnovične zlate kolaj- ne v zadnjih sekundah boja preprečila Madžarka Niko- lett Mezei. Iva Rakanović, prav tako članica celjskega Hyonga, je svoj prvi nastop na evropskem prvenstvu med kadetinjami končala v četrtfinalu. Pristala je na petem mestu. Nastopilo je kar 679 tekmovalcev iz 58 držav. D Š LESTVICA 1. SNL CELJE 32 22 6 4 70:29 72 OLIMPIJA 32 18 9 5 68:40 63 MARIBOR 32 17 8 7 60:31 59 BRAVO 32 11 11 10 38:39 44 KOPER 32 11 10 11 44:43 43 DOMŽALE 32 12 2 18 46:54 38 MURA 32 10 8 14 37:51 38 ROGAŠKA 32 9 5 18 32:56 32 ALUMINIJ 32 7 6 19 30:63 27 KALCER 32 6 9 17 29:48 27 enega najlepših golov v zgo- dovini 1. slovenske nogome- tne lige; z žogo je pretekel od svojega do nasprotnega kazenskega prostora. Startal je v svojem kazenskem pro- storu pri belem krogcu, za- ustavil se je pri nasprotnem. »Ne, ne vem, v kolikšnem času pretečem sto metrov,« je odgovoril na naše vpraša- nje. Kljub vsemu se, kot smo zapisali že prejšnji teden, v nedeljo, 28. aprila, obeta ve- lika veselica na celjskem sta- dionu. Krznar ne bo mogel računati na kapetana Denisa Popovića, ki je po drugem rumenem kartonu moral predčasno zapustiti igrišče. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 17, 25. april 2024 ŠPORT Od leta 2016, ko je predse- dnik kluba postal Borut Kop, Cinkarna Celje pa glavni po- krovitelj, je klub osvojil 19 od 24 možnih lovorik. O zgodo- vinskih podvigih je skromno dejal: »Nadaljujem zgolj delo svojih predhodnikov, ki so začrtali pravilno usmeritev. Skušam jo nadgrajevati. Še naprej bomo skromni in pre- udarni. Mi denarja za večji 'parket' nimamo, imamo pa dovolj znanja in energije, ki ju prenašamo na naša dekle- ta.« Imajo tudi Uroša Kranjca, direktorja kluba, ki opravlja še precej drugih nalog. S tor- ka na sredo, ko je odbila pol- noč, so mu igralke na Špici čestitale za rojstni dan. Slav- ju so se pridružile nekdanje igralke Nika Barič, Maruša Celjske košarkarice že dvajsetič državne prvakinje, trinajstič zapovrstjo »Gospodarice Slovenije, pa tudi Balkana!« To je poudaril trener Damir Grgić, ki je vodil košarkarice Cinkarne Celje do trinajstih zaporednih lovorik in v torek do tretje zmage v finalu proti Triglavu z 68 : 50: »Sezono smo končali z dobro predstavo. Smo gospodarji v Sloveniji, pa tudi na Balkanu nam je pripadel naslov prvaka. Treniral sem skupino izjemnih igralk, niti ene omembe vredne težave nismo imeli v tej sezoni.« Košarkarji Olimpije so na drugi četrtfinalni tekmi lige Aba izgubili proti Megi s 85 : 71 in so se tako zgodaj poslovili od tega tekmovanja. Še bolj klavrno je bilo za njih v evropskem pokalu in zato resnično ni razumljiva odločitev zveze, da se ljubljanski klub v državno prvenstvo vključi naknadno. Prva slovenska lige je izjemno nepregledna, gledalcev je zato vse manj. V boju za obstanek je zelo slabo kazalo Polzelanom, a so po podaljšku premagali vodilno Krko. Odločitev o izpadu iz lige bo padla šele v ponedeljek. Tako se je pravilno odločilo vodstvo KZS. Zahtevalo je, da se odločilni tekmi, v Rogaški Slatini (Hopsi) in Podčetrtku (Triglav), začneta istočasno (18.00). Na zadnjih treh mestih imajo enako število točk Rogaška, Hopsi in Triglav. DŠ Prva možnost: zmagi Rogaške in Podčetrtka – izpadejo Hopsi. Druga možnost: zma- gi Hopsov in Triglava – izpade Rogaška. Tretja možnost: zmagi Rogaške in Triglava – izpadejo Hopsi. Četrta možnost: zmagi Hopsov in Podčetrtka – izpade Triglav. Rogaško lahko reši tudi Podčetrtek Seničar, Lea Debeljak in Sara Garić, kar priča o izjemnem vzdušju v športnem društvu. Zmagovita čustva v Celju Pri obeh domačih naslovih so letos pomagali navijači Flo- rijani. Iz Šabca, kjer je celjska občina podpisala sporazum o pobratenju, je pravočasno prihitel župan Matija Kovač in podeljeval priznanja: »Uži- tek je videti dobro obiskano dvorano s strastno energijo zvestih navijačev. Košarkarice iz leta v leto z dosežki potrju- jejo, da imajo odlično klubsko organizacijo. V mesecu športa nas čaka še nekaj športnega veselja. Pričakujemo zmago- vita čustva.« Lea Bartelme je bila v ponedeljek bolna, pred tekmo je trenerju rekla, da lahko igra. Bila je najboljša: »Poslušale smo navodila tre- nerjev in nenehno napredova- le. Naši dosežki povedo vse o tej sezoni.« In še o prejšnjih dveh: uspel jim je 3 x 3 (prve v ligi Waba, DP in pokalu KZS). Nekaj odhodov Kapetanka je Celjanka Ana Nuša Anžič, ki se je na parket vrnila po poškodbi: »Odlično smo končale sezono, čeprav nismo vseskozi blestele. Vzdušje v dvorani je bilo odlično. Na svoje poti bomo odšle z lepimi spomini. Tuj- ki nas bosta najbrž zapustili, morda tudi Blaža in Mojca. Po devetmesečnem odmoru sem se počasi privajala, po- leti me čaka veliko dela med pripravami na novo sezono.« Šesti naslov državnih prva- kinj sta osvojili Mojca Jelenc in najboljša podajalka sezo- ne Blaža Čeh: »Vsaka tekma je bila zahtevna, Kranjčanke nas namreč dobro pozna- jo. Trenutno odgovora na vprašanje, kje bom igrala v naslednji sezoni, še nimam. DEAN ŠUSTER Obstaja tudi možnost, da ostanem v Celju.« Morda bo odšla tudi najboljša strelka sezone Jelenčeva: »Očitno je, da se v Celju zelo dobro dela. Ni še jasno, kje bom igrala v naslednji sezoni.« Največji napredek je prika- zala mlada Celjanka Maja Uranker: »Na finalni niz državnega prvenstva smo se zelo dobro pripravile.« Najboljša igralka finalnega niza je bila 28-letna Brazilka Thayna Silva: »Z veseljem se bom vračala v Celje, ekipo pa zapuščam.« Foto: Andraž Purg Thayna Silva je še ena od tujih košarkaric, s katero so bili v celjskem klubu zelo zado- voljni. Najbolj koristna igralka rednega dela sezone je bila Niyah Becker. V ekipi Cinkarne Celje so bile še Sophia Gbemuotor, Lea Bartelme, Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Lana Iseinoski, Ana Nuša Anžič, Niyah Becker, Maja Uranker, Kim Žibert, Anđela Demirović, Thayna Silva, Ula Krenk in Zoja Štirn. Med polčasoma so se predstavile naslednice serijskih prvakinj. Ženski košarkarski klub ima tri častne člane, vsi so bili na tekmi. Desno od Vilija Šusterja je Franci Ramšak, levo pa Matej Polutnik. Šampionska ekipa Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 17, 25. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 4. 16.00 Galerija Mozirje Pomladni mozaik besed Literarno-glasbeno srečanje ob občinskem prazniku občine Mozirje 16.30 in 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Razplesane umetnine: Plesno popotovanje v svet likovne umetnosti Tematski večer Oddelka plesa 18.00 Fotohiša Pelikan Odprtje Fotohiše Pelikan na Razlagovi s slavnostnimi govorci in kulturnim programom 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Kulturni program pripravlja OŠ Antona Aškerca Velenje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem upora Nastopajo sedanji in nekdanji pevci FaVoZe, fantovske vokalne zasedbe GCC; vstop prost 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Nov začetek Literarni večer in odprtje razstave Marije Artiček 19.00 Glasbena šola Velenje Pihalni oddelek Glasbene šole Velenje Letni koncert 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dejan Vunjak & Brendijeve barabe 1. koncertna turneja PETEK, 26. 4. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Koncert tolkalista Nebojše Živkovića 19.00 Narodni dom Celje Pesem upora Nastopajo sedanji in nekdanji pevci FaVoZe, fantovske vokalne zasedbe GCC; vstop prost 19.00 Občinska knjižnica Žalec Polfi nale 24. pesniškega turnirja za naziv vitez/ vitezinja poezije Literarno-glasbeni gost bo Bojan Sedmak 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjevo 2024 Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov; vstop prost 19.30 Glasbena šola Velenje Kim Fricelj, violončelo in Blaž Pogorevc, kitara Predmaturitetni koncert NEDELJA, 28. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 29. 4. 19.30 Gledališče Celje Plesni diptih: Meja V produkciji M&N dance company, Nova Gorica – evropska prestolnica kulture, Festivala Velenje in Balkan Dance projecta TOREK, 30. 4. 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši: pravljična ura Druge prireditve ČETRTEK, 25. 4. 10.00 do 20.00 MC Šmartno ob Paki Bukvarnica – izmenjava in zbiranje knjig Tudi v petek ob istem času 16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic 16.00 Laška hiša Zeli in zgodbe Pogovorno-vrtnarski večer z Ines Drame 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje Delavnica izdelave obeskov za ključe iz odpadnega blaga 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost tokratnega klepeta bo Tomo Drolec. PETEK, 26. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski medvedek Medo Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi; za skupine 10.00 Celjski mladinski center 19. festival prostovoljstva 17.00 Dom krajanov Stara vas Velenje Postavitev mlaja 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pesniški turnir Prvi polfi nale 2024, literarno-glasbeni gost bo Bojan Sedmak SOBOTA, 27. 4. 6.00 Odhod z avtobusne postaje v Konjicah Planinski pohod na Ostri vrh 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Industrijska cona Jug (pod centrom Jager Šentjur) Razstava starodobnih avtomobilov in motorjev 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Pohod po poti spominov 9.00 Turistična kmetija Žurej Šentjur Tradicionalni celodnevni pohod na Stolp ljubezni Pohod je individualen, ni voden 9.00 Zbor pri Turist biroju v Rimskih Toplicah Tradicionalni pohod na Kopitnik 10.00 Tehnopark Celje Prvomajske počitnice Raznolike STEAM delavnice in aktivnosti, kjer boste lahko raziskovali, ustvarjali in se zabavali; vsak dan do 5. 5. 11.00 Domačija Kisovar Miklavž pri Taboru Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju 11.00 Planinski dom na Boču Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Zbrane bo nagovoril Stane Kocutar. 11.00 Na Tolstem vrhu pri spominski hiši Milenka Kneževiča Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 Dom na Šmohorju Tradicionalna postavitev mlaja na Šmohorju 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Rože iz krep pairja in peka žulik NEDELJA, 28. 4. 10.00 Gasilski dom Vrh nad Laškim Proslava ob dnevu upora proti okupatorju PONEDELJEK, 29. 4. 10.00 Vila Rožle Velenje Počitniški Živ žav Tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 30. 4. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za posameznike in družine 10.00 Galerija Velenje Fotografska delavnica za otroke s Ksenijo Mikor 10.00 do 12.00 Zbirno mesto gasilski dom Šalek Iskanje šaleškega gradu Vodeno doživetje za otroke 19.00 Travnik pod belim dvorom na Gorici Tradicionalno kresovanje Zabaval vas bo ansambel Potepini in Pihalni orkester Premogovnika Velenje 20.00 Celjska Špica Tradicionalno kresovanje na Špici 20.00 Dom na Svetini Kresovanje Zabavali vas bodo Reka bojsi. SREDA, 1. 5. 11.00 Dom na Svetini Prvomajski golaž Zabavali vas bodo Reka bojsi 11.00 Graška gora Tradicionalno praznovanje praznika dela na Graški gori 12.00 Planinski dom na Boču Tradicionalni prvomajski piknik Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava na prostem Na vroči strani Alp; do 15. 5. Knjižnica Šentjur: Pisani svet metuljev, fotografska razstava Kozjanskega parka; do 30. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Mistična ženska Elena Chornusova, Rebeka Go- lob, Milan Unkovič; do 10. 5. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vzpore- dne dimenzije – nevidni svetovi, likovna razstava Rafaela Zupan- ca-Rafa; do 28. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: Potovanja, slike, slikarska razsta- va Stojana Milanova; do 5. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, go- stujoča razstava Goriškega mu- zeja; do oktobra; Atrij Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 30. 4. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. F-bunker, fotografsko-fi lmska galerija Velenje: Sprehodi, foto- grafska razstava Marjana Klepca; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Sončna ste- na: Neskončna pot, Razstava likovnih del učencev CVIU; do 30. 4.; Mladinska soba: Pogled v učilnico 65, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralka me- seca: Katarina Marinčič; do 30. 4.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 30. 4.; Oddelek za odrasle: Koruza, razstava del 16. lokov- ne kolonije KD Međimurje Ve- lenje; do 30. 4.; Domoznansko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 17, 25. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Takrat, ko se bodo lastovke vrnile, bom jaz že dolgo, dolgo spal … Nekje bom sanjal daleč, daleč stran o vsem, kar rad sem imel … V SPOMIN Te dni bo minilo sedem let od tvojega slovesa, naš dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956–26. 4. 2017) Ostajajo nam le spomin na skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji 230 Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen ljubezni večno gori. ZAHVALA V 90. letu se je nenadoma poslovila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA FRECE rojena Verhovšek iz Turnega 18, Gorica pri Slivnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izrečena sožalja. Iskrena hvala osebju ZD Šentjur za skrb v času njene bo- lezni. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred in zadnje slovo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 231 AKUMULATORSKI skuter, nemški, kot nov, primeren za starejše, do 12 km/h, ugo- dno prodam. Vozniški izpit ni potreben. Telefon 041 517-900. p MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT captur, letnik 2018, prvi lastnik, ga- ražiran, prevoženih 19.000 km, prodam. Telefon 041 661-501. 238 STROJI PRODAM VILE, prekucne, nove, za prenos okroglih bal, prodam. Telefon 041 807-853. 232 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila po telefonu 040 531-246. Brez- plačna dostava po celi Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23. p TELIČKO limuzin, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 041 667-863. 228 ENO leto staro osličko (istrijanka) prodam. Telefon 031 268-004. 234 POL prašiča brez kože, po 4 EUR/kg, in dve kravi simentalki, prodam. Telefon 068 681-374. 240 »Je čas setve in čas žetve, vse ob svojem času … A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj.« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata IGNACIJA OPRČKALA iz Trnovelj pri Socki v Novi Cerkvi (8. 7. 1936–5. 4. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Raj in gospodu župniku Alojzu Vicmanu in Gregu Majcnu za mašo in pogrebni obred ter pevcem v cerkvi in na pokopališču za lepo odpete pesmi. Posebne zahvale gredo tudi nečakinji Bredi Jakop za iz- rečene besede slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala. Žena Gelika in hčera Anka z družino p Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU ŠTORE LAŠKA VAS PRI ŠTORAH april, maj PEČOVJE maj KOMPOLE maj PROŽINSKA VAS maj DRAGA maj, junij Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1Kor 13,13) ZAHVALA K Bogu je odšla MARIJA LILIJA iz Celja (20. 7. 1935–11. 4. 2024) Iskrena hvala za vsak stisk roke, vse izrečene sočutne besede ter darovane sveče, cvetje, svete maše in darove. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k več- nemu počitku. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Vsi njeni 237 Kogar imaš rad, nikoli ne umre … Le daleč, daleč je … (Tone Pavček) V SPOMIN 22. aprila je minilo 30 let, kar je mnogo prezgodaj zaradi težke bolezni zaspala naša draga MIRA LENKO rojena 5. maja 1939 Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni p ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Tiho si zaspala, vendar boš večno v našem spominu ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE PODGORŠEK (22. 1. 1939–9. 4. 2024) se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sočutja, za sveče ter za darovane maše. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za pogrebni obred in Jakobškim pevcem. Zahvaljujemo se tudi zdravnicam in ekipi nujne pomoči ZD Šentjur, ki so se hitro, strokovno in prijazno odzivali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči: vsi njeni p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZAMENJAM TELICO, brejo 6 mesecev, menjam za dve te- lički, težki do 150 kg. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 837-492. 236 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO (modra frankinja ali rose) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970. p RDEČE vino (modra frankinja in žametna črnina) prodam po zelo ugodni ceni. In- formacije po telefonu 041 284-127. 227 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 235 OSTALO PRODAM 24 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 524-358. 229 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho Ecowing, 185/65 R15, stare štiri leta (DOT 3619), vožene samo prvo sezono, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 627-119. 233 RAZNO POLAGALCA keramičnih ploščic iščem, lahko je tudi upokojenec. Telefon 041 289-228. 239 DVE kravi simentalki, težki 600 kg in 800 kg, prodam. Kupim hlodovino iglavcev, hrast. Telefon 068 681-374. 216 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 17, 25. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 4. 16.00 Galerija Mozirje Pomladni mozaik besed Literarno-glasbeno srečanje ob občinskem prazniku občine Mozirje 16.30 in 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Razplesane umetnine: Plesno popotovanje v svet likovne umetnosti Tematski večer Oddelka plesa 18.00 Fotohiša Pelikan Odprtje Fotohiše Pelikan na Razlagovi s slavnostnimi govorci in kulturnim programom 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Kulturni program pripravlja OŠ Antona Aškerca Velenje 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pesem upora Nastopajo sedanji in nekdanji pevci FaVoZe, fantovske vokalne zasedbe GCC; vstop prost 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Nov začetek Literarni večer in odprtje razstave Marije Artiček 19.00 Glasbena šola Velenje Pihalni oddelek Glasbene šole Velenje Letni koncert 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dejan Vunjak & Brendijeve barabe 1. koncertna turneja PETEK, 26. 4. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Koncert tolkalista Nebojše Živkovića 19.00 Narodni dom Celje Pesem upora Nastopajo sedanji in nekdanji pevci FaVoZe, fantovske vokalne zasedbe GCC; vstop prost 19.00 Občinska knjižnica Žalec Polfi nale 24. pesniškega turnirja za naziv vitez/ vitezinja poezije Literarno-glasbeni gost bo Bojan Sedmak 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjevo 2024 Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov; vstop prost 19.30 Glasbena šola Velenje Kim Fricelj, violončelo in Blaž Pogorevc, kitara Predmaturitetni koncert NEDELJA, 28. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 29. 4. 19.30 Gledališče Celje Plesni diptih: Meja V produkciji M&N dance company, Nova Gorica – evropska prestolnica kulture, Festivala Velenje in Balkan Dance projecta TOREK, 30. 4. 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši: pravljična ura Druge prireditve ČETRTEK, 25. 4. 10.00 do 20.00 MC Šmartno ob Paki Bukvarnica – izmenjava in zbiranje knjig Tudi v petek ob istem času 16.00 Knjižnica Dobje Ura pravljic 16.00 Laška hiša Zeli in zgodbe Pogovorno-vrtnarski večer z Ines Drame 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje Delavnica izdelave obeskov za ključe iz odpadnega blaga 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost tokratnega klepeta bo Tomo Drolec. PETEK, 26. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski medvedek Medo Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi; za skupine 10.00 Celjski mladinski center 19. festival prostovoljstva 17.00 Dom krajanov Stara vas Velenje Postavitev mlaja 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pesniški turnir Prvi polfi nale 2024, literarno-glasbeni gost bo Bojan Sedmak SOBOTA, 27. 4. 6.00 Odhod z avtobusne postaje v Konjicah Planinski pohod na Ostri vrh 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Industrijska cona Jug (pod centrom Jager Šentjur) Razstava starodobnih avtomobilov in motorjev 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Pohod po poti spominov 9.00 Turistična kmetija Žurej Šentjur Tradicionalni celodnevni pohod na Stolp ljubezni Pohod je individualen, ni voden 9.00 Zbor pri Turist biroju v Rimskih Toplicah Tradicionalni pohod na Kopitnik 10.00 Tehnopark Celje Prvomajske počitnice Raznolike STEAM delavnice in aktivnosti, kjer boste lahko raziskovali, ustvarjali in se zabavali; vsak dan do 5. 5. 11.00 Domačija Kisovar Miklavž pri Taboru Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju 11.00 Planinski dom na Boču Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Zbrane bo nagovoril Stane Kocutar. 11.00 Na Tolstem vrhu pri spominski hiši Milenka Kneževiča Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 Dom na Šmohorju Tradicionalna postavitev mlaja na Šmohorju 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Rože iz krep pairja in peka žulik NEDELJA, 28. 4. 10.00 Gasilski dom Vrh nad Laškim Proslava ob dnevu upora proti okupatorju PONEDELJEK, 29. 4. 10.00 Vila Rožle Velenje Počitniški Živ žav Tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 30. 4. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za posameznike in družine 10.00 Galerija Velenje Fotografska delavnica za otroke s Ksenijo Mikor 10.00 do 12.00 Zbirno mesto gasilski dom Šalek Iskanje šaleškega gradu Vodeno doživetje za otroke 19.00 Travnik pod belim dvorom na Gorici Tradicionalno kresovanje Zabaval vas bo ansambel Potepini in Pihalni orkester Premogovnika Velenje 20.00 Celjska Špica Tradicionalno kresovanje na Špici 20.00 Dom na Svetini Kresovanje Zabavali vas bodo Reka bojsi. SREDA, 1. 5. 11.00 Dom na Svetini Prvomajski golaž Zabavali vas bodo Reka bojsi 11.00 Graška gora Tradicionalno praznovanje praznika dela na Graški gori 12.00 Planinski dom na Boču Tradicionalni prvomajski piknik Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava na prostem Na vroči strani Alp; do 15. 5. Knjižnica Šentjur: Pisani svet metuljev, fotografska razstava Kozjanskega parka; do 30. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Mistična ženska Elena Chornusova, Rebeka Go- lob, Milan Unkovič; do 10. 5. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vzpore- dne dimenzije – nevidni svetovi, likovna razstava Rafaela Zupan- ca-Rafa; do 28. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: Potovanja, slike, slikarska razsta- va Stojana Milanova; do 5. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, go- stujoča razstava Goriškega mu- zeja; do oktobra; Atrij Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 30. 4. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. F-bunker, fotografsko-fi lmska galerija Velenje: Sprehodi, foto- grafska razstava Marjana Klepca; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Sončna ste- na: Neskončna pot, Razstava likovnih del učencev CVIU; do 30. 4.; Mladinska soba: Pogled v učilnico 65, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralka me- seca: Katarina Marinčič; do 30. 4.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 30. 4.; Oddelek za odrasle: Koruza, razstava del 16. lokov- ne kolonije KD Međimurje Ve- lenje; do 30. 4.; Domoznansko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 17, 25. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Takrat, ko se bodo lastovke vrnile, bom jaz že dolgo, dolgo spal … Nekje bom sanjal daleč, daleč stran o vsem, kar rad sem imel … V SPOMIN Te dni bo minilo sedem let od tvojega slovesa, naš dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956–26. 4. 2017) Ostajajo nam le spomin na skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji 230 Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen ljubezni večno gori. ZAHVALA V 90. letu se je nenadoma poslovila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA FRECE rojena Verhovšek iz Turnega 18, Gorica pri Slivnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izrečena sožalja. Iskrena hvala osebju ZD Šentjur za skrb v času njene bo- lezni. Najlepše se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred in zadnje slovo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 231 AKUMULATORSKI skuter, nemški, kot nov, primeren za starejše, do 12 km/h, ugo- dno prodam. Vozniški izpit ni potreben. Telefon 041 517-900. p MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT captur, letnik 2018, prvi lastnik, ga- ražiran, prevoženih 19.000 km, prodam. Telefon 041 661-501. 238 STROJI PRODAM VILE, prekucne, nove, za prenos okroglih bal, prodam. Telefon 041 807-853. 232 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila po telefonu 040 531-246. Brez- plačna dostava po celi Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23. p TELIČKO limuzin, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 041 667-863. 228 ENO leto staro osličko (istrijanka) prodam. Telefon 031 268-004. 234 POL prašiča brez kože, po 4 EUR/kg, in dve kravi simentalki, prodam. Telefon 068 681-374. 240 »Je čas setve in čas žetve, vse ob svojem času … A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj.« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata IGNACIJA OPRČKALA iz Trnovelj pri Socki v Novi Cerkvi (8. 7. 1936–5. 4. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Raj in gospodu župniku Alojzu Vicmanu in Gregu Majcnu za mašo in pogrebni obred ter pevcem v cerkvi in na pokopališču za lepo odpete pesmi. Posebne zahvale gredo tudi nečakinji Bredi Jakop za iz- rečene besede slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala. Žena Gelika in hčera Anka z družino p Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU ŠTORE LAŠKA VAS PRI ŠTORAH april, maj PEČOVJE maj KOMPOLE maj PROŽINSKA VAS maj DRAGA maj, junij Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1Kor 13,13) ZAHVALA K Bogu je odšla MARIJA LILIJA iz Celja (20. 7. 1935–11. 4. 2024) Iskrena hvala za vsak stisk roke, vse izrečene sočutne besede ter darovane sveče, cvetje, svete maše in darove. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k več- nemu počitku. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Vsi njeni 237 Kogar imaš rad, nikoli ne umre … Le daleč, daleč je … (Tone Pavček) V SPOMIN 22. aprila je minilo 30 let, kar je mnogo prezgodaj zaradi težke bolezni zaspala naša draga MIRA LENKO rojena 5. maja 1939 Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni p ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Tiho si zaspala, vendar boš večno v našem spominu ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE PODGORŠEK (22. 1. 1939–9. 4. 2024) se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sočutja, za sveče ter za darovane maše. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za pogrebni obred in Jakobškim pevcem. Zahvaljujemo se tudi zdravnicam in ekipi nujne pomoči ZD Šentjur, ki so se hitro, strokovno in prijazno odzivali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči: vsi njeni p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZAMENJAM TELICO, brejo 6 mesecev, menjam za dve te- lički, težki do 150 kg. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 837-492. 236 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO (modra frankinja ali rose) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970. p RDEČE vino (modra frankinja in žametna črnina) prodam po zelo ugodni ceni. In- formacije po telefonu 041 284-127. 227 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 235 OSTALO PRODAM 24 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 524-358. 229 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho Ecowing, 185/65 R15, stare štiri leta (DOT 3619), vožene samo prvo sezono, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 627-119. 233 RAZNO POLAGALCA keramičnih ploščic iščem, lahko je tudi upokojenec. Telefon 041 289-228. 239 DVE kravi simentalki, težki 600 kg in 800 kg, prodam. Kupim hlodovino iglavcev, hrast. Telefon 068 681-374. 216 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 17, 25. april 2024 ZABAVAJMO SE SKUPAJ Konec maja velika zabava Novega tednika in Radia Celje Dobrodošli na Zvezde med zvezdami Le še nekaj tednov nas loči do 31. maja, ko se bomo skupaj zabavali v Braslovčah na dogodku, ki ga naša medijska hiša pripravlja ob proslavitvi 70-letnice Ra- dia Celje. Dobimo se na Skup'nem placu, na Zvezdah med zvezdami. Kuhali bomo dobrodelni golaž, zaba- vali nas bodo slovenski glasbeni izvajalci, za otroško zabavo bosta poskrbela brata Malek. Predstavljamo drugo četverico od 12 nastopajočih, ki smo jim posta- vili tri vprašanja. Tokrat so odgovarjali Firbci, Friški kvintet, ansambel Stil in Anabel. JANŽE FRIC Kje koncertirate raje? V zaprtih prostorih ali na prostem? Firbci: Najraje nastopa- mo na prostem, ker se lahko zabavamo s številčnejšim občinstvom. Seveda smo radi tudi v zaprtih prostorih, pomembno je le, da naši po- slušalci uživajo v našem na- stopu. Friški kvintet: Najraje imamo nastope na prostem, saj smo tako lahko v stiku z velikim številom poslušal- cev. Ansambel Stil: Raje na- stopamo na prostem, saj nas zabave na prostem spomnijo na naš najljubši tip zabave – veselico. Zabave na prostem dajejo nek poletni občutek, po katerem vsi hrepenimo po dolgih zimah in mi že komaj čakamo, da se letošnje zaba- ve na prostem pričnejo. Anabel: Sicer imam zelo rada akustične koncerte, ki so ponavadi v zaprtih dvo- ranah, ampak nič ne preseže energije, ki jo prinesejo kon- certi na prostem. Opažam, da se ljudje lažje sprostijo in uživajo v glasbi na svežem zraku in če uživa občinstvo, uživam tudi jaz. Na kaj najprej pomislite, ko slišite za Braslovče? Firbci: Seveda na odlične zabave. Poleg tega pa tudi na braslovško jezero, ki je več kot prečudovito. Friški kvintet: Na grad Žovnek. Ansambel Stil: Na Braslov- če nas veže mnogo spominov, saj smo vsi doma v bližini tega kraja. Verjetno je prvi spomin, ki se nam ob imenu tega kraja utrne, lanskoletni dan hmeljarjev, na katerem smo igrali. Anabel: Ko slišim ime, takoj pomislim na svojega sošolca iz gimnazije, ki je iz Braslovč, in na gasilsko zaba- vo, ki sem se je udeležila kot najstnica. Kateri vaš hit bi želeli, da se naučimo do konca maja, da ga bomo skupaj zapeli na Zvezdah med zvezdami? Firbci: Izbrali bi kar našo poskočno polko A lahko, ki je tudi naša prva pesem in naš prvenec, s katerim smo začeli z našo kariero. Friški kvintet: Predlaga- mo, da skupaj zapojemo našo polko Mon cheri, ker je zabavna in poskočna. Ansambel Stil: Zelo radi slišimo, ko z nami pojete naš hit Pr'jatlco. Verjamemo, da ga naši poslušalci že znajo, tako kot kakšno Po tebi vse diši, Daj daj daj, Le tebe bi … Verjetno Friški kvintet Firbci Anabel Ansambel Stil bi nas najbolj presenetilo, če se do konca maja naučite kakšno novo pesem, kot je Na pumpo ali pa Bi te, bi te … Anabel: Mojega najnovej- šega – Milano, saj ga bom v Braslovčah prvič zapela v živo skupaj s svojim ben- dom. Drugače pa bi si želela le, da ljudje uživajo ob moji glasbi in ob glasbi mojih ko- legov. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 17 / Leto 79 / Celje, 25. april 2024 »Postavitev mlaja na star način je videti zelo težka. A ker upoštevamo zakonitosti narave, ki so jih poznali že naši predniki, ni nobena umetnost debla postaviti na svoje mesto. Bistveno je pravo delo s ›pikerji‹ in ›žavrami‹.« Tako je prijeten običaj, ki zaznamuje tra- dicionalno prireditev Šentjurjevo, opisal predsednik Mestne skupnosti Šentjur Matjaž Kovačič. Možem, ki so se spopadli z 28-metrskim deblom, so bili vzor poguma člani domačega konjerejskega društva, ki so premagali zmaja. Okrepčilo izpod kuhalnice tam- kajšnje lovske družine jim je dalo še dodatne moči. TINA STRMČNIK Obiskali smo Šentjurjevo 2024 Padel je zmaj, zdaj stoji mlaj skih in krajevnih praznikov ter drugih pomembnih dogodkov. V Šentjurju mlaj na star način postavljajo zadnjih 15 let. Kovačič je pojasnil, da mlaj dvignejo na podoben način, kot so včasih postavljali veli- ke lesene objekte, na primer električne drogove. Pri dvigu hloda v zrak uporabljajo sta- re pripomočke. Pomagajo si s tako imenovanimi »pikerji«, lesenimi palicami, ki imajo na koncu železne igle, ki jih za- pičijo v smreko. Nepogrešljive so tudi »žavre« – gre za par dro- gov, povezanih z verigo. Ko so se Šentjurčani prvič lo- tili postavite mlaja na star na- čin, se tega niso lotili na svojo pest, ampak so našli ustreznega mentorja. »Pri ohranjanju tega običaja nam je kot oče Tine Svetelšek iz Prostovoljnega ga- silskega društva sv. Štefana. Ko smo ga prosili za pomoč, je bil takoj za in še danes nas podpi- ra,« je dejal predsednik Mestne skupnosti Šentjur. Ponudijo smreko in krepke roke Deblo smreke je tokrat poda- rila družina Režek s Kamene- ga. Dvignilo ga je približno 40 mož, ki so ga pred postavitvi- jo olupili in okrasili z vencem. Moči so združili domačini s Kamenega, z Botričnice ter fantje iz gasilskih društev sve- tega Štefana, Loka pri Žusmu in Gorica pri Slivnici. Kovačič je vesel, da vsako leto svoj par rok kot pomoč ponudi še kdo, saj je to pokazatelj, da ljudje radi ohranjajo stare običaje in svoj čas posvetijo druženju. Zgornjetrški mlaj je minu- li konec tedna lepšal kuliso Šentjurjevega sejma, pozdravil udeležence Jurijevega pohoda, spremljal odmeve glasbenih in kulturnih dogodkov ter priso- stvoval še tradicionalni veseli- ci. Pestro dogajanje pod okri- ljem Šentjurjevega se obeta še vse do 5. maja. Foto: Nik Jarh pred obdobjem krščanstva. Za- pis iz 13. stoletja postavljanje mlaja omenja v povezavi z na- vadami, ko je francosko plem- stvo pripravljalo igre, plese in izlete v gozd. Danes so v Slove- niji mlaji del praznovanja pred prvim majem, ljudje jih posta- vljajo tudi v počastitev občin- Zgodovinski podatki pričajo, da so ljudje mlaje postavljali že Neustrašni konjeniki so pre- gnali zmaja in spomnili na izročilo o zavetniku mesta Šentjur. Člani folklor- nega društva Šentjur so popestrili dogodek. Če vsak malo poprime, je lažje prestaviti še tako težko breme. Str. 25 Njeno srce bije za ples in glasbo Str. 27 Po Celju je odmevalo slovensko petje Celjanke dvajsetič državne prvakinje Str. 17 Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 17, 25. april 2024 ZABAVAJMO SE SKUPAJ Konec maja velika zabava Novega tednika in Radia Celje Dobrodošli na Zvezde med zvezdami Le še nekaj tednov nas loči do 31. maja, ko se bomo skupaj zabavali v Braslovčah na dogodku, ki ga naša medijska hiša pripravlja ob proslavitvi 70-letnice Ra- dia Celje. Dobimo se na Skup'nem placu, na Zvezdah med zvezdami. Kuhali bomo dobrodelni golaž, zaba- vali nas bodo slovenski glasbeni izvajalci, za otroško zabavo bosta poskrbela brata Malek. Predstavljamo drugo četverico od 12 nastopajočih, ki smo jim posta- vili tri vprašanja. Tokrat so odgovarjali Firbci, Friški kvintet, ansambel Stil in Anabel. JANŽE FRIC Kje koncertirate raje? V zaprtih prostorih ali na prostem? Firbci: Najraje nastopa- mo na prostem, ker se lahko zabavamo s številčnejšim občinstvom. Seveda smo radi tudi v zaprtih prostorih, pomembno je le, da naši po- slušalci uživajo v našem na- stopu. Friški kvintet: Najraje imamo nastope na prostem, saj smo tako lahko v stiku z velikim številom poslušal- cev. Ansambel Stil: Raje na- stopamo na prostem, saj nas zabave na prostem spomnijo na naš najljubši tip zabave – veselico. Zabave na prostem dajejo nek poletni občutek, po katerem vsi hrepenimo po dolgih zimah in mi že komaj čakamo, da se letošnje zaba- ve na prostem pričnejo. Anabel: Sicer imam zelo rada akustične koncerte, ki so ponavadi v zaprtih dvo- ranah, ampak nič ne preseže energije, ki jo prinesejo kon- certi na prostem. Opažam, da se ljudje lažje sprostijo in uživajo v glasbi na svežem zraku in če uživa občinstvo, uživam tudi jaz. Na kaj najprej pomislite, ko slišite za Braslovče? Firbci: Seveda na odlične zabave. Poleg tega pa tudi na braslovško jezero, ki je več kot prečudovito. Friški kvintet: Na grad Žovnek. Ansambel Stil: Na Braslov- če nas veže mnogo spominov, saj smo vsi doma v bližini tega kraja. Verjetno je prvi spomin, ki se nam ob imenu tega kraja utrne, lanskoletni dan hmeljarjev, na katerem smo igrali. Anabel: Ko slišim ime, takoj pomislim na svojega sošolca iz gimnazije, ki je iz Braslovč, in na gasilsko zaba- vo, ki sem se je udeležila kot najstnica. Kateri vaš hit bi želeli, da se naučimo do konca maja, da ga bomo skupaj zapeli na Zvezdah med zvezdami? Firbci: Izbrali bi kar našo poskočno polko A lahko, ki je tudi naša prva pesem in naš prvenec, s katerim smo začeli z našo kariero. Friški kvintet: Predlaga- mo, da skupaj zapojemo našo polko Mon cheri, ker je zabavna in poskočna. Ansambel Stil: Zelo radi slišimo, ko z nami pojete naš hit Pr'jatlco. Verjamemo, da ga naši poslušalci že znajo, tako kot kakšno Po tebi vse diši, Daj daj daj, Le tebe bi … Verjetno Friški kvintet Firbci Anabel Ansambel Stil bi nas najbolj presenetilo, če se do konca maja naučite kakšno novo pesem, kot je Na pumpo ali pa Bi te, bi te … Anabel: Mojega najnovej- šega – Milano, saj ga bom v Braslovčah prvič zapela v živo skupaj s svojim ben- dom. Drugače pa bi si želela le, da ljudje uživajo ob moji glasbi in ob glasbi mojih ko- legov. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 17 / Leto 79 / Celje, 25. april 2024 »Postavitev mlaja na star način je videti zelo težka. A ker upoštevamo zakonitosti narave, ki so jih poznali že naši predniki, ni nobena umetnost debla postaviti na svoje mesto. Bistveno je pravo delo s ›pikerji‹ in ›žavrami‹.« Tako je prijeten običaj, ki zaznamuje tra- dicionalno prireditev Šentjurjevo, opisal predsednik Mestne skupnosti Šentjur Matjaž Kovačič. Možem, ki so se spopadli z 28-metrskim deblom, so bili vzor poguma člani domačega konjerejskega društva, ki so premagali zmaja. Okrepčilo izpod kuhalnice tam- kajšnje lovske družine jim je dalo še dodatne moči. TINA STRMČNIK Obiskali smo Šentjurjevo 2024 Padel je zmaj, zdaj stoji mlaj skih in krajevnih praznikov ter drugih pomembnih dogodkov. V Šentjurju mlaj na star način postavljajo zadnjih 15 let. Kovačič je pojasnil, da mlaj dvignejo na podoben način, kot so včasih postavljali veli- ke lesene objekte, na primer električne drogove. Pri dvigu hloda v zrak uporabljajo sta- re pripomočke. Pomagajo si s tako imenovanimi »pikerji«, lesenimi palicami, ki imajo na koncu železne igle, ki jih za- pičijo v smreko. Nepogrešljive so tudi »žavre« – gre za par dro- gov, povezanih z verigo. Ko so se Šentjurčani prvič lo- tili postavite mlaja na star na- čin, se tega niso lotili na svojo pest, ampak so našli ustreznega mentorja. »Pri ohranjanju tega običaja nam je kot oče Tine Svetelšek iz Prostovoljnega ga- silskega društva sv. Štefana. Ko smo ga prosili za pomoč, je bil takoj za in še danes nas podpi- ra,« je dejal predsednik Mestne skupnosti Šentjur. Ponudijo smreko in krepke roke Deblo smreke je tokrat poda- rila družina Režek s Kamene- ga. Dvignilo ga je približno 40 mož, ki so ga pred postavitvi- jo olupili in okrasili z vencem. Moči so združili domačini s Kamenega, z Botričnice ter fantje iz gasilskih društev sve- tega Štefana, Loka pri Žusmu in Gorica pri Slivnici. Kovačič je vesel, da vsako leto svoj par rok kot pomoč ponudi še kdo, saj je to pokazatelj, da ljudje radi ohranjajo stare običaje in svoj čas posvetijo druženju. Zgornjetrški mlaj je minu- li konec tedna lepšal kuliso Šentjurjevega sejma, pozdravil udeležence Jurijevega pohoda, spremljal odmeve glasbenih in kulturnih dogodkov ter priso- stvoval še tradicionalni veseli- ci. Pestro dogajanje pod okri- ljem Šentjurjevega se obeta še vse do 5. maja. Foto: Nik Jarh pred obdobjem krščanstva. Za- pis iz 13. stoletja postavljanje mlaja omenja v povezavi z na- vadami, ko je francosko plem- stvo pripravljalo igre, plese in izlete v gozd. Danes so v Slove- niji mlaji del praznovanja pred prvim majem, ljudje jih posta- vljajo tudi v počastitev občin- Zgodovinski podatki pričajo, da so ljudje mlaje postavljali že Neustrašni konjeniki so pre- gnali zmaja in spomnili na izročilo o zavetniku mesta Šentjur. Člani folklor- nega društva Šentjur so popestrili dogodek. Če vsak malo poprime, je lažje prestaviti še tako težko breme. Str. 25 Njeno srce bije za ples in glasbo Str. 27 Po Celju je odmevalo slovensko petje Celjanke dvajsetič državne prvakinje Str. 17 Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 17, 25. april 2024 INTERVJU »Če pridemo na svet zaradi ljubezni ter nas pričakajo obje- mi in ljubezen, zakaj ne bi bili deležni tega tudi ob koncu ži- vljenja? Ta zlati grb je priznanje tudi vsem, ki nesebično skrbi- jo za ohranjanje dostojanstva življenja od prvega vdiha do zadnjega izdiha,« je dejala, ko »Svojci pogosto sprašujejo, kako bo, ko bo nastopila smrt. Odgovorim jim, naj ne razmišljajo, kako bo, kajti pomemben je današnji dan. Pomembno je, kakšne odnose imamo in kako se počutimo danes.« »Ob koncu življenja je pomembno, kako smo gradili odnose vse življenje. Ves čas mora biti prisotna tudi pristnost, a ključna je ljubezen, ki jo delimo.« »Za bolnika je najtežje, če ima občutek, da mu kdo pomoč nudi zaradi dolžnosti. Bolnik mora kljub svoji nemoči čutiti, da je vreden te ljubezni.« Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega grba Mestne občine Celje Zgled globoke humanosti, sočutja in ljubezni Hedvika Zimšek. Prejemnica najvišjega priznanja Me- stne občine Celje – zlatega grba. Je nepogrešljiva na po- dročju paliativne oskrbe in nege, pomoči umirajočim bol- nikom in njihovim svojcem. Ena najmočnejših žensk, kar smo jih spoznali na novinarski poti poročanj o paliativi, oskrbi bolnikov in tudi pomoči njihovim svojcem. Kritična je do stanja paliative v Sloveniji, a je hkrati eden od ste- brov izboljšanja tega stanja. Vedno ko kot strokovnjakinja sodeluje pri pripravi naših prispevkov, razmišljamo, kako močna je ob vseh izkušnjah, ki jih doživlja na terenu. S podporo, z besedo, tudi objemi pomaga ljudem, ko je naj- huje. Ko se poslavljajo. Ob strani stoji bolnikom, ko zadnjič zatisnejo oči, in svojcem, ko doživljajo žalost ob izgubi ljubljenega. Takrat nikoli ne joče. A solz ni mogla skriti ob ganjenosti, da so Celjani in Celjanke prepoznali bistvo njenega poslanstva. »Zagotovo je še več tistih, ki bi si to priznanje zaslužili,« pravi. Še vedno je skromna. »Zlati grb je šel v prave roke,« ji odvrnemo. Takrat doda, da je grb na- menjen vsem sodelavcem celjskega odbora društva Hospic. »Veste, človek sam vsega ne more narediti, s sodelavci pa lahko stori veliko,« pravi s solzami v očeh. SIMONA ŠOLINIČ so ji na slovesnosti ob prazniku občine predali zlati grb. Njeno poslanstvo hospica se je zače- lo že v celjski bolnišnici, kjer je bila medicinska sestra. Ves čas kariere je čutila željo, da bi oskrbo bolnikov še izboljšala. »Posebej me je ›nagovorilo‹ spremljanje gospe, ki je bila pri nas na oddelku operirana, ime- la je rakasto obolenje, potrebo- vala je tudi kemoterapijo. Med nego sva našli poseben stik, zgradili zaupen odnos. Nato se ji je stanje poslabšalo, saj je bolezen napredovala. Takrat je ležala na sosednjem oddelku, kamor sem jo odšla kot dežur- na medicinska sestra večkrat pogledat. Ko sem jo uredila, sem odšla iz sobe in v nekem trenutku obstala pred vrati. Pomislila sem, kako komuni- ciram z bolniki, saj ne gre samo za pomoč ali nego, bolnik po- trebuje več od tega! Nato sem se vpisala na izobraževanje iz komunikacije. A sem spoznala, da ni potrebno strokovno zna- nje komunikacije, moraš biti samo človek, poslušati bolnika in biti ob njem. Če si prisoten v situaciji, je tako, kot da vesolje pošilja prave besede ob pravem času. Komunikacija se vzpo- stavi sama od sebe. Nikoli ne bom pozabila te gospe … Živela je v sosednji ulici bolnišnice, umirala pa je na oddelku. Če bi takrat imela znanje, ki ga imam danes, bi spodbudila svojce, da bi bila gospa več v domačem okolju, spodbudila bi jih, da bi se pogovorili, kaj čutijo in kaj čuti ona. Imam občutek, kot da sem se ji takrat izneverila …« Niste! Kaj če je bil njen primer tisti, zaradi katerega ste danes to, kar ste? Toliko ljudem ste pomagali. Gre za tisoč bolnikov in za njihove svojce. Poleg vsega ste vzor drugim, ki vam sledijo. Morda je to neke vrste tolaž- ba. Če sem pomagala komu, da je lažje prenesel slovo od življe- nja in svojcev, sem res morda pri ljudeh pustila neko sled. V bistvu vzpostavljate stik med ljudmi v družinah na na- čin, ki so ga morda nekateri v življenju izgubili. Opažate, da se v družinah premalo po- govarjajo? V Hospicu samo spodbu- dimo družino, svojce, da so v podporo bolniku, ko se po- slavlja od življenja. Družina je najpomembnejša ves čas. Mi prispevamo le delček, da je pot slovesa za bolnika in svojca laž- ja. Zato v Hospicu rečemo, da »spremljamo« bolnike. Nismo vodje procesa komunikacije ali slovesa, smo samo ob strani. Včasih se zgodi, da so svojci tisti, ki potrebujejo več pomo- či in podpore kot bolniki. Kot prostovoljci poskušamo ustva- riti prostor, da komunikacija med svojci »steče«. Bolniki se namreč zavedajo svojega sta- nja, čeprav se svojci kdaj bojijo pogovarjati, ker menijo, da bo bolnik izgubil upanje. Ampak bolnik točno ve, kaj se mu do- gaja, toda želi zaščititi svojce. Zato kdaj človek utihne, svojci se ne pogovarjajo, vprašajo le, ali je bolnik lačen, žejen, in opravijo nego. Kaj ob tem člo- vek doživlja, čuti, se pogosto ne govori. In mi smo tisti, ki po- magamo ta most pogovorov o doživljanju svojcev med njimi zgraditi. Ko je enkrat ta komu- nikacija vzpostavljena, je prav neverjetno, kakšno olajšanje začutijo ljudje. Rekli ste, da se svojci bojijo, da bo bolnik izgubil upanje. Ga res? Ali je to le misel svoj- cev, ki pomaga zakriti strah pred situacijo? Različno. Ravno zdaj spre- mljam gospo, ki ima 91 let. Lani so me klicali svojci in de- jali, da je babica bolna, da želi umreti in da je izgubila upanje glede življenja. Gre za krasno družino, ki si pomaga, svojci so ves čas ob gospe. Toda ona ni našla nobenega smisla več. Morda so tudi moji tedenski obiski pripomogli k temu, da je danes gospa polna življenja. Ko pridem k njej, me pričaka pri vratih, poskuša hoditi že samo z eno berglo. Polna življe- nja je. Na obisku najprej obde- lava politiko, potem mi zaupa svoje bogate življenjske izku- šnje, pisala je celo spomine … Neverjetna je. Ne govori več o smrti. Živi vsak dan posebej. In tako je treba. Svojci na splošno pogosto sprašujejo, kako bo, ko bo nastopila smrt. In jim odgo- vorim, naj ne razmišljajo, kako bo, kajti pomemben je dana- šnji dan. Pomembno je, kakšne odnose imamo in koliko zdravi se počutimo danes. Na koncu vidimo, da so od- nosi najpomembnejši. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 17, 25. april 2024 INTERVJU »Bolniki se zavedajo svojega stanja, čeprav se svojci kdaj bojijo pogovarjati, ker menijo, da bo bolnik izgubil upanje. Zato se ne pogovarjajo, svojci poskrbijo, da bolnik ni lačen, žejen in opravijo nego. O tem, kaj človek doživlja, se pogosto ne govori. In mi smo tisti, ki pomagamo ta most pogovorov o doživljanju svojcev med njimi zgraditi. Ko je enkrat ta komunikacija vzpostavljena, je neverjetno, kakšno olajšanje začutijo ljudje.« »Človek bi pričakoval, da bo dobil informacijo o pomoči hospica in o tem, kako naprej, na enem mestu. Ampak tega v bolnišnici še vedno ni. Strokovni, socialni in zdravstveni delavci so dolžni obveščati svojce. To, da oseba dobi informacije in paliativno oskrbo, je namreč osnovna človekova pravica.« Zgled globoke humanosti, sočutja in ljubezni Hedvika Zimšek je viš- ja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje. Je vrhunska stro- kovnjakinja s specialnimi znanji na področju palia- tivne zdravstvene nege in oskrbe. V 36 letih dela v Splošni bolnišnici Celje je bila medicinska sestra na ginekološko-porodniškem oddelku, na oddelku za patomorfologijo in glavna medicinska sestra bolni- šnice. Po upokojitvi se je dejavno vključila v oskrbo hospic na celjskem obmo- čju. Pomagala je več kot ti- soč umirajočim bolnikom in njihovim svojcem. Ves čas poudarja pomen oseb- nega stika. Je tudi mama, žena, prijateljica, sodelav- ka … Je vzor številnim, ki stopajo po njeni poti. Hedvika Zimšek Da. Predvsem v primarni družini. Pomembno je, kako se znajo svojci pogovarjati, kako izražajo čustva, torej jezo, ža- lost, kako in koliko se pogovar- jajo o tem, kar čutijo. Mnogi si v družinah že pred boleznijo ne izkazujejo čustev. Ob koncu življenja je pomembno ravno to, kako smo odnose gradili vse življenje. Ves čas mora ob tem biti prisotna tudi pristnost, a ključna je ljubezen, ki jo deli- mo. Veste, za bolnika je najtež- je, če ima občutek, da mu kdo pomoč in podporo nudi zara- di dolžnosti, ker je pač svojec, partner, sin ali hči. Bolnik mora kljub svoji nemoči čutiti, da je vreden te ljubezni. Kako doživljate te zgodbe? Vas kdaj prizadenejo? Solz praviloma ne pokažem nikoli. Pri bolnikih ali njihovih svojcih ne jočem. Solze neka- ko … zadržim. Pridejo pa kdaj na površje, da. Spomnim se gospoda, ki so ga v bolnišnici hospitalizirali na mojo prošnjo, saj je čutil močne bolečine, nje- gova partnerka pa je bila prav tako bolna in mu ni mogla nu- diti protibolečinske terapije. Ko sem prišla v bolnišnico, je ležal na hodniku. Videla sem, da aktivno umira, in odšla do zdravstvenega osebja, mu de- jala, da se gospod poslavlja, in vprašala, ali nimajo nobene postelje v sobi. »Bo, ampak ka- sneje,« so mi odgovorili. Prosi- la sem, naj mu dajo vsaj nekaj proti bolečinam. Kar nekaj časa sem čakala z njim, na hodni- ku je ropotalo, osebje je hodilo sem in tja, z vozički so vozili hrano, bilo je hrupno. Bila sem ob njem, ko je prišla njegova žena, ki je bila takrat prav tako na pregledu. Gospod je v tistem času umrl. V hrupu, nemiru. Gospa se je sicer od njega po- slovila v posebni sobi, kamor so ga nato premestili. Takrat sem odšla, sedla v vozilo in se zjokala. Spraševala sem se, kako nisem mogla urediti, da bi gospod umrl na dostojanstven način in v miru, saj sem vendar bila vse življenje medicinska sestra. Po tistem sem tudi sama potrebovala pogovor, da sem se pomirila, potolažila. Ste videli veliko smrti? Ne štejem. V enem primeru sem se ob bolnem možu pogo- varjala z njegovo ženo. V ne- kem trenutku sem s kotičkom očesa zaznala, da gospod ne diha več in da je mirno umrl. Gospa tega ni opazila, mirno sva se pogovarjali in ob smrti je bila torej ob njem. Gospoda sva nato umili in uredili. Gre za to, da se človek poslovi na naj- bolj naraven način, da se tudi svojce spodbudi, da pokojnika uredijo, saj se tako od njega tudi poslovijo. Res je, da svoje delo opravi pogrebna služba, vendar je pomembno, da gre pokojnik, če umre doma, od doma še zadnjič na dostojan- stven način. Naša naloga je, da nudimo podporo, da svojci to zmorejo. Na to jih med spre- mljanjem bolnika tudi pripra- vljamo. Nekateri to zmorejo, nekateri potrebujejo več pod- pore. Ogromno izkušenj ima- te. Kako so spremenile vaša spoznanja? Kaj je za vas naj- pomembnejše? To, kako človek preživi dan. Da ga preživi kakovostno ne le v fi zičnem smislu, ampak tudi da ne pozabi nase. Sama si vza- mem čas na primer za branje knjig. Pomembno mi je, da za drugega naredim nekaj dobre- ga, ampak ne zato, da bom dobila potrditev, ampak zato, ker je ta pomoč v meni. Ver- jetno imam to po svoji mami. Deset otrok nas je bilo, ona pa je še vedno imela čas zase in za pomoč drugim. Sredi poletja, ko sem bila še otrok, sva šli k stricu v bolnišnico, kjer so mu amputirali nogo. Mami mu je ob obisku prinesla mrzlo pivo. Kakšen užitek je bil to zanj! Kako ga je razveselila s tem! Zanj je naredila nekaj lepega, kar mu je ogromno pomenilo. Sicer menim, da to, da kdo za koga naredi kaj lepega, ne sme biti nič posebnega. Zakaj? Ker takšni moramo biti. Vsak mora biti pripravljen, da je v podpo- ro komu, toda pomoč ne sme biti vsiljena, človek jo mora biti pripravljen sprejeti. Tudi sama sem na obiske bolnikom odšla sredi noči, z išiasom ali s kanilo v roki … Ampak takrat je človek poln adrenalina, nič me ni bo- lelo. Ko sem prišla nazaj in le- gla, je začelo ponovno boleti … Kako na vaše delo gleda vaša družina? Vas podpira? Zelo. Imam moža in dva si- nova. Mož je sicer ekonomist, kar pomeni, da je zelo raciona- len … Podpira to, kar počnem, in nikoli ni temu nasprotoval, čeprav sem bila kdaj pogosto odsotna od doma. Tudi sinova mi pomagata, prvi je zaposlen v Hospicu, drugi mi pomaga pri gospodinjskih opravilih, za kar sem zelo hvaležna. Svojo kariero ste prežive- li kot medicinska sestra. Še vedno ste kot predstavnica Hospica povezani s tem de- lom. Ko opazujete medicin- ske sestre, se je odnos do tega poslanstva z mlajšimi genera- cijami spremenil? Še vedno sem v stiku s patro- nažnimi medicinskimi sestra- mi na terenu, z medicinskimi sestrami na bolnišničnih od- delkih ali v domovih za starej- še. Moram poudariti, da sem izredno pozitivno presenečena nad mladimi medicinskimi se- strami in nad njihovim pristo- pom do bolnikov. So sočutne, človeške in zavedajo se, da ni vse samo stroka, ampak je po- membno to, da si v prvi vrsti človek. Včasih se tudi najde kdo, ki opravi strokovno delo, več od tega pa ne. Opažam tudi, kako pomembno je, da imajo mladi ustrezno men- torstvo. Kajti če ga nimajo, se ne morejo učiti celostno. Pomembno je, kdo je mentor mladim medicinskim sestram ali negovalcem in kakšno je to mentorstvo v praksi. Ni dovolj samo zahtevati od nekoga so- čuten pristop. Zavedam se, da imajo nekateri sočutje v sebi, saj to izhaja iz družine. A ni- majo tega sočutja vsi. Ko sem bila glavna medicinska sestra v bolnišnici, sem zjutraj s so- delavkami odšla opravit nego bolnikov. Tudi zato, da sem vi- dela njihov pristop do bolnikov. Potem sem jim lahko zaupala, da so nato delale same. Ko sva ravno pri bolnišnici. Se je v Celju odnos do palia- tive kaj spremenil? Vedno je bila na stranskem tiru. Tisti svojci, ki potrebujejo podporo zaradi bolnika, ki je hospitaliziran, še vedno ne dobijo ustreznih informacij o Hospicu. Imeli smo že več sestankov z različnimi vodstvi bolnišnice, tudi z bolnišnično socialno službo, z medicin- sko sestro, ki je zadolžena za odpust. Razložili smo jim naš način dela, kako s pogovori razbremenimo svojce in bol- nike. Toda nihče od svojcev ali bolnikov nikoli ni povedal, da so dobili informacije o nas v bolnišnici ali od tamkajšnje socialne službe. Tudi lani smo bili pri glavni medicinski sestri z željo, da bi seznanjali bolni- ke in svojce že na oddelkih, da je možna podpora Hospica, a spet ni bilo nobenega odziva. Nobenega! Že na začetku svo- jega delovanja sem razmišljala, od koga in kje bodo bolniki in svojci, ki nas potrebujejo, izve- deli za našo pomoč. Nato sem ugotovila, da so najpomemb- nejši vir informacij svojci ali bolniki, ki povedo drugim, da smo jim pomagali. Tudi patro- nažne medicinske sestre pogo- sto povedo komu na terenu, da se lahko obrnejo na nas. Kajti paliativna oskrba ni namenjena samo umirajočim bolnikom, ampak tudi kroničnim in sta- rejšim. Človek bi pričakoval, da bo dobil informacijo o pomoči in o tem, kako naprej, na enem mestu. Ampak tega v bolnišnici še vedno ni. Strokovni, socialni in zdravstveni delavci so dolžni osveščati svojce. To, da oseba dobi informacije in paliativno oskrbo, je namreč osnovna člo- vekova pravica. Stanje je torej še vedno sla- bo. Ljudje, ki delajo na po- dročju sociale v zdravstvu, če ne podajo teh informacij, ne opravljajo svojega dela dobro. Kaj jim sporočate? Tudi o po- sebnem paliativnem oddelku se še vedno samo govori … … In še vedno je samo črka na papirju. Mnogi mislijo, da je paliativa vezana samo na čas pred smrtjo. Toda tudi zdra- vstveno osebje mora poznati osnovne pojme v paliativi. Me- dicinske sestre se izobražujejo na tem področju in imajo zna- nje. Ampak delati je treba tim- sko. Če zdravnik znanja o pali- ativi nima, ga tudi medicinska sestra o tem težko pouči. Me- dicinske sestre so strokovnja- kinje na področju zdravstvene nege, zdravniki so strokovnjaki na področju medicine. So torej enakovredni sogovorniki. Ne- koč sem morala predstojniku enega od oddelkov napisati več elektronskih sporočil s svojimi opažanji, da paliativna oskrba bolnikov na oddelku ni takšna, kot bi morala biti. In mi je odpi- sal, da se bomo o tem pogovo- rili s strokovnim direktorjem. Super, sem dejala. In res smo se. Lahko sem povedala, kaj ni bilo dobro in kaj bi lahko bilo še boljše. Takratni strokovni direktor mi je prisluhnil in na oddelku so se stvari spremeni- le. Želim povedati, da ni dovolj samo, da narediš tisto, kar je treba s strokovnega vidika, am- pak moraš narediti nekaj več. Ko sem kolegico pred časom vprašala, zakaj se na področju paliativne oskrbe ne dela več, mi je odgovorila, da ni časa. Je to opravičljivo? Včasih so bili ljudje v bolni- šnici štirinajst dni ali tri tedne, v tem času je osebje opravilo vso diagnostiko. Danes pa je bolnik v bolnišnici dva ali tri dni in ga pošljejo domov. V tem kratkem času mora zdra- vstveno osebje narediti ogro- mno stvari. Dejansko ni časa. Vidite, da so tudi informacije o bolnikih svojcem dane včasih hitro kar na hodnikih, ne več v sobah, kjer je večja zasebnost. Ali ni žalostno, kako tog je sistem? Nihče nima časa za stvari, o katerih vam umira- joči bolniki in njihovi svojci povedo, da so v življenju naj- pomembnejše. Mislim, da del krivde za to leži tudi na nas, ki poznamo zdravstveno nego. Beležimo dejavnosti, odvzem krvi, da- janje infuzij, preveze, a ne beležimo, koliko je razbreme- nilnega pogovora z bolnikom. Ko sem delala na oddelku za pripravo bolnikov na operaci- jo, sem se z njimi pogovarjala, kako je pri njih doma, kako bo poskrbljeno za stvari, ko bodo v bolnišnici in podobno. Tako sem spoznavala ljudi, danes pa tega ni. Ko prideš v bolnišnico, si objekt v preiskavah, vendar te nihče ne spozna kot človeka. Uredijo zadevo in greš domov. Moj mož je bil pred časom ne- kaj dni v bolnišnici in je dejal, da se v tem času nihče ni pogo- varjal z njim. Začutil je bistvo vašega dela in to, kako pomemben je pogovor, ko si na bolniški postelji. Da. Smo v hrupu vsakdanjika in pri hitrem tempu življenja pozabili, da ima vsak od nas svoje poslanstvo, ki bi mu morali bolje slediti? Da. Vsak ima svoje poslan- stvo. Vsak lahko tudi spremeni ta svet vsaj malo na bolje. Lah- ko poskušamo v mozaik boljše- ga dati vsaj en svoj kamenček. Ne glede na to, da je v svetu težka situacija in marsikomu ni lahko, se večina ljudi ne za- veda, da bi lahko vsak storil ne- kaj, da bi nam bilo vsem skupaj bolje. Vsem. Ne le ljudem, tudi živalim in naravi. Vse to vpliva tudi na stanje duha v človeku, ki večino časa preživi na mate- rialni pogon. Na začetku pogovora sem vas vprašala, ali se zavedate, koliko dobrega ste storili za ljudi. Še vedno se ne zavedam. Zdi se mi, da je to delo v Hospicu moja dolžnost, poslanstvo mojega življenja. Ne dojemam tega kot nekaj posebnega. Spet imate solze v očeh … Ogromno ljudem ste olajšali slovo, pomagati ste zgraditi most med ljudmi, povezali ste jih takrat, ko je bilo to najpomembnejše. Vsak vaš trenutek z njimi je vreden globokega spoštovanja. Nedolgo nazaj me je v trgovini ustavila gospa in vprašala, ali se je spomnim. Dejala je, da sem ob slove- su spremljala njenega očeta pred desetimi leti. Spomnila sem se vsega. Kje je živel, kaj sva se pogovarjala in kaj smo skupaj počeli. Tokrat pa je hči dejala, da me zdaj potrebuje njena mama. Po desetih letih sem spet vstopila v to druži- no. Pred kratkim me je vaš novinarski kolega vprašal, ali se spomnim prvega bolnika, ki sem ga spremljala. Seveda se. Še danes vem, v kateri stavbi je živel in kako sem bila takrat jezna na njegovo osebno zdravnico. 200 me- trov od zdravstvenega doma je živel, a kljub temu mi je zdravnica dejala, da ga ne bo obiskala, saj ga je obiska- la takrat, ko je še vedela, da lahko zanj kaj stori. Ampak njegova želja ni bila, da bi mu prinesla zdravila in ga ozdra- vila, saj se je zavedal, da to ni več mogoče. On ni pričakoval zdravil. Pričakoval je le nekaj besed, stisk roke in to, da je komu mar zanj. Samo to je potreboval. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 17, 25. april 2024 INTERVJU »Bolniki se zavedajo svojega stanja, čeprav se svojci kdaj bojijo pogovarjati, ker menijo, da bo bolnik izgubil upanje. Zato se ne pogovarjajo, svojci poskrbijo, da bolnik ni lačen, žejen in opravijo nego. O tem, kaj človek doživlja, se pogosto ne govori. In mi smo tisti, ki pomagamo ta most pogovorov o doživljanju svojcev med njimi zgraditi. Ko je enkrat ta komunikacija vzpostavljena, je neverjetno, kakšno olajšanje začutijo ljudje.« »Človek bi pričakoval, da bo dobil informacijo o pomoči hospica in o tem, kako naprej, na enem mestu. Ampak tega v bolnišnici še vedno ni. Strokovni, socialni in zdravstveni delavci so dolžni obveščati svojce. To, da oseba dobi informacije in paliativno oskrbo, je namreč osnovna človekova pravica.« Zgled globoke humanosti, sočutja in ljubezni Hedvika Zimšek je viš- ja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje. Je vrhunska stro- kovnjakinja s specialnimi znanji na področju palia- tivne zdravstvene nege in oskrbe. V 36 letih dela v Splošni bolnišnici Celje je bila medicinska sestra na ginekološko-porodniškem oddelku, na oddelku za patomorfologijo in glavna medicinska sestra bolni- šnice. Po upokojitvi se je dejavno vključila v oskrbo hospic na celjskem obmo- čju. Pomagala je več kot ti- soč umirajočim bolnikom in njihovim svojcem. Ves čas poudarja pomen oseb- nega stika. Je tudi mama, žena, prijateljica, sodelav- ka … Je vzor številnim, ki stopajo po njeni poti. Hedvika Zimšek Da. Predvsem v primarni družini. Pomembno je, kako se znajo svojci pogovarjati, kako izražajo čustva, torej jezo, ža- lost, kako in koliko se pogovar- jajo o tem, kar čutijo. Mnogi si v družinah že pred boleznijo ne izkazujejo čustev. Ob koncu življenja je pomembno ravno to, kako smo odnose gradili vse življenje. Ves čas mora ob tem biti prisotna tudi pristnost, a ključna je ljubezen, ki jo deli- mo. Veste, za bolnika je najtež- je, če ima občutek, da mu kdo pomoč in podporo nudi zara- di dolžnosti, ker je pač svojec, partner, sin ali hči. Bolnik mora kljub svoji nemoči čutiti, da je vreden te ljubezni. Kako doživljate te zgodbe? Vas kdaj prizadenejo? Solz praviloma ne pokažem nikoli. Pri bolnikih ali njihovih svojcih ne jočem. Solze neka- ko … zadržim. Pridejo pa kdaj na površje, da. Spomnim se gospoda, ki so ga v bolnišnici hospitalizirali na mojo prošnjo, saj je čutil močne bolečine, nje- gova partnerka pa je bila prav tako bolna in mu ni mogla nu- diti protibolečinske terapije. Ko sem prišla v bolnišnico, je ležal na hodniku. Videla sem, da aktivno umira, in odšla do zdravstvenega osebja, mu de- jala, da se gospod poslavlja, in vprašala, ali nimajo nobene postelje v sobi. »Bo, ampak ka- sneje,« so mi odgovorili. Prosi- la sem, naj mu dajo vsaj nekaj proti bolečinam. Kar nekaj časa sem čakala z njim, na hodni- ku je ropotalo, osebje je hodilo sem in tja, z vozički so vozili hrano, bilo je hrupno. Bila sem ob njem, ko je prišla njegova žena, ki je bila takrat prav tako na pregledu. Gospod je v tistem času umrl. V hrupu, nemiru. Gospa se je sicer od njega po- slovila v posebni sobi, kamor so ga nato premestili. Takrat sem odšla, sedla v vozilo in se zjokala. Spraševala sem se, kako nisem mogla urediti, da bi gospod umrl na dostojanstven način in v miru, saj sem vendar bila vse življenje medicinska sestra. Po tistem sem tudi sama potrebovala pogovor, da sem se pomirila, potolažila. Ste videli veliko smrti? Ne štejem. V enem primeru sem se ob bolnem možu pogo- varjala z njegovo ženo. V ne- kem trenutku sem s kotičkom očesa zaznala, da gospod ne diha več in da je mirno umrl. Gospa tega ni opazila, mirno sva se pogovarjali in ob smrti je bila torej ob njem. Gospoda sva nato umili in uredili. Gre za to, da se človek poslovi na naj- bolj naraven način, da se tudi svojce spodbudi, da pokojnika uredijo, saj se tako od njega tudi poslovijo. Res je, da svoje delo opravi pogrebna služba, vendar je pomembno, da gre pokojnik, če umre doma, od doma še zadnjič na dostojan- stven način. Naša naloga je, da nudimo podporo, da svojci to zmorejo. Na to jih med spre- mljanjem bolnika tudi pripra- vljamo. Nekateri to zmorejo, nekateri potrebujejo več pod- pore. Ogromno izkušenj ima- te. Kako so spremenile vaša spoznanja? Kaj je za vas naj- pomembnejše? To, kako človek preživi dan. Da ga preživi kakovostno ne le v fi zičnem smislu, ampak tudi da ne pozabi nase. Sama si vza- mem čas na primer za branje knjig. Pomembno mi je, da za drugega naredim nekaj dobre- ga, ampak ne zato, da bom dobila potrditev, ampak zato, ker je ta pomoč v meni. Ver- jetno imam to po svoji mami. Deset otrok nas je bilo, ona pa je še vedno imela čas zase in za pomoč drugim. Sredi poletja, ko sem bila še otrok, sva šli k stricu v bolnišnico, kjer so mu amputirali nogo. Mami mu je ob obisku prinesla mrzlo pivo. Kakšen užitek je bil to zanj! Kako ga je razveselila s tem! Zanj je naredila nekaj lepega, kar mu je ogromno pomenilo. Sicer menim, da to, da kdo za koga naredi kaj lepega, ne sme biti nič posebnega. Zakaj? Ker takšni moramo biti. Vsak mora biti pripravljen, da je v podpo- ro komu, toda pomoč ne sme biti vsiljena, človek jo mora biti pripravljen sprejeti. Tudi sama sem na obiske bolnikom odšla sredi noči, z išiasom ali s kanilo v roki … Ampak takrat je človek poln adrenalina, nič me ni bo- lelo. Ko sem prišla nazaj in le- gla, je začelo ponovno boleti … Kako na vaše delo gleda vaša družina? Vas podpira? Zelo. Imam moža in dva si- nova. Mož je sicer ekonomist, kar pomeni, da je zelo raciona- len … Podpira to, kar počnem, in nikoli ni temu nasprotoval, čeprav sem bila kdaj pogosto odsotna od doma. Tudi sinova mi pomagata, prvi je zaposlen v Hospicu, drugi mi pomaga pri gospodinjskih opravilih, za kar sem zelo hvaležna. Svojo kariero ste prežive- li kot medicinska sestra. Še vedno ste kot predstavnica Hospica povezani s tem de- lom. Ko opazujete medicin- ske sestre, se je odnos do tega poslanstva z mlajšimi genera- cijami spremenil? Še vedno sem v stiku s patro- nažnimi medicinskimi sestra- mi na terenu, z medicinskimi sestrami na bolnišničnih od- delkih ali v domovih za starej- še. Moram poudariti, da sem izredno pozitivno presenečena nad mladimi medicinskimi se- strami in nad njihovim pristo- pom do bolnikov. So sočutne, človeške in zavedajo se, da ni vse samo stroka, ampak je po- membno to, da si v prvi vrsti človek. Včasih se tudi najde kdo, ki opravi strokovno delo, več od tega pa ne. Opažam tudi, kako pomembno je, da imajo mladi ustrezno men- torstvo. Kajti če ga nimajo, se ne morejo učiti celostno. Pomembno je, kdo je mentor mladim medicinskim sestram ali negovalcem in kakšno je to mentorstvo v praksi. Ni dovolj samo zahtevati od nekoga so- čuten pristop. Zavedam se, da imajo nekateri sočutje v sebi, saj to izhaja iz družine. A ni- majo tega sočutja vsi. Ko sem bila glavna medicinska sestra v bolnišnici, sem zjutraj s so- delavkami odšla opravit nego bolnikov. Tudi zato, da sem vi- dela njihov pristop do bolnikov. Potem sem jim lahko zaupala, da so nato delale same. Ko sva ravno pri bolnišnici. Se je v Celju odnos do palia- tive kaj spremenil? Vedno je bila na stranskem tiru. Tisti svojci, ki potrebujejo podporo zaradi bolnika, ki je hospitaliziran, še vedno ne dobijo ustreznih informacij o Hospicu. Imeli smo že več sestankov z različnimi vodstvi bolnišnice, tudi z bolnišnično socialno službo, z medicin- sko sestro, ki je zadolžena za odpust. Razložili smo jim naš način dela, kako s pogovori razbremenimo svojce in bol- nike. Toda nihče od svojcev ali bolnikov nikoli ni povedal, da so dobili informacije o nas v bolnišnici ali od tamkajšnje socialne službe. Tudi lani smo bili pri glavni medicinski sestri z željo, da bi seznanjali bolni- ke in svojce že na oddelkih, da je možna podpora Hospica, a spet ni bilo nobenega odziva. Nobenega! Že na začetku svo- jega delovanja sem razmišljala, od koga in kje bodo bolniki in svojci, ki nas potrebujejo, izve- deli za našo pomoč. Nato sem ugotovila, da so najpomemb- nejši vir informacij svojci ali bolniki, ki povedo drugim, da smo jim pomagali. Tudi patro- nažne medicinske sestre pogo- sto povedo komu na terenu, da se lahko obrnejo na nas. Kajti paliativna oskrba ni namenjena samo umirajočim bolnikom, ampak tudi kroničnim in sta- rejšim. Človek bi pričakoval, da bo dobil informacijo o pomoči in o tem, kako naprej, na enem mestu. Ampak tega v bolnišnici še vedno ni. Strokovni, socialni in zdravstveni delavci so dolžni osveščati svojce. To, da oseba dobi informacije in paliativno oskrbo, je namreč osnovna člo- vekova pravica. Stanje je torej še vedno sla- bo. Ljudje, ki delajo na po- dročju sociale v zdravstvu, če ne podajo teh informacij, ne opravljajo svojega dela dobro. Kaj jim sporočate? Tudi o po- sebnem paliativnem oddelku se še vedno samo govori … … In še vedno je samo črka na papirju. Mnogi mislijo, da je paliativa vezana samo na čas pred smrtjo. Toda tudi zdra- vstveno osebje mora poznati osnovne pojme v paliativi. Me- dicinske sestre se izobražujejo na tem področju in imajo zna- nje. Ampak delati je treba tim- sko. Če zdravnik znanja o pali- ativi nima, ga tudi medicinska sestra o tem težko pouči. Me- dicinske sestre so strokovnja- kinje na področju zdravstvene nege, zdravniki so strokovnjaki na področju medicine. So torej enakovredni sogovorniki. Ne- koč sem morala predstojniku enega od oddelkov napisati več elektronskih sporočil s svojimi opažanji, da paliativna oskrba bolnikov na oddelku ni takšna, kot bi morala biti. In mi je odpi- sal, da se bomo o tem pogovo- rili s strokovnim direktorjem. Super, sem dejala. In res smo se. Lahko sem povedala, kaj ni bilo dobro in kaj bi lahko bilo še boljše. Takratni strokovni direktor mi je prisluhnil in na oddelku so se stvari spremeni- le. Želim povedati, da ni dovolj samo, da narediš tisto, kar je treba s strokovnega vidika, am- pak moraš narediti nekaj več. Ko sem kolegico pred časom vprašala, zakaj se na področju paliativne oskrbe ne dela več, mi je odgovorila, da ni časa. Je to opravičljivo? Včasih so bili ljudje v bolni- šnici štirinajst dni ali tri tedne, v tem času je osebje opravilo vso diagnostiko. Danes pa je bolnik v bolnišnici dva ali tri dni in ga pošljejo domov. V tem kratkem času mora zdra- vstveno osebje narediti ogro- mno stvari. Dejansko ni časa. Vidite, da so tudi informacije o bolnikih svojcem dane včasih hitro kar na hodnikih, ne več v sobah, kjer je večja zasebnost. Ali ni žalostno, kako tog je sistem? Nihče nima časa za stvari, o katerih vam umira- joči bolniki in njihovi svojci povedo, da so v življenju naj- pomembnejše. Mislim, da del krivde za to leži tudi na nas, ki poznamo zdravstveno nego. Beležimo dejavnosti, odvzem krvi, da- janje infuzij, preveze, a ne beležimo, koliko je razbreme- nilnega pogovora z bolnikom. Ko sem delala na oddelku za pripravo bolnikov na operaci- jo, sem se z njimi pogovarjala, kako je pri njih doma, kako bo poskrbljeno za stvari, ko bodo v bolnišnici in podobno. Tako sem spoznavala ljudi, danes pa tega ni. Ko prideš v bolnišnico, si objekt v preiskavah, vendar te nihče ne spozna kot človeka. Uredijo zadevo in greš domov. Moj mož je bil pred časom ne- kaj dni v bolnišnici in je dejal, da se v tem času nihče ni pogo- varjal z njim. Začutil je bistvo vašega dela in to, kako pomemben je pogovor, ko si na bolniški postelji. Da. Smo v hrupu vsakdanjika in pri hitrem tempu življenja pozabili, da ima vsak od nas svoje poslanstvo, ki bi mu morali bolje slediti? Da. Vsak ima svoje poslan- stvo. Vsak lahko tudi spremeni ta svet vsaj malo na bolje. Lah- ko poskušamo v mozaik boljše- ga dati vsaj en svoj kamenček. Ne glede na to, da je v svetu težka situacija in marsikomu ni lahko, se večina ljudi ne za- veda, da bi lahko vsak storil ne- kaj, da bi nam bilo vsem skupaj bolje. Vsem. Ne le ljudem, tudi živalim in naravi. Vse to vpliva tudi na stanje duha v človeku, ki večino časa preživi na mate- rialni pogon. Na začetku pogovora sem vas vprašala, ali se zavedate, koliko dobrega ste storili za ljudi. Še vedno se ne zavedam. Zdi se mi, da je to delo v Hospicu moja dolžnost, poslanstvo mojega življenja. Ne dojemam tega kot nekaj posebnega. Spet imate solze v očeh … Ogromno ljudem ste olajšali slovo, pomagati ste zgraditi most med ljudmi, povezali ste jih takrat, ko je bilo to najpomembnejše. Vsak vaš trenutek z njimi je vreden globokega spoštovanja. Nedolgo nazaj me je v trgovini ustavila gospa in vprašala, ali se je spomnim. Dejala je, da sem ob slove- su spremljala njenega očeta pred desetimi leti. Spomnila sem se vsega. Kje je živel, kaj sva se pogovarjala in kaj smo skupaj počeli. Tokrat pa je hči dejala, da me zdaj potrebuje njena mama. Po desetih letih sem spet vstopila v to druži- no. Pred kratkim me je vaš novinarski kolega vprašal, ali se spomnim prvega bolnika, ki sem ga spremljala. Seveda se. Še danes vem, v kateri stavbi je živel in kako sem bila takrat jezna na njegovo osebno zdravnico. 200 me- trov od zdravstvenega doma je živel, a kljub temu mi je zdravnica dejala, da ga ne bo obiskala, saj ga je obiska- la takrat, ko je še vedela, da lahko zanj kaj stori. Ampak njegova želja ni bila, da bi mu prinesla zdravila in ga ozdra- vila, saj se je zavedal, da to ni več mogoče. On ni pričakoval zdravil. Pričakoval je le nekaj besed, stisk roke in to, da je komu mar zanj. Samo to je potreboval. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 17, 25. april 2024 MED ČEBELAMI Čebelarstvo je poezija kmetijstva, pravijo v Čebelarski zve- zi Slovenije, saj vsak slovenski čebelar v pridelanem medu in čebeljih pridelkih zagotavlja vse najboljše, najslajše in najbolj zdravo iz narave. A čebelarstvo se ne ukvarja samo s čebelami, pridelavo medu in čebeljih pridelkov, ampak tudi s čebelnjaki, panji, z vzrejo matic kranjske sivke, s prevozom čebel in čebelar- sko opremo. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) si prizadeva tudi za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma, zato je certifi ciranje po- nudnikov čebelarskega turizma letos tri čebelice nadgradila v »top bee« (vrhunska čebela). Prvi certifi kat »top bee« je prejelo Čebelarstvo Šolar s Strmce pri Laškem. BOJANA AVGUŠTINČIČ Nov mejnik na področju čebelarskega turizma Čebelarstvo Šolar s Strmce pri Laškem postalo prvi certi ciran »top bee« čebelarski turizem na svetu Šolarjeve je minuli teden obiskala tričlanska strokovna komisija (v se- stavi Aleš Süssinger, Dominika Ko- ritnik Trepel in Klemen Svetelj), ki deluje pod okriljem Čebelarske zve- ze Slovenije. Darja Šolar je komisiji predstavila svoje čebelarstvo in po- nudbo ter ji opisala svoje delovanje v povezavi z lokalnimi ponudniki. Čebelarstvo Šolar je že prejemnik certifi kata odličnosti s tremi čebeli- cami, komisija pa je ob preverjanju pogojev, ki jih mora apituristični po- nudnik izpolniti za prejem certifi ka- ta »top bee«, ugotovila, da Šolarjevi tudi zanj izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. »Čebelarstvo Šolar vključuje delo in trud celotne družine. Vedno smo stremeli h kakovostni ponudbi, ki jo predstavljamo gostom, ki prihajajo iz domovine in tujine. Trudimo se sto- pati v korak s časom, ne samo glede ponudbe, ampak so nam pomemb- na tudi dodatna znanja, ki jih mora osvojiti vsak, ki postane del turizma. Zavedamo se, da smo povezani še boljši, zato se trudimo sodelovati z mnogimi ponudniki iz naše občine. Certifi kat ›top bee‹, celo prvi po vrsti, nam pomeni ogromno – je potrditev našega kakovostnega dela in spodbu- da,« je ob prejemu certifi kata dejala Darja Šolar. Kot je ob tem poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, so s certifi katom »top bee« po- stavili nov mejnik na področju čebe- larskega turizma, saj pomeni najvišjo možno ponudbo čebelarskega turiz- ma. »Tovrsten turizem mora naša država vključiti v vse svoje turistične produkte, čebela mora postati eden od simbolov prepoznavnosti Sloveni- je tudi na področju turizma. ČZS bo začela certifi ciranje čebelarskih turiz- mov tudi zunaj naših meja v okviru programa šole Antona Janše.« Družinska medena pravljica Čebele družini Šolar s Strmce pri Laškem predstavljajo poglavitno skrb že od leta 1982. Čebelariti je začel Darjin tast Franc Šolar, ki je na domačiji postavil prve panje. Skozi leta dela s čebelami in z mnogimi iz- obraževanji je pridobil najvišji naziv v čebelarstvu – čebelarski mojster. Njegova žena Tatjana je ob prvih li- trih pridelanega medu začela ustvar- Čebelarska zveza Slovenije je v pe- tek, 19. aprila, pripravila dan od- prtih vrat slovenskih čebelar- jev. Čebelarska društva so obiskovalcem predstavila raznovrstno delo s čebe- lami, predstavila so jim čebelje pridelke in pri- pravila pokušino različ- nih izdelkov. Marsikje so bili na ogled tudi živi čebelji panji, v celjskem Čebelarskem društvu Henrika Peternela so v sodelovanju s Pokrajinskim mu- zejem Celje na ogled postavili tudi fotografsko razstavo Čebele doma in po svetu. jati medene dobrote. Z bogato in s pestro ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu sta kmalu po- stala zanimiva za širšo okolico ter za obiskovalce Laškega. Z ljubeznijo do čebel sta »okužila« tudi sina Gregorja in snaho Darjo, ki sta začela ustvarjati medeno pravljico. Po prevzemu čebelarske kmetije v letu 2016 sta Darja in Gregor močno povečala število čebeljih družin. Gre- gorjev oče jima jih je predal 60, danes jih imata že približno 200 na različnih mestih v okolici Laškega. Povečala sta tudi pridelavo čebeljih pridelkov, po- sodobila sta prostore in opremo ter razširila ponudbo medenih izdelkov. V minulem letu so prodajna uspešni- ca postali njihovi Emini medenjaki. Slovenci še zadržani Ob čebelarstvu imajo Šolarjevi na kmetiji registrirano tudi lectarstvo in čebelarski turizem – apiturizem, in sicer z dodano vrednostjo apiterapi- je. Gostijo skupine, družine in posa- meznike. »Ljudje prihajajo z raznimi težavami, kot so kronična obolenja, slabo počutje, izgorelost, izčrpanost. Kombinacija čebeljih izdelkov zelo izboljša počutje. Na dvorišču imamo čebelnjak, kjer lahko gostje vdihava- jo aerosole iz panja. Gre za krepitev pljučnih kapacitet, izboljšanje po- čutja, odpravljanje alergij na cvetni prah, astmo … Brenčanje čebel tudi znanstveno dokazano pomirja,« je pojasnila Darja, ki se je leta 2016 izobrazila tudi za apiterapevtko. Z Gregorjem opažata, da je apiturizem pri nas sicer še v povojih in da smo Slovenci do tega precej zadržani. A počasi se vendarle odpiramo, opaža Darja. Domači gostje se najpogoste- je odločajo za apiterapijo ali medeno masažo, medtem ko tujci za razliko od Slovencev nimajo zadržkov in bi vse preizkusili. Čeprav zakonca Šolar nadvse uži- vata pri delu s čebelami in ju to tudi izpopolnjuje, priznavata, da pri če- belarstvu ni vedno vse medovito in cvetoče. Kot opažata, je čebelarstvo postalo zelo tvegan posel, odvisen od vremenskih razmer. Slednje so če- belam iz leta v leto manj naklonjene in čebele bi brez pomoči čebelarjev težko pre- živele. Če je v spo- mladanskih mese- cih prehladno in preveč dežja, če- bele v naravi ne morejo preživeti same, zato jih morajo čebelar- ji hraniti s slad- korno raztopi- no. Ukvarjanje s čebelarstvom je tako posta- lo loterija. Foto: Nik Jarh »Čebelarski turizem nam daje priložnost, da Slovenijo predstavljamo kot zeleno in biotsko ohranjeno destinacijo, deželo pridnih in umnih čebelarjev z bogato kulturno in arhitekturno dediščino,« pravijo v Čebelarski zvezi Slovenije. Kmetija Šo- lar je znana ne samo po čebelarstvu, temveč tudi po ohranja- nju stare domače obrti lectar- stvu. Ob čebelarstvu imajo Šolarjevi na kmetiji registrirano tudi lectarstvo in apiturizem, in sicer z dodano vrednostjo apiterapije. Medeni izdelki Šolarjevih so na voljo tudi v domači trgovinici. Čebelarstvo Šolar je 16. aprila obiskala tričlanska strokovna komisija, ki deluje pod okriljem Čebelarske zveze Slo- venije, ter ji na podlagi strokovne presoje podelila prvi certifikat »top bee« na svetu. (Foto: osebni arhiv Šolarjevih) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 17, 25. april 2024 NA PLESNEM PARKETU »Zelo sem vesela in hvaležna, da je lokalna skupnost prepo- znala moje delo na kulturnem področju, saj imam neskončno rada kulturo vseh vrst. Z njo se ne ukvarjam zaradi nagrad ali priznanj, temveč to preprosto rada počnem – še posebej ker imam privilegij, da delam z res izjemnimi otroki, mladimi, da imam okoli sebe odlične ljudi, ki me podpirajo, spodbujajo in mi pomagajo. Zagotovo je Savinova plaketa ne samo na- grada, ampak tudi motivacija za nadaljnje delo,« pravi Maja Bubik Polovšek. Njena plesna pot, ki temelji na ljubiteljskem udejstvovanju, se je začela, ko je bila osnovnošolka. V OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki je že kot učenka imela plesno skupino. Kasneje je vodila dve skupini plesnega krožka in nato plesno sekcijo Fione v sklopu Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Ko se je pred leti zaposlila v OŠ Petrovče, je s sabo prinesla tudi ljubezen do plesa. Ples ob boku nogometu »V Šmartnem ob Paki, kamor smo se z družino preselili, ko sem bila petošolka, je bil že od nekdaj razvit nogomet, tudi rokomet, nič pa se ni dogaja- lo na plesnem področju. Ker sem to pogrešala, sem se kot šestošolka odpravila do ravna- teljice in jo vprašala, ali lahko imamo z nekaj dekleti v šoli plesni krožek. Ravnateljica je Ob svetovnem dnevu plesa smo zaplesali z Majo Bubik Polovšek iz OŠ Petrovče 29. april mimo Maje Bubik Polovšek zagotovo ne spolzi nevidno. Gre za dan, ko obeležujemo svetovni dan plesa, in njemu je Maja predana že vse življenje. Po izobrazbi je socialna pedagoginja in opravlja delo svetovalne delavke v OŠ Petrovče, po duši pa je ob plesu še velika ljubiteljica glasbe in besed. »Rada delam z otroki in imam nasploh rada ljudi ter tudi knjige, živali, petje in sladkarije. Naj- raje na svetu imam svojo družino. Zelo rada govorim, se pogovarjam, še raje poslušam druge,« pravi zgovorna in simpatična prejemnica Savinove plakete, ki jo Občina Žalec podeljuje za vidne kulturne dosežke. ŠPELA OŽIR »Ples slavimo vsak teden, ko plešemo na vajah. Res pa je 29. april svetovni dan plesa, ki tudi vse druge opominja na pomen, lepoto in neprecenljivost plesne dejavnosti med ljudmi.« »Pri nas se razvija vedno več različnih plesnih zvrsti, čeprav je med mladimi hip hop še vedno najbolj priljubljen. Zanimanje za ples v parih na žalost upada.« »V Sloveniji je kljub majhnosti ogromno različnih plesnih šol, ki vzgajajo izjemne plesalce, ki brez težav konkurirajo svetovni plesni eliti.« dovolila – takrat so bili še dru- gačni časi – in od takrat je ples vedno z mano ali pa sem jaz z njim,« pravi Bubik Polovškova, ki sicer ni nikoli tekmovala ali se profesionalno ukvarjala s plesom, zato je zelo hvaležna za mnoge strokovne nasvete in pomoč njenih plesalk. »Mno- ge so me po znanju že davno prerasle in zelo sem hvaležna, ker mi velikokrat priskočijo na pomoč, naj bo to z nasveti, idejami, s pohvalami ali kriti- kami. Ponosna sem, da so kot deklice plesale pri meni. Še po- sebej je zame nepogrešljiva in neprecenljiva učiteljica Tamara Tavčar, ki je na področju plesa res neskončen vrelec znanja in navdiha ter prava plesna avto- riteta.« Rada ima svoj poklic Majo Bubik Polovšek je pot v OŠ Petrovče zanesla pred nekaj leti. »Prijavila sem se na razpis in so me sprejeli – mogoče tudi zato, ker je ravnateljica iz moje prošnje razbrala, da se ukvar- jam s plesom, ki do takrat v naši šoli še ni bil tako močno razvit. Seveda z izjemo folklo- re, ki je pod mentorstvom He- lene Turnšek že vrsto let zelo uspešna,« pravi sogovornica, ki je najprej izvajala dodatno strokovno pomoč in se kasneje zaposlila na delovnem mestu šolske svetovalne delavke. »De- lam z velikim veseljem. Čeprav je izzivov iz leta v leto več, si ne znam predstavljati, da bi počela karkoli drugega, ker imam svoje delo, svoj poklic res rada.« V vrtincu plesnega krožka Ob svetovalnem delu je mentorica plesnega krožka, šolske radijske ekipe in šolske skupnosti učencev. V plesni krožek je vključenih 64 otrok od 4. do 9. razreda in plešejo na skoraj vseh šolskih prire- ditvah ter pogosto obogatijo tudi krajevne in občinske do- godke. Obenem že vrsto let z velikim veseljem sodelujejo v projektu Šolski plesni festival, kjer plesalci od vsepovsod tek- mujejo v različnih kategorijah. »Sem mentorica dveh skupin plesnega krožka, torej 2. in 3. triletja, medtem ko mlajše otro- ke poučujeta sodelavki Sergeja Dvornik in Rebeka Ros. Letos z mano vodi krožek sodelavka Tamara Tavčar. Oblikovali smo tudi priložnostno plesno skupi- no, ki skrbi za nastope ob raz- ličnih posebnih priložnostih. Trenutno se pripravljamo na prireditev ob zaključku Mla- dega raziskovalca 2024.« Priprave na valeto Bolj kot gre šolsko leto pro- ti koncu, bolj so oči deveto- šolcev in njihovih učiteljev usmerjene k valeti. Bubik Polovškova se je preizkusila tudi v vlogi njihove plesne uči- teljice. »S Tamaro Tavčar sva se na tem mestu znašli bolj po spletu okoliščin, ko nas je epidemija precej omejila in onemogočila vključevanje zunanjih izvajalcev pri pripra- vi plesnega venčka. Tako smo poiskali ›notranje plesne sile‹.« Prvo leto jima je na pomoč pri- skočila plesna šola Flamenco s posnetki koreografi j plesov v paru, kasneje sta koreografi je sestavljali sami. Delo z deveto- šolci je bilo po njenih besedah res poseben izziv, ampak obe s Tamaro imata na to zelo lepe spomine. »Čeprav je deveto- šolcev veliko in je bila najprej V plesni krožek je vključenih 64 otrok od 4. do 9. razreda in plešejo na skoraj vseh šolskih prireditvah ter pogosto obogatijo tudi krajevne in občinske dogodke. Maja Bubik Polovšek v družbi Tamare Tavčar, s katero vodita plesni krožek. pri kom kakšna zadrega ali je kdo imel dve levi nogi za kakšno koreografi jo, je bilo super. Na valetah sva bili ve- dno zelo ponosni nanje, saj so brezhibno odplesali vse, kar smo se skupaj naučili. Letos sva učenje plesnega venčka ponovno predali zunanjim izvajalcem.« Prejemnica letošnje Savi- nove plakete se je preizkusi- la tudi kot avtorica koreogra- fi je v videospotu ansambla Spev. »To je bila enkratna priložnost, ob kateri smo se noro zabavali in uživali, saj se je izbrana skupina plesalk udeležila tudi snemanja spo- ta. Bilo je nepozabno in še danes se z nasmehom spo- mnim na čudovito sodelo- vanje z ansamblom Spev pri njihovem spotu za pesem Gasilka.« Foto: Andraž Purg Svetovalna delavka, katere srce bije za ples in glasbo Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 17, 25. april 2024 NA RAZSTAVI ODSTRTI PREKAT Odraščal je v veliki družini s šestimi otroki, zato me je zani- malo, kakšno je sobivanje s se- stro in štirimi brati. »Prijetno je in lepo, predvsem pa živahno in pestro. Zelo smo povezani, umetnost nam je blizu. Najsta- rejši brat je arhitekt, nekoliko mlajši študira na Akademiji za gledališče, radio, fi lm in tele- vizijo, sestra obiskuje športni oddelek Gimnazije Kranj, naj- mlajša brata sta še osnovno- šolca. Uživamo, ko z mamo in očetom sedemo za domačo mizo ter se pogovarjamo o tem in onem,« pojasni z dobrodu- šnim nasmehom. Želja po nadaljnjem izobraževanju Domen se je po končani konjiški gimnaziji vpisal na Akademski slikar Domen Hitrec razstavlja v domačih Slovenskih Konjicah Slikarstvo kot vpogled v notranjost Na prvi pomladni dan, ki ni skoparil s soncem in toplo- to, sva klepetala v domačih Slovenskih Konjicah, kjer se te dni predstavlja s samostojno slikarsko razstavo Odstrti prekat. »Razstava je za ustvarjalca posebno, na nek način intimno doživetje, saj v svojih likovnih delih odstiraš tudi sebe,« pravi 24-letni Domen Hitrec, akademski slikar, ki je za svoje diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prejel študentsko Pre- šernovo nagrado. Bolj kot z besedami, ki jih med pogovo- rom niza počasi, umirjeno in premišljeno, mlad umetnik pripoveduje s svojim toplim in pronicljivim pogledom. Kot da z njim odstira pot v bolj sočuten in plemenit svet. BARBARA FURMAN Akademski slikar Domen Hitrec, prejemnik študentske Prešernove nagrade Slike na razstavi Odstrti prekat temeljijo na idejah o morfogenezi. Svoje slike ustvarja tudi po več mesecev. Akademijo za likovno ume- tnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, na kateri je predla- ni diplomiral pod mentorstvom izredne profesorice mag. Kse- nije Čerče in somentorstvom dr. Uršule Berlot Pompe ter za diplomsko delo prejel študent- sko Prešernovo nagrado. »Pre- šernovo nagrado doživljam kot potrditev, da so profesorji prepoznali moje delo in talent. Še vedno sem željan znanja in preučevanja, zato sem vpisal podiplomski študij in prvo leto uspešno končal. A se po končanem magistrskem štu- diju najbrž ne bom zaustavil, razmišljam namreč tudi o dok- toratu.« Znanje in izkušnje med dru- gim pridobiva v tujini, saj je v absolventskem letu šest mese- cev obiskoval Minerva Acade- my na Nizozemskem, zdaj je na študijski izmenjavi v avstrij- skem Linzu. »Študij slikarstva v tujini mi omogoča širši vpogled v umetnost in sklepanje novih poznanstev s študenti, ki pri- hajajo iz različnih držav. Vsak ima svoj pogled na ustvarjanje. Raznolikost mišljenja je v ume- tnosti zelo dobrodošla. Študij v tujini je v primerjavi s študi- jem pri nas bolj svoboden, saj profesorji študentu zelo hitro pustijo, da začne razvijati svo- jo zgodbo. Zato je študij v tu- jini zame dragocena izkušnja. Ravno v teh dneh se vračam v Linz.« Zavest in tehnologija Že v prvem letniku akade- mije je začel razmišljati, kako bi raznolika doživljanja v člo- vekovi notranjosti prenesel na platno. »V vsakem od nas se prepletajo misli, občutki, domi- šljija, koncepti, nagoni … Gre za zapletene procese. Nanje gledam na podoben način kot kognitivna znanost pri prou- čevanju zavesti. Med zavestjo in delovanjem najsodobnej- še tehnologije prepoznavam vzporednice. Operacijski sis- temi na telefonu ali računalni- ku namreč delujejo enako kot človek razvršča misli in ideje v svoji notranjosti,« mi pojasni, medtem ko se sprehajava med njegovimi slikami, razstavlje- nimi v veliki avli konjiškega doma kulture. Povem mu, da name delujejo pomirjujoče, celo osvobajajoče. Kot da me iz nakopičenega miselnega in čustvenega balasta vodijo v blagodejno čistino. Vprašam ga, kakšen je ustvarjalni pro- ces. »Počasen sem. In priznam, da me to včasih skrbi,« pripo- mni hudomušno in doda, da k ustvarjanju slik pristopa poglo- bljeno in temeljito. »Zato moje slike nastajajo tudi več mese- cev. V miru razvijam idejo, ji prilagajam tehniko slikanja. Ker še študiram, si obilje dra- gocenega časa še lahko privo- ščim. Hvaležen sem za to.« Evolucija kot gibanje duše Kot je na vabilu na razstavo Odstrti prekat med drugim zapisala Zala Brglez iz konji- škega centra za kulturne prire- ditve, Domen Hitrec z močno teoretsko podlago odstira pre- kat svojega umetniškega izra- žanja. Evolucijo dojema širše od darvinistične defi nicije bio- loškega procesa, dojema jo kot gibanje duše. Slike temeljijo na idejah o morfogenezi. Pri tem se umetnik sooča z argumenti Gillesa Deleuza, zapisanimi v disertaciji Razlika in ponavlja- nje. V likovnih delih je mogoče prepoznati podobe reproduk- tivnih organov. Umetnik upo- rablja hladno barvno paleto, predvsem zaradi učinka, ki ga imajo barve na opazovalca, saj ga pomirijo, upočasnijo srčni utrip in nudijo možnost za kon- templacijo. Hitrec pri slikanju uporablja krilne in oljne barve, poslužuje se kolaža in sitotiska, sicer pa meša in kombinira raz- lične tehnike. Ker rad presega meje klasičnega slikarstva, v svojih delih uporablja tudi ele- ment svetlobe. Na klepet k Didiju Odprtje razstave je za vsakega umetnika posebno doživetje. Tudi za Domna, ki pravi, da ga bolj ko pohvale osrečujejo vprašanja, ki mu jih zastavljajo obiskovalci razstave. »Z veseljem jim kaj pojasnim, rad se pogo- varjam z njimi. Zanimivo je slišati, kako ljubitelji li- kovne umetnosti doživljajo moje delo.« Eno od slik, ki jo lahko vi- dimo na razstavi v Sloven- skih Konjicah, je odkupila ljubljanska akademija za li- kovno umetnost. »Doslej se nisem veliko posvečal pro- daji slik. Nimam še vzposta- vljene prodajno-promocij- ske plaftorme. Prizadeval si bom, da bo moje slike videlo čim več ljubiteljev likovne umetnosti, a ne nameravam pretiravati s komercializaci- jo,« poudarja Konjičan, ki v domačem kraju rad obišče izjemnega likovnega ustvar- jalca Milana Lamovca – Di- dija, ki ga zelo ceni. Tem za pogovor, kot pravi, jima nikoli ne zmanjka. Ko ga vprašam, kje bi se po končanem študiju rad ustalil, pove, da najverjetne- je v Ljubljani, čeprav je na- vezan na Slovenske Konjice zaradi družine, prijateljev in znancev. »Tujina me mika. Študija na Nizozemskem in v Avstriji trajata le pol leta, kar ne zadostuje, da bolje spoznaš kulturo tuje deže- le oziroma njen umetniški utrip. Zato bi v tujini rad ži- vel dlje časa, potem bi se vr- nil v domovino.« Do takrat njegov način bivanja ostaja posvečen študiju, branju ter ustvarjanju v ateljeju, ob če- mer zelo rad posluša glasbo. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 17, 25. april 2024 PEVSKI SPREHOD Minulo nedeljo dopoldne je po celjskem starem me- stnem jedru zazvenela slovenska pesem. Tretji pevski sprehod je potekal kot odmev letošnjega Mladinskega pevskega festivala in se je nadaljeval minuli torek, ko je slovenska pesem zazvenela še v 19 celjskih vrtcih, osnovnih šolah in javnih zavodih ter podjetjih. SINTIJA JURIČ Vseslovensko petje s srci je neformalen praznik, ki vsa- ko leto na dan Zelenega Jurija poveže vse generacije, vse družbene sloje, neguje slovensko kulturo in jezik, krepi narodno pripadnost in ustvarja boljše vzdušje v družbi. Povezuje Slovence in Slovenke v domovini in tiste, ki živijo zunaj naših meja. Naj odmeva slovenska pesem Pevske harmonije na celjskih trgih Pomladni pevski sprehod po mestu je že tradicionalno na- menjen začetku nacionalnega projekta Vseslovensko petje s srci, s katerim so pesem v ne- deljo ponesli tudi med Celjane in Celjanke. Z začetkom ob 11. uri na Glavnem trgu so pevske harmonije čez dan zasedle vse večje celjske trge. Sodelovalo je več kot 150 pevcev, folklori- stov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol. Na pevskem sprehodu, ki ga je organiziral Zavod Celeia Celje, so sodelovali Folklorna skupina DU Slavko Šlander, Slovensko društvo Hospic, Pevski zbor Društva upoko- jencev Celje, Mešani pevski zbor gostincev Celje, Društvo MePZ Don Bosco Celje, Meša- ni komorni zbor Celje, Pevsko društvo upokojencev Celje in Almini Karlinčki. Zapeli tudi v vrtcih, šolah in podjetjih Projekt, ki spodbuja petje iz spoštovanja do tradicije in ljubezni do glasbe ter skrbi za ohranjanje in širjenje slo- venske pesmi, se je nadaljeval minuli torek med 10. in 11. uro, ko je v 19 celjskih vrtcih, šolah, javnih podjetjih in za- vodih zazvenela zborovska slovenska pesem. Njihove nastope so sodelujoči ujeli v videoposnetke, ki bodo do- polnili arhive celjskega mla- dinskega pevskega festivala. Pesem upora Zadnji odmev letošnjega Mladinskega pevskega fe- stivala bo zazvenel že jutri (petek) ob 19. uri v celjskem Narodnem domu. Ob dne- vu upora proti okupator- ju, občinskem prazniku in 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, bodo sedanji in nekdanji pevci fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje – Center FaVoZe pripra- vili koncertni dogodek Pesem upora. Koncert pripravljajo v so- delovanju z Društvom GCC, Zvezo borcev za vrednote NOB Celje in Mestno občino Celje. Pod vodstvom Gregorja Deleje je Pesem upora včeraj (sreda) že zazvenela v Vele- nju, danes zvečer pa jo bodo slišali še v Žalcu. Foto: Nik Jarh S petjem so razveseljevali tudi Almini Karlinčki. Nastopila je tudi folklorna sku- pina DU Slavko Šlander. Petje je k poslušanju privabilo številne mimoidoče. Dijaki spet dobrodelni Dijaška skupnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je na koncertu Nekaj sije v nas ljudeh, ki ga je organizirala za svojega sošolca, minuli teden zbrala nekaj več kot 3.300 evrov. Denar bo namenjen dijaku Janu, ki obiskuje zaključno leto progra- ma tehnik računalništva. Njegovi družini je namreč lanska ujma poškodovala dom, zato tam družina še ne more bivati. Tovrstni koncert ni prvi, ki ga pripravlja dijaška skupnost te šole, že lani so dijaki zbrali denar na koncertu, ki je bil posvečen njihovemu sošolcu, ki ga je nesreča prikovala na invalidski voziček. Za glasbo na dogodku so poskrbeli Slow Monkeys, MeMPZ Šolskega centra Celje pod mentorstvom Matevža Pušnika in Mateja Rajh Ja- ger, humorističen vložek pa je prispeval stand up komik Aleš Novak. Zbrane sta na koncertu pozdravila tudi ravnateljica Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Anita Laznik in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Dijaška sku- pnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je tudi tokrat dokazala, da ima velik čut za dobrodelnost. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 17, 25. april 2024 NA RAZSTAVI ODSTRTI PREKAT Odraščal je v veliki družini s šestimi otroki, zato me je zani- malo, kakšno je sobivanje s se- stro in štirimi brati. »Prijetno je in lepo, predvsem pa živahno in pestro. Zelo smo povezani, umetnost nam je blizu. Najsta- rejši brat je arhitekt, nekoliko mlajši študira na Akademiji za gledališče, radio, fi lm in tele- vizijo, sestra obiskuje športni oddelek Gimnazije Kranj, naj- mlajša brata sta še osnovno- šolca. Uživamo, ko z mamo in očetom sedemo za domačo mizo ter se pogovarjamo o tem in onem,« pojasni z dobrodu- šnim nasmehom. Želja po nadaljnjem izobraževanju Domen se je po končani konjiški gimnaziji vpisal na Akademski slikar Domen Hitrec razstavlja v domačih Slovenskih Konjicah Slikarstvo kot vpogled v notranjost Na prvi pomladni dan, ki ni skoparil s soncem in toplo- to, sva klepetala v domačih Slovenskih Konjicah, kjer se te dni predstavlja s samostojno slikarsko razstavo Odstrti prekat. »Razstava je za ustvarjalca posebno, na nek način intimno doživetje, saj v svojih likovnih delih odstiraš tudi sebe,« pravi 24-letni Domen Hitrec, akademski slikar, ki je za svoje diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prejel študentsko Pre- šernovo nagrado. Bolj kot z besedami, ki jih med pogovo- rom niza počasi, umirjeno in premišljeno, mlad umetnik pripoveduje s svojim toplim in pronicljivim pogledom. Kot da z njim odstira pot v bolj sočuten in plemenit svet. BARBARA FURMAN Akademski slikar Domen Hitrec, prejemnik študentske Prešernove nagrade Slike na razstavi Odstrti prekat temeljijo na idejah o morfogenezi. Svoje slike ustvarja tudi po več mesecev. Akademijo za likovno ume- tnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, na kateri je predla- ni diplomiral pod mentorstvom izredne profesorice mag. Kse- nije Čerče in somentorstvom dr. Uršule Berlot Pompe ter za diplomsko delo prejel študent- sko Prešernovo nagrado. »Pre- šernovo nagrado doživljam kot potrditev, da so profesorji prepoznali moje delo in talent. Še vedno sem željan znanja in preučevanja, zato sem vpisal podiplomski študij in prvo leto uspešno končal. A se po končanem magistrskem štu- diju najbrž ne bom zaustavil, razmišljam namreč tudi o dok- toratu.« Znanje in izkušnje med dru- gim pridobiva v tujini, saj je v absolventskem letu šest mese- cev obiskoval Minerva Acade- my na Nizozemskem, zdaj je na študijski izmenjavi v avstrij- skem Linzu. »Študij slikarstva v tujini mi omogoča širši vpogled v umetnost in sklepanje novih poznanstev s študenti, ki pri- hajajo iz različnih držav. Vsak ima svoj pogled na ustvarjanje. Raznolikost mišljenja je v ume- tnosti zelo dobrodošla. Študij v tujini je v primerjavi s študi- jem pri nas bolj svoboden, saj profesorji študentu zelo hitro pustijo, da začne razvijati svo- jo zgodbo. Zato je študij v tu- jini zame dragocena izkušnja. Ravno v teh dneh se vračam v Linz.« Zavest in tehnologija Že v prvem letniku akade- mije je začel razmišljati, kako bi raznolika doživljanja v člo- vekovi notranjosti prenesel na platno. »V vsakem od nas se prepletajo misli, občutki, domi- šljija, koncepti, nagoni … Gre za zapletene procese. Nanje gledam na podoben način kot kognitivna znanost pri prou- čevanju zavesti. Med zavestjo in delovanjem najsodobnej- še tehnologije prepoznavam vzporednice. Operacijski sis- temi na telefonu ali računalni- ku namreč delujejo enako kot človek razvršča misli in ideje v svoji notranjosti,« mi pojasni, medtem ko se sprehajava med njegovimi slikami, razstavlje- nimi v veliki avli konjiškega doma kulture. Povem mu, da name delujejo pomirjujoče, celo osvobajajoče. Kot da me iz nakopičenega miselnega in čustvenega balasta vodijo v blagodejno čistino. Vprašam ga, kakšen je ustvarjalni pro- ces. »Počasen sem. In priznam, da me to včasih skrbi,« pripo- mni hudomušno in doda, da k ustvarjanju slik pristopa poglo- bljeno in temeljito. »Zato moje slike nastajajo tudi več mese- cev. V miru razvijam idejo, ji prilagajam tehniko slikanja. Ker še študiram, si obilje dra- gocenega časa še lahko privo- ščim. Hvaležen sem za to.« Evolucija kot gibanje duše Kot je na vabilu na razstavo Odstrti prekat med drugim zapisala Zala Brglez iz konji- škega centra za kulturne prire- ditve, Domen Hitrec z močno teoretsko podlago odstira pre- kat svojega umetniškega izra- žanja. Evolucijo dojema širše od darvinistične defi nicije bio- loškega procesa, dojema jo kot gibanje duše. Slike temeljijo na idejah o morfogenezi. Pri tem se umetnik sooča z argumenti Gillesa Deleuza, zapisanimi v disertaciji Razlika in ponavlja- nje. V likovnih delih je mogoče prepoznati podobe reproduk- tivnih organov. Umetnik upo- rablja hladno barvno paleto, predvsem zaradi učinka, ki ga imajo barve na opazovalca, saj ga pomirijo, upočasnijo srčni utrip in nudijo možnost za kon- templacijo. Hitrec pri slikanju uporablja krilne in oljne barve, poslužuje se kolaža in sitotiska, sicer pa meša in kombinira raz- lične tehnike. Ker rad presega meje klasičnega slikarstva, v svojih delih uporablja tudi ele- ment svetlobe. Na klepet k Didiju Odprtje razstave je za vsakega umetnika posebno doživetje. Tudi za Domna, ki pravi, da ga bolj ko pohvale osrečujejo vprašanja, ki mu jih zastavljajo obiskovalci razstave. »Z veseljem jim kaj pojasnim, rad se pogo- varjam z njimi. Zanimivo je slišati, kako ljubitelji li- kovne umetnosti doživljajo moje delo.« Eno od slik, ki jo lahko vi- dimo na razstavi v Sloven- skih Konjicah, je odkupila ljubljanska akademija za li- kovno umetnost. »Doslej se nisem veliko posvečal pro- daji slik. Nimam še vzposta- vljene prodajno-promocij- ske plaftorme. Prizadeval si bom, da bo moje slike videlo čim več ljubiteljev likovne umetnosti, a ne nameravam pretiravati s komercializaci- jo,« poudarja Konjičan, ki v domačem kraju rad obišče izjemnega likovnega ustvar- jalca Milana Lamovca – Di- dija, ki ga zelo ceni. Tem za pogovor, kot pravi, jima nikoli ne zmanjka. Ko ga vprašam, kje bi se po končanem študiju rad ustalil, pove, da najverjetne- je v Ljubljani, čeprav je na- vezan na Slovenske Konjice zaradi družine, prijateljev in znancev. »Tujina me mika. Študija na Nizozemskem in v Avstriji trajata le pol leta, kar ne zadostuje, da bolje spoznaš kulturo tuje deže- le oziroma njen umetniški utrip. Zato bi v tujini rad ži- vel dlje časa, potem bi se vr- nil v domovino.« Do takrat njegov način bivanja ostaja posvečen študiju, branju ter ustvarjanju v ateljeju, ob če- mer zelo rad posluša glasbo. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 17, 25. april 2024 PEVSKI SPREHOD Minulo nedeljo dopoldne je po celjskem starem me- stnem jedru zazvenela slovenska pesem. Tretji pevski sprehod je potekal kot odmev letošnjega Mladinskega pevskega festivala in se je nadaljeval minuli torek, ko je slovenska pesem zazvenela še v 19 celjskih vrtcih, osnovnih šolah in javnih zavodih ter podjetjih. SINTIJA JURIČ Vseslovensko petje s srci je neformalen praznik, ki vsa- ko leto na dan Zelenega Jurija poveže vse generacije, vse družbene sloje, neguje slovensko kulturo in jezik, krepi narodno pripadnost in ustvarja boljše vzdušje v družbi. Povezuje Slovence in Slovenke v domovini in tiste, ki živijo zunaj naših meja. Naj odmeva slovenska pesem Pevske harmonije na celjskih trgih Pomladni pevski sprehod po mestu je že tradicionalno na- menjen začetku nacionalnega projekta Vseslovensko petje s srci, s katerim so pesem v ne- deljo ponesli tudi med Celjane in Celjanke. Z začetkom ob 11. uri na Glavnem trgu so pevske harmonije čez dan zasedle vse večje celjske trge. Sodelovalo je več kot 150 pevcev, folklori- stov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol. Na pevskem sprehodu, ki ga je organiziral Zavod Celeia Celje, so sodelovali Folklorna skupina DU Slavko Šlander, Slovensko društvo Hospic, Pevski zbor Društva upoko- jencev Celje, Mešani pevski zbor gostincev Celje, Društvo MePZ Don Bosco Celje, Meša- ni komorni zbor Celje, Pevsko društvo upokojencev Celje in Almini Karlinčki. Zapeli tudi v vrtcih, šolah in podjetjih Projekt, ki spodbuja petje iz spoštovanja do tradicije in ljubezni do glasbe ter skrbi za ohranjanje in širjenje slo- venske pesmi, se je nadaljeval minuli torek med 10. in 11. uro, ko je v 19 celjskih vrtcih, šolah, javnih podjetjih in za- vodih zazvenela zborovska slovenska pesem. Njihove nastope so sodelujoči ujeli v videoposnetke, ki bodo do- polnili arhive celjskega mla- dinskega pevskega festivala. Pesem upora Zadnji odmev letošnjega Mladinskega pevskega fe- stivala bo zazvenel že jutri (petek) ob 19. uri v celjskem Narodnem domu. Ob dne- vu upora proti okupator- ju, občinskem prazniku in 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, bodo sedanji in nekdanji pevci fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje – Center FaVoZe pripra- vili koncertni dogodek Pesem upora. Koncert pripravljajo v so- delovanju z Društvom GCC, Zvezo borcev za vrednote NOB Celje in Mestno občino Celje. Pod vodstvom Gregorja Deleje je Pesem upora včeraj (sreda) že zazvenela v Vele- nju, danes zvečer pa jo bodo slišali še v Žalcu. Foto: Nik Jarh S petjem so razveseljevali tudi Almini Karlinčki. Nastopila je tudi folklorna sku- pina DU Slavko Šlander. Petje je k poslušanju privabilo številne mimoidoče. Dijaki spet dobrodelni Dijaška skupnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je na koncertu Nekaj sije v nas ljudeh, ki ga je organizirala za svojega sošolca, minuli teden zbrala nekaj več kot 3.300 evrov. Denar bo namenjen dijaku Janu, ki obiskuje zaključno leto progra- ma tehnik računalništva. Njegovi družini je namreč lanska ujma poškodovala dom, zato tam družina še ne more bivati. Tovrstni koncert ni prvi, ki ga pripravlja dijaška skupnost te šole, že lani so dijaki zbrali denar na koncertu, ki je bil posvečen njihovemu sošolcu, ki ga je nesreča prikovala na invalidski voziček. Za glasbo na dogodku so poskrbeli Slow Monkeys, MeMPZ Šolskega centra Celje pod mentorstvom Matevža Pušnika in Mateja Rajh Ja- ger, humorističen vložek pa je prispeval stand up komik Aleš Novak. Zbrane sta na koncertu pozdravila tudi ravnateljica Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Anita Laznik in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Dijaška sku- pnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je tudi tokrat dokazala, da ima velik čut za dobrodelnost. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 17, 25. april 2024 20-LETNICA ZMAGOSLAVJA Noč, za vedno vpisana v celjsko zgodovino V prvih urah nedelje, 25. aprila leta 2004, torej na dana- šnji dan pred natanko dvajsetimi leti, so se celjski rokome- taši, novi evropski prvaki, vrnili v svoje mesto. Povratna tekma finala lige prvakov se je na severu Nemčije na srečo začela že ob 14.00. DEAN ŠUSTER Toda ure so po njej hitro te- kle. Sledila je podelitev poka- la, neskončno dolga fotografi- ranja, še daljše proslavljanje v slačilnicah. Na srečo je dan- sko letališče nedaleč stran. Sezona čudežev V Celju pa norišnica. Pa ne le v Celju. Igralci so se s poka- lom sprehodili pred letališko stavno na Brniku. Med tisoč- glavo množico je bilo le nekaj znanih obrazov. Evropske pr- vake so prišli pozdravit ljudje iz celotne Slovenije. Med ču- deže (zmaga nad Ademarjem po zaostanku 13 golov, pre- stop Uroša Zormana prav iz tega kluba med sezono, srebr- na medalje reprezentance na EP, 24 golov Sergeja Rutenke na finalnih tekmah lige prva- kov) spada tudi dejstvo, da je slavje 20 tisoč gledalcev pred dvorano minilo brez izgredov. Edi Kokšarov je zaokrožil tris, že prej je bil olimpijski in svetovni prvak: » Tekmec se je na krilu zaletel vame. Koleno me je zelo bolelo in odnesli so me z igrišča. Ko smo slavili v garderobi, sem poklical svojo mamico. Šele tedaj je gledala osmo minuto tekme, kot kaže so v Rusiji vrteli posnetek. Zelo jo je skrbelo zame, ker me ni videla na ekranu. Po- vedal sem ji, da je konec, da smo prvaki …« Radost do konca in naprej Avtobus se je počasi prebi- jal skozi množico na Hudinji. Obiskovalci so komaj priča- kali junake. Bili so vzneseni, ko je (žal že pokojni) trener Miro Požun zakričal: »Slo- venija ima le dva milijona prebivalcev, a ima zato 14 diverzantov!« Marsikdo je te- daj želel priti v ospredje, a je na srečo tedanji predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Janković z odra spodil vsiljivega bradatega politika. Mićo Bundalo je pripravil ogromno steklenic penine. Brizgalo je proti občinstvu, predvsem pa na odru. Med zlivanjem pijače v pokal se je odlomil njegov vrh, ki ga nikoli niso našli in so kasne- je naročili kopijo. Ko pre- močeni od penine niso več vedeli, kaj še početi, pa so ob izjemnem navdušenju navijačev začeli trgati oblačila drug z drugega. Športni nav- dušenci so se porazgubili po še odprtih gostinskih lokalih, klubsko slavje pa se je prese- lilo v velik šotor, kamor so prišli rokometaši preobleče- ni. To je bilo 25. aprila 2004. Takšni smo bili pred dvajsetimi leti. Desno je žal že pokojni direktor NT-RC Srečko Šrot. Novinarki Simona Brglez in Špela Kuralt sta spremljali dogajanje pred dvorano v Celju. Sergej Rutenka je v slačilnici v Flensburgu takole poziral Nataši Müller. Ko je mikrofon v roke vzel predsednik kluba Tone Turn- šek, ni zavladala popolna tišina, je pa bilo zaznati, da je bila večina ljudi pozorna na vsako njegovo besedo. Poljub Klemna Štruca v znak zahvale in spoštovanje do Edija Kokšarova. (Foto: Nataša Müller) V sredini je Nataša Müller, ki je za Novi tednik pripravila fotoreportažo iz Flensburga. Tonski tehnik Radia Celje je bil Aljoša Bončina. (Foto: arhiv NT) Samo nebo je bilo nad njimi. (Foto: arhiv NT) Pred dvajsetimi leti so se rokometaši Celja Pivovarne Laško vrnili iz Flensburga pred svojo dvorano Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 17, 25. april 2024 HOLOBARJEVA KAPELA »Kapela je pred najino hišo in zakaj je ne bi urejala, če imava možnost in sva še zdrava.« »Takšne v skalo vklesane kapele ni daleč naokoli« Zakonca Antlej zanjo skrbita že skoraj polovico svojega življenja Kapela v skali je obraščena z bršljanom. V Pečovju nad Štorami že 142 let stoji Holobarjeva kapela, ki jo je v priprošnjo za srečo pri delu v ka- mnolomu in pri obdelavi mlinskih kamnov posta- vil takratni uporabnik kamnoloma Anton Holobar. Njena posebnost je, da je izdolbena v skalo. Ker je že pred leti začela tiho propadati, sta skrb zanjo pre- vzela Breda in Franc Antlej, ki imata hišo na drugi strani ceste. SINTIJA JURIČ Anton Holobar je leta 1882 v zahvalo za uporabo kamno- loma v skalo izdolbel kapelo in vanjo postavil kip Lurške Matere božje. Izdolbel jo je v bližini svojega doma oziroma jame, v kateri je živel. »Jama je bila z leti zasipana in ko sem leta 1973 prišel sem, so krajani vanjo vozili stare štedilnike in podobno,« pove Franc Antlej. Od tedanjih lastnikov zemlji- šča, na katerem stoji Holobar- jeva kapela, je kupil zemljišče na nasprotni strani ceste in si z ženo tam zgradil hišo. »Dve, tri leta kasneje je še tista gospodi- nja skrbela za to kapelico, po- tem nama je rekla, naj midva skrbiva zanjo,« je povedal. Skrb in vzdrževanje Kapelo sta Breda in Franc Antlej začela redno vzdrževa- ti okoli leta 1987 . »Takrat sem dal vanjo tudi nov kip Boga in križ in od takrat jo vedno samo midva urejava,« pove Franc Antlej. Čeprav kipa Lurške Matere božje takrat več ni bilo v njej, se še danes pozna mesto, kjer je stal. Ker je kapela izklesana v živi skali, jo zakonca redno urejata. Belita jo vsaka štiri leta, pove Franc Antlej. »Sko- zi njo namreč pronica voda in ker je to skala, hitro postane črna. Morava jo kar trikrat prebarvati. In to ne z valjčk- »Kapela je stara in edinstvena. Če midva ne bi skrbela zanjo, bi zagotovo propadla.« om, ampak s čopičem, ker gre za grob kamen.« Belo barvo jima je v zadnjih letih dvakrat podaril tudi štorski župan, ki živi v bližini. »On ve, da mid- va skrbiva za kapelo, in sem ga prosil, ali bi nama lahko dal barvo, da je ne bova sama kupovala leta in leta. Že tako sem dal vanjo kip Boga in križ, pa sploh moje ni,« je še povedal Franc Antlej. Dela ne zmanjka Pri čiščenju in beljenju ka- pele zakonca vedno restavri- rata in očistita tudi kip Boga. »Zaradi velike vlage ga je tre- ba dobro osušiti. Suši se tudi po štirinajst dni. Prav tako med restavriranjem vedno preverim, kakšen les je na sredini, saj mora biti za bar- vanje les zdrav,« je povedal Franc Antlej, ki je sicer tudi po poklicu mizar, zato mu re- stavriranje predmetov ni tuje. Nazadnje je v kapelo dal tudi nov križ, obnovil zuna- nja železna vrata in dodal luč- ko, ki ponoči osvetli prostor. Iz bele plastike je v rumeno- -beli barvi papeške zastave naredil in v kapelo dodal tudi napis Mir z vami. V kapeli tudi blagoslov velikonočnih jedil O obstoju Holobarjeve ka- pele sicer ni veliko zapisov. V kratkem odstavku je omenje- na le v knjigi Pod plaščem sve- tega Martina: župnija Teharje skozi čas. Za kapelo tako v največji meri vedo le domači- ni in pohodniki, pove Breda Antlej. V kapeli so sicer še do nedavnega imeli tudi blago- slov velikonočnih jedil. » Tukaj se je vsako leto zbralo več kot šestdeset ljudi z vsega Pečov- ja, veliko je bilo tudi majhnih otrok. Od lani pa zdajšnji du- hovnik več noče imeti blago- slova tukaj. Hoče, da pridemo v cerkev,« pove Franc Antlej. Sam želi, da bi se tradicija blagoslova velikonočnih jedil pri tej kapeli ponovno obudi- la, saj bi bilo to po njegovih besedah v korist vsem kraja- nom, ki se jim zaradi blago- slova jedil ne bi bilo treba več voziti na Teharje. Želita jo ohraniti Čeprav Holobarjeva kapela ni v lasti zakoncev Antlej, Bre- da in Franc jasno poudarita, da si tega niti ne želita. Ker je zemlja, na kateri stoji kapela, v rokah zasebnih lastnikov, se bojita, da bi se ves njun trud in prizadevanje prejšnjih genera- cij izničila, če bi kapelo lastniki zemljišča nekoč podrli. Želita si, da bi bila razglašena v jav- no dobro, zato se nameravata obrniti tudi na zavod za var- stvo kulturne dediščine. »Res si želim, da se kapela ohrani še za poznejše rodove,« jasno pove Franc Antlej, ki bo sicer v tem letu dopolnil 80 let. Foto: Andraž Purg Breda in Franc Antlej imata hišo nasproti Holobar- jeve kapele, zato zanjo skrbita že več kot 35 let. Franc Antlej si želi, da bi kapelo po- znale tudi prihodnje generacije. Zakonca redno skrbita, da je kapela urejena. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 17, 25. april 2024 FOTOHIŠA PELIKAN V veži stavbe nas pozdravi Pelikanovo kolo, na steni ob vhodu v fotografsko delavnico je obešen mojstrov klobuk. V sprejemnici za stranke ni ohranjeno le po meri izdelano pohištvo, tam so tudi izvirni stari ceniki, oglasi, posetnice. Med ogledom številnih prostorov, namenjenih izdelavi fotografij, si lahko predstavlja- mo pravcato manufakturo, kjer so se nekoč vrteli vajenci in pomočniki znanega celjskega fotografa. Sprehodimo se lahko od električnega ateljeja do temnic, kjer so še povsem nedotaknjeni snopi fotografskega papirja … Vstopimo lahko celo v stanovanje, ki je bilo v lasti družine Pelikan skoraj sto let, vse do leta 2016. Kot pravijo v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC), je obnovljena Fotohiša Pelikan zaradi odlično ohranjenega gradiva in celovitega dediščinskega prikaza, posvečenega fotografiji, edinstvena v evropskem prostoru. TINA STRMČNIK Vrata odprla v celoti obnovljena Pelikanova hiša – Prvi vodeni ogledi že maja Fotografska časovna kapsula Fotografska časovna kapsula Katalogi fotografskega papirja MNZC že vrsto let opozarja na bogato in ustvarjalno življenje ter delo fotografa Josipa Pelikana, ki se je leta 1919 preselil iz Idrije v Ce- lje in v tem mestu ob Savinji odkupil hišo s pri- padajočim steklenim fotografskim ateljejem. Atelje, kjer je deloval ta pomemben kronist dogajanja na Celjskem, je kulturni spomenik državnega pomena in je že skoraj tri desetletja pomemben del ponudbe MNZC. V teh dneh je muzej namenu predal še obnovljen in mu- zejsko osmišljen preostali del stavbe, kjer je delala in živela ta znana fotografska družina. Obiskovalci si bodo tako po prvomajskih pra- znikih lahko ogledali, kakšen je rezultat večle- tne obnove stavbe, ki jo je po smrti Pelikanove hčere Božene Pelikan od potomcev omenjene družine na pobudo MNZC odkupila Mestna občina Celje. Iz hiše ni šlo skoraj nič Muzeji se pogosto soočajo s težavo, da imajo za predstavitev svojih vsebin na voljo premalo gradiva. V primeru priprav na odprtje Fotohiše Peli- kan je bilo ravno na- sprotno. Ko je MNZC v upravljanje prejel ce- lotno stavbo v Razlagovi ulici 5, so se muzealci zna- šli pred izzivom, kako smisel- no urediti neverjetno kopico izvr- stno ohranjenih predmetov. Razlogov, da se tovrstni fotografski dragulji niso znašli v smeteh, je več. Eden ključnih je po besedah direktorja MNZC dr. Tončka Kregarja ta, da je bila hiša ves čas v lasti družine Pelikan. »Če bi prišli novi lastniki, verjetno do teh predmetov ne bi imeli tako skrbnega odnosa. Pomembno je tudi, da so v tej stavbi ves čas ohranjali isto dejavnost – to je bila hiša fotografije. Tudi če so kupili nove naprave, so stare skrbno hranili. Pelikanova hči Božena je s tem, ko ni ničesar zavrgla, ohranjala spomin na svojega očeta.« Da bi več kot 120 let stara stavba kljub ce- loviti obnovi kar najbolj pristno prikazovala utrip obdobja, ko je v njej ustvarjal Josip Pe- likan, so muzealci ob prevzemu hiše posneli podobo notranjosti. »Zdaj se zdi, kot da smo prostore pospravili. Vse, kar je pomembne- ga, smo vrnili na svoje mesto, balast smo shranili v depoje. Mislim, da bi bil Pelikan, ki je bil zelo redoljuben gospod, ponosen na »Družinski člani niso zavrgli ničesar. Čaka nas še veliko prijetnega raziskovalnega dela, da bomo vse gradivo dokumentirali, ga vpisali v naše sisteme,« je poudarila Urška Todosovska – Šmajdek. nas,« je dejala Urška Todosovska – Šmaj- dek. Slednja je bila kot sodelavka Zavo- da za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije odgovorna konserva- torka obnove Fotohiše Pelikan. Zadnje leto je ta fotografinja in umetnostna zgodovinarka del ekipe MNZC, kjer skrbi za oživljanje novega muzej- skega kompleksa. Čeprav so številni izvirni predmeti na ogled na vsakem koraku, je celoten opus, ki je prešel v last MNZC, še mnogo obširnejši. »Verjetno bo za to, da bomo vse gradivo inventarizirali in digitalizirali, potrebno kar življenjsko delo skupine kustosov,« je pojasnil Kregar. Zdaj ko je obnova končana, se po njegovih besedah zdi, kot da atelje še vedno deluje, Pelikan pa je vmes skočil na malico ali krajši sprehod. Spoznavanje razvoja fotografije Obiskovalci Fotohiše Pelikan lahko spozna- vajo celo stoletje razvoja fotografske tehnike in tehnologije. Po novem lahko vstopijo v ele- ktrični fotografski atelje, kjer je Pelikan svo- jo dejavnost opravljal od 30. let 20. stoletja, njegova hči Božena pa je tam delala še vse do konca 20. stoletja. Ogledajo si lahko prostore, Urška Todosovska – Šmaj- dek in Tonček Kregar v veži hiše v Razlagovi ulici 5 ob kolesu Josipa Pelikana. Sle- dnji je imel edini dovoljenje za vožnjo po mestu, kjer je bila sicer dovoljena le hoja. Ker je imel poškodovano nogo, je vozil žensko kolo. Utrinek iz sta- novanjskega nadstropja, kjer je najprej živela družina Lenz, kasneje pa družina Pelikan. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 17, 25. april 2024 FOTOHIŠA PELIKAN Kemikalije, ki jih je Pelikan uporabljal pri svojem delu. namenjene obdelavi in povečavi fotografi j. Ena od temnic je ostala celo povsem takšna, kot je bila v obdobju znamenitega fotografa. »Ta prostor smo namreč samo počistili, sicer pa nismo spreminjali ničesar,« sta pojasnila sogovornika. Ker se je v obdobju, ko je bil Pelikan pomemben kronist Celja in okolice, fotografi ja bliskovito razvijala, lah- ko obiskovalci njegove hiše spoznavajo števil- ne tehnike. Posnetke je namreč najprej ustvarjal s pomočjo mokrih fotografskih plošč oz. mokrega kolodia, nato je foto- grafi ral na tovarniško pripravljene steklene plošče. Kasneje je upo- rabljal tako imenovani plan fi lm oz. negativni fi lm, name- njen velikoformatni fotografi ji, sča- soma je prešel na format Leica. V kletnih prostorih, kjer je Galerija Božena, so trenutno razstavljene portretne, promena- dne in druge fotografi je ženske, pod katere se je podpisal Pelikan. Omenjena galerija bo v prihodnje med drugim omogočala tudi razsta- ve del sodobne fotografske umetnosti. Sprehod skozi stanovanje Še ena zanimivost se skriva v prvem nad- stropju, kjer je na ogled družinsko stanovanje družine Pelikan. Sprehod po salonu, jedilnici in spalnici predstavlja meščansko bivanjsko kulturo z začetka 20. stoletja. Ker je hišo v Razlagovi ulici 5 leta 1899 zgradil Pelikanov predhodnik, fotograf nemškega rodu Johann Martin Lenz, je možno, da so nekateri še ohra- njeni kosi pohištva njegova last. Morebiti je Pelikan kakšen kos pohištva pripeljal iz Idrije, kjer je imel prej svojo hišo in atelje. S posluhom za dediščino Celoten projekt, vključno z nakupom stav- be, je vreden 830 tisoč evrov. »Glede na raz- sežnost opravljenih del smo bili res varčni, saj smo stavbo izpraznili in jo na nek na- čin temeljito ›olupili‹,« je pojasnil Kregar. Več kot 120 let stara nepremičnina ima zdaj obnovljeno podstrešje, novo streho in stavbno pohištvo, nove pode. Urška Todosovska – Šmajdek je pojasni- la, da je MNZC pri projektu sodeloval s podjetjem Zgradba- zamisli. Pri obnovi stavbe so upoštevali vse kulturnovarstvene pogoje. »V kleti in man- sardi so bili opravljeni korenitejši gradbeni posegi, v pritličju in prvem nadstropju ter v zunanjem delu stavbe so bile opravljene tudi sondažne raziskave. V zu- nanjosti smo iskali osnovni barvni ton, ki smo ga določili za obnovo. Konservatorske in restavratorske obnove je bil deležen še kamniti stavbni zid, ki poudarja zadnjo os pročelja.« Največji projekt MNZC doslej Direktor MNZC je hvaležen, da sta idejo o ure- ditvi Fotohiše Pelikan podprla nekdanje in seda- nje vodstvo Mestne občine Celje. Slednja je za naložbo namenila več kot 60 odstotkov denarja. Približno dvajset odstotkov je zagotovil MNZC, ki je za to med drugim namenil vse prihodke od vstopnin v zadnjih petih letih. Približno deset odstotkov je prispevalo kulturno ministrstvo. »Obnovo smo izvajali v obdobju, ko so se cene materialov in storitev občutno podražile. Zaradi izredno omejenih denarnih sredstev so prišli tudi trenutki, ko smo skoraj že obupali. A nam je vendarle uspelo,« je dejal Kregar. Kot je še poudaril, je ureditev Fotohiše Pe- likan največji projekt MNZC vse od njegove ustanovitve leta 1963. S tem, ko je muzej pod svoje okrilje pridobil takšno obsežno razširitev, je po prepričanju direktorja na najboljši možen način obeležil 60 desetletij delovanja. »Foto- »Po Evropi so ohranjeni le še trije ali štirje podobni stekleni fotografski ateljeji. Ni nam znano, da bi kje obstajal takšen celovit dediščinski prikaz, posvečen fotogra ji. Upamo se pohvaliti, da gre za edinstven primer v evropskem prostoru,« pravi Tonček Kregar. Tonček Kregar: »Ker je bil Pelikan redoljuben in strog, enako tudi njegova hči Božena, ki je fotografsko dejavnost opravljala tako rekoč do konca 20. stoletja, je vsa oprema še vedno delujoča. Potrebni so bili le nekateri restavratorski posegi, na primer čiščenje in manjši ›lepotni popravki‹. hiša Pelikan bi lahko delovala kot samostojna muzejska enota, saj ima na voljo vse potreb- no. Ima gradivo, konferenčno sobo, depoje, pisarne. Ima več kot 600 kvadratnih metrov razstavnih in delovnih površin. Za naš muzej, ki ima omejene kadrovske in zlasti fi nančne zmogljivosti, je to res ogromna pridobitev.« Foto: Andraž Purg Številni zavoji fotografskega papirja so še povsem nedotaknjeni, na njih so tudi cene. Električni atelje je znan fotografski mojster uporabljal od leta 1937. Njegova hči Božena Pelikan je tam stranke za osebne dokumente fotografirala še v 90. letih prejšnjega stoletja. Raziskave sodelavcev ZVKDS so pokazale, da je bilo pritličje nekoč bivalno, Pelikan ga je po letu 1937 namenil fotografski dejavnosti. V sprejemnici za stranke so ohranjeni ceniki, posetnice, blagajna, po meri izdelano pohištvo … Prostor za obdelavo fotografij, kjer so Pelikanovi pomočniki in vajenci retuširali, obrezovali in ravnali posnetke. Vsak je opravljal točno določeno delo. Povečevalnica, name- njena ustvarjanju večjih formatov fotografij Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 17, 25. april 2024 FOTOHIŠA PELIKAN V veži stavbe nas pozdravi Pelikanovo kolo, na steni ob vhodu v fotografsko delavnico je obešen mojstrov klobuk. V sprejemnici za stranke ni ohranjeno le po meri izdelano pohištvo, tam so tudi izvirni stari ceniki, oglasi, posetnice. Med ogledom številnih prostorov, namenjenih izdelavi fotografij, si lahko predstavlja- mo pravcato manufakturo, kjer so se nekoč vrteli vajenci in pomočniki znanega celjskega fotografa. Sprehodimo se lahko od električnega ateljeja do temnic, kjer so še povsem nedotaknjeni snopi fotografskega papirja … Vstopimo lahko celo v stanovanje, ki je bilo v lasti družine Pelikan skoraj sto let, vse do leta 2016. Kot pravijo v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC), je obnovljena Fotohiša Pelikan zaradi odlično ohranjenega gradiva in celovitega dediščinskega prikaza, posvečenega fotografiji, edinstvena v evropskem prostoru. TINA STRMČNIK Vrata odprla v celoti obnovljena Pelikanova hiša – Prvi vodeni ogledi že maja Fotografska časovna kapsula Fotografska časovna kapsula Katalogi fotografskega papirja MNZC že vrsto let opozarja na bogato in ustvarjalno življenje ter delo fotografa Josipa Pelikana, ki se je leta 1919 preselil iz Idrije v Ce- lje in v tem mestu ob Savinji odkupil hišo s pri- padajočim steklenim fotografskim ateljejem. Atelje, kjer je deloval ta pomemben kronist dogajanja na Celjskem, je kulturni spomenik državnega pomena in je že skoraj tri desetletja pomemben del ponudbe MNZC. V teh dneh je muzej namenu predal še obnovljen in mu- zejsko osmišljen preostali del stavbe, kjer je delala in živela ta znana fotografska družina. Obiskovalci si bodo tako po prvomajskih pra- znikih lahko ogledali, kakšen je rezultat večle- tne obnove stavbe, ki jo je po smrti Pelikanove hčere Božene Pelikan od potomcev omenjene družine na pobudo MNZC odkupila Mestna občina Celje. Iz hiše ni šlo skoraj nič Muzeji se pogosto soočajo s težavo, da imajo za predstavitev svojih vsebin na voljo premalo gradiva. V primeru priprav na odprtje Fotohiše Peli- kan je bilo ravno na- sprotno. Ko je MNZC v upravljanje prejel ce- lotno stavbo v Razlagovi ulici 5, so se muzealci zna- šli pred izzivom, kako smisel- no urediti neverjetno kopico izvr- stno ohranjenih predmetov. Razlogov, da se tovrstni fotografski dragulji niso znašli v smeteh, je več. Eden ključnih je po besedah direktorja MNZC dr. Tončka Kregarja ta, da je bila hiša ves čas v lasti družine Pelikan. »Če bi prišli novi lastniki, verjetno do teh predmetov ne bi imeli tako skrbnega odnosa. Pomembno je tudi, da so v tej stavbi ves čas ohranjali isto dejavnost – to je bila hiša fotografije. Tudi če so kupili nove naprave, so stare skrbno hranili. Pelikanova hči Božena je s tem, ko ni ničesar zavrgla, ohranjala spomin na svojega očeta.« Da bi več kot 120 let stara stavba kljub ce- loviti obnovi kar najbolj pristno prikazovala utrip obdobja, ko je v njej ustvarjal Josip Pe- likan, so muzealci ob prevzemu hiše posneli podobo notranjosti. »Zdaj se zdi, kot da smo prostore pospravili. Vse, kar je pomembne- ga, smo vrnili na svoje mesto, balast smo shranili v depoje. Mislim, da bi bil Pelikan, ki je bil zelo redoljuben gospod, ponosen na »Družinski člani niso zavrgli ničesar. Čaka nas še veliko prijetnega raziskovalnega dela, da bomo vse gradivo dokumentirali, ga vpisali v naše sisteme,« je poudarila Urška Todosovska – Šmajdek. nas,« je dejala Urška Todosovska – Šmaj- dek. Slednja je bila kot sodelavka Zavo- da za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije odgovorna konserva- torka obnove Fotohiše Pelikan. Zadnje leto je ta fotografinja in umetnostna zgodovinarka del ekipe MNZC, kjer skrbi za oživljanje novega muzej- skega kompleksa. Čeprav so številni izvirni predmeti na ogled na vsakem koraku, je celoten opus, ki je prešel v last MNZC, še mnogo obširnejši. »Verjetno bo za to, da bomo vse gradivo inventarizirali in digitalizirali, potrebno kar življenjsko delo skupine kustosov,« je pojasnil Kregar. Zdaj ko je obnova končana, se po njegovih besedah zdi, kot da atelje še vedno deluje, Pelikan pa je vmes skočil na malico ali krajši sprehod. Spoznavanje razvoja fotografije Obiskovalci Fotohiše Pelikan lahko spozna- vajo celo stoletje razvoja fotografske tehnike in tehnologije. Po novem lahko vstopijo v ele- ktrični fotografski atelje, kjer je Pelikan svo- jo dejavnost opravljal od 30. let 20. stoletja, njegova hči Božena pa je tam delala še vse do konca 20. stoletja. Ogledajo si lahko prostore, Urška Todosovska – Šmaj- dek in Tonček Kregar v veži hiše v Razlagovi ulici 5 ob kolesu Josipa Pelikana. Sle- dnji je imel edini dovoljenje za vožnjo po mestu, kjer je bila sicer dovoljena le hoja. Ker je imel poškodovano nogo, je vozil žensko kolo. Utrinek iz sta- novanjskega nadstropja, kjer je najprej živela družina Lenz, kasneje pa družina Pelikan. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 17, 25. april 2024 FOTOHIŠA PELIKAN Kemikalije, ki jih je Pelikan uporabljal pri svojem delu. namenjene obdelavi in povečavi fotografi j. Ena od temnic je ostala celo povsem takšna, kot je bila v obdobju znamenitega fotografa. »Ta prostor smo namreč samo počistili, sicer pa nismo spreminjali ničesar,« sta pojasnila sogovornika. Ker se je v obdobju, ko je bil Pelikan pomemben kronist Celja in okolice, fotografi ja bliskovito razvijala, lah- ko obiskovalci njegove hiše spoznavajo števil- ne tehnike. Posnetke je namreč najprej ustvarjal s pomočjo mokrih fotografskih plošč oz. mokrega kolodia, nato je foto- grafi ral na tovarniško pripravljene steklene plošče. Kasneje je upo- rabljal tako imenovani plan fi lm oz. negativni fi lm, name- njen velikoformatni fotografi ji, sča- soma je prešel na format Leica. V kletnih prostorih, kjer je Galerija Božena, so trenutno razstavljene portretne, promena- dne in druge fotografi je ženske, pod katere se je podpisal Pelikan. Omenjena galerija bo v prihodnje med drugim omogočala tudi razsta- ve del sodobne fotografske umetnosti. Sprehod skozi stanovanje Še ena zanimivost se skriva v prvem nad- stropju, kjer je na ogled družinsko stanovanje družine Pelikan. Sprehod po salonu, jedilnici in spalnici predstavlja meščansko bivanjsko kulturo z začetka 20. stoletja. Ker je hišo v Razlagovi ulici 5 leta 1899 zgradil Pelikanov predhodnik, fotograf nemškega rodu Johann Martin Lenz, je možno, da so nekateri še ohra- njeni kosi pohištva njegova last. Morebiti je Pelikan kakšen kos pohištva pripeljal iz Idrije, kjer je imel prej svojo hišo in atelje. S posluhom za dediščino Celoten projekt, vključno z nakupom stav- be, je vreden 830 tisoč evrov. »Glede na raz- sežnost opravljenih del smo bili res varčni, saj smo stavbo izpraznili in jo na nek na- čin temeljito ›olupili‹,« je pojasnil Kregar. Več kot 120 let stara nepremičnina ima zdaj obnovljeno podstrešje, novo streho in stavbno pohištvo, nove pode. Urška Todosovska – Šmajdek je pojasni- la, da je MNZC pri projektu sodeloval s podjetjem Zgradba- zamisli. Pri obnovi stavbe so upoštevali vse kulturnovarstvene pogoje. »V kleti in man- sardi so bili opravljeni korenitejši gradbeni posegi, v pritličju in prvem nadstropju ter v zunanjem delu stavbe so bile opravljene tudi sondažne raziskave. V zu- nanjosti smo iskali osnovni barvni ton, ki smo ga določili za obnovo. Konservatorske in restavratorske obnove je bil deležen še kamniti stavbni zid, ki poudarja zadnjo os pročelja.« Največji projekt MNZC doslej Direktor MNZC je hvaležen, da sta idejo o ure- ditvi Fotohiše Pelikan podprla nekdanje in seda- nje vodstvo Mestne občine Celje. Slednja je za naložbo namenila več kot 60 odstotkov denarja. Približno dvajset odstotkov je zagotovil MNZC, ki je za to med drugim namenil vse prihodke od vstopnin v zadnjih petih letih. Približno deset odstotkov je prispevalo kulturno ministrstvo. »Obnovo smo izvajali v obdobju, ko so se cene materialov in storitev občutno podražile. Zaradi izredno omejenih denarnih sredstev so prišli tudi trenutki, ko smo skoraj že obupali. A nam je vendarle uspelo,« je dejal Kregar. Kot je še poudaril, je ureditev Fotohiše Pe- likan največji projekt MNZC vse od njegove ustanovitve leta 1963. S tem, ko je muzej pod svoje okrilje pridobil takšno obsežno razširitev, je po prepričanju direktorja na najboljši možen način obeležil 60 desetletij delovanja. »Foto- »Po Evropi so ohranjeni le še trije ali štirje podobni stekleni fotografski ateljeji. Ni nam znano, da bi kje obstajal takšen celovit dediščinski prikaz, posvečen fotogra ji. Upamo se pohvaliti, da gre za edinstven primer v evropskem prostoru,« pravi Tonček Kregar. Tonček Kregar: »Ker je bil Pelikan redoljuben in strog, enako tudi njegova hči Božena, ki je fotografsko dejavnost opravljala tako rekoč do konca 20. stoletja, je vsa oprema še vedno delujoča. Potrebni so bili le nekateri restavratorski posegi, na primer čiščenje in manjši ›lepotni popravki‹. hiša Pelikan bi lahko delovala kot samostojna muzejska enota, saj ima na voljo vse potreb- no. Ima gradivo, konferenčno sobo, depoje, pisarne. Ima več kot 600 kvadratnih metrov razstavnih in delovnih površin. Za naš muzej, ki ima omejene kadrovske in zlasti fi nančne zmogljivosti, je to res ogromna pridobitev.« Foto: Andraž Purg Številni zavoji fotografskega papirja so še povsem nedotaknjeni, na njih so tudi cene. Električni atelje je znan fotografski mojster uporabljal od leta 1937. Njegova hči Božena Pelikan je tam stranke za osebne dokumente fotografirala še v 90. letih prejšnjega stoletja. Raziskave sodelavcev ZVKDS so pokazale, da je bilo pritličje nekoč bivalno, Pelikan ga je po letu 1937 namenil fotografski dejavnosti. V sprejemnici za stranke so ohranjeni ceniki, posetnice, blagajna, po meri izdelano pohištvo … Prostor za obdelavo fotografij, kjer so Pelikanovi pomočniki in vajenci retuširali, obrezovali in ravnali posnetke. Vsak je opravljal točno določeno delo. Povečevalnica, name- njena ustvarjanju večjih formatov fotografij Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 17, 25. april 2024 INFORMACIJE V Tehnoparku Celje, katerega namen je tudi spodbujanje zanimanja mladih za naravoslovno- -tehnične študije ter seznanjanje z različnimi poklici, poudarjajo pomembnost povezovanja z gospodarstvom. Seminar, ki so ga vodili tehnični svetovalci iz podjetij Slada, d.o.o., Veto, d.o.o., Viega, d.o.o. in Štern, d.o.o., je mladim omogočil celovit vpogled v sodobne izzive in priložnosti v gradbenem in energetskem sektorju. Celjski dijaki so spoznali vsebine s področja ogrevalne tehnike, prezračevanja in tehnološke priprave vode. Prav tako so bili deležni predstavitve cevnih zatiskovalnih sistemov in praktičnega dela, kjer so lahko preizkusili zatiskovanje spojnih elementov. Ta skupna prizadevanja podjetij in izobraževalnih ustanov predstavljajo pomemben korak v izobraževanju in pripravi mladih na prihodnje izzive v industriji, ki se neprestano razvija in išče inovativne rešitve za trajnostni napredek. V podjetju Slada prav tako želijo poudariti prizadevanje za obujanje poklica inštalaterja strojnih inštalacij. Izobraževanje za prihodnost Sodobni trendi na področju strojnih inštalacij V podjetju Slada iz Celja, ki je član skupine Veto Group, ugotavljajo, da strokovnjaki potrebujejo nenehno pridobivanje znanj, tako teoretičnih kot praktičnih, da lahko sledijo potrebam trga, ki jih določa vedno večja zahteva po večji energetski učinkovitosti in udobju bivanja. Zato se povezujejo s svojimi poslovnimi partnerji in organizirajo izobraževalne delavnice za mlade, hkrati pa sodelujejo s tehničnimi šolami po Sloveniji. V ta namen so pretekli teden v sodelovanju s Tehnoparkom Celje izvedli strokovni izobraževalni seminar za 250 dijakov Šolskega centra Celje. www.veto.si Plinarniška ul. 4 www.slada.si Celje Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 17, 25. april 2024 OTROCI POJEJO Podjetje je zelo uspešno MONTING SK, d.o.o., družinsko podjetje, ki je na trgu prisotno že skoraj 30 let. V podjetju se ukvarjajo s sledečimi dejavnostmi: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za druge industrijske panoge, • Razrez in preoblikovanje pločevine, plazemski in plamenski razrez, vodni razrez raznih materialov, • Izdelava in obdelava velik ih, težk ih in/ali kompleksnih zvarjencev ter drugih specialnih konstrukcij ter strojnih delov, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje velikih črnih in nerjavnih izdelkov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. Naša karavana projekta Otroci pojejo slovenske pe- smi in se veselijo se je tudi v letošnji sezoni ustavila v Laškem. Komisija je imela težko nalogo, saj so pevke in pevci odlično opravili s svojimi nastopi, kar kaže na to, da v Laškem in Rimskih toplicah ne manjka pevskih talentov. LUKA ŽERJAV 10. sezona projekta Vrhunski nastopi mladih pevk in pevcev v Laškem V Kulturnem centru Laško je nastopilo skupaj 21 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Spre- mljali smo nastope otrok iz OŠ Primoža Trubarja Laško in podružnice OŠ Debro, ter OŠ Antona Aškerca Rimske toplice in podružnice OŠ Sedraž. Tudi tokrat so prepevali iz- ključno slovenske pesmi. Naj- večkrat je v Kulturnem cen- tru Laško odmevala skladba pred širšim občinstvom in da s tem pridobivajo samo- zavest in izkušnje z javnim nastopanjem, kar jim bo ka- sneje na življenjski poti še kako koristilo,« je nastope mladih pevk in pevcev po- spremil župan Občine Laško Marko Šantej. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi to- krat izbrala štiri polfi naliste, iz vsake starostne skupine po dva. V mlajši katego- riji so izbrali Pijo Tanšek Aškerc, ki je zapela skladbo Srajca zasedbe Papir, in Laro Jančič, ki se je odločila za zimzeleno skladbo Lastovka Elde Viler. V starejši katego- riji pa sta si polfi nalni nastop zagotovili Naja Tovornik z interpretacijo skladbe skupi- ne Tabu Lahko sem srce in Neža Slapšak s skladbo Ti boš tam zasedbe Proper. Pomembnosti projekta se poleg Občine Laško, ki je bila tokratna gostiteljica, zavedajo tudi pokrovitelji: Cinkarna, Vivapen, Silkem, Target, SAZAS, Monting in Thermana Laško, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Nik Jarh Maraaye 1000 let. Slišali smo nekaj narodnozabavnih, tri zimzelene, pevke pa so izbi- rale skladbe Nine Pušlar, He- lene Blagne in Mance Špik. Med nastopi je vsekakor iz- stopala Neža Slapšak, ki je petje pospremila z igranjem na klavir in oboje opravila z odliko. »S takšnimi prireditvami in nastopi na eni strani bogati- mo kulturni program občine. Še bolj pomembno pa je, da se s prireditvami razvijajo naši otroci. Da imajo mo- žnost pokazati svoj talent Pija Tanšek Aškerc se je uvrstila v polfinale s skladbo Srajca. O likanju srajc pa je pred nastopom povedala, da jih najhitreje in najbolje zlikajo – mame. Lara Jančič je komisijo prepričala s skladbo Lastovka. Kot je povedala, bi v primeru, da bi bila ptič, postala sova, ker so sove pametne. Naja Tovornik se je v polfinale uvr- stila s prefinjeno izvedbo skladbe Lahko sem srce zasedbe Tabu. Neža Slapšak je petje pospremila z igranjem na klavir in oboje opravila z odliko. Cvetličarna Helena Novak Zbrani otroci iz OŠ Primoža Trubarja Laško in podružnice OŠ Debro ter iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in podružnice OŠ Sedraž Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 17, 25. april 2024 OTROCI POJEJO Podjetje je zelo uspešno MONTING SK, d.o.o., družinsko podjetje, ki je na trgu prisotno že skoraj 30 let. V podjetju se ukvarjajo s sledečimi dejavnostmi: • Strojegradnja, strojna obdelava, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za proizvodnjo kamene in steklene izolacijske volne, • Izdelava in montaža tehnološke opreme za druge industrijske panoge, • Razrez in preoblikovanje pločevine, plazemski in plamenski razrez, vodni razrez raznih materialov, • Izdelava in obdelava velik ih, težk ih in/ali kompleksnih zvarjencev ter drugih specialnih konstrukcij ter strojnih delov, • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala, • Peskanje velikih črnih in nerjavnih izdelkov, barvanje, • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme doma in po svetu. Naša karavana projekta Otroci pojejo slovenske pe- smi in se veselijo se je tudi v letošnji sezoni ustavila v Laškem. Komisija je imela težko nalogo, saj so pevke in pevci odlično opravili s svojimi nastopi, kar kaže na to, da v Laškem in Rimskih toplicah ne manjka pevskih talentov. LUKA ŽERJAV 10. sezona projekta Vrhunski nastopi mladih pevk in pevcev v Laškem V Kulturnem centru Laško je nastopilo skupaj 21 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Spre- mljali smo nastope otrok iz OŠ Primoža Trubarja Laško in podružnice OŠ Debro, ter OŠ Antona Aškerca Rimske toplice in podružnice OŠ Sedraž. Tudi tokrat so prepevali iz- ključno slovenske pesmi. Naj- večkrat je v Kulturnem cen- tru Laško odmevala skladba pred širšim občinstvom in da s tem pridobivajo samo- zavest in izkušnje z javnim nastopanjem, kar jim bo ka- sneje na življenjski poti še kako koristilo,« je nastope mladih pevk in pevcev po- spremil župan Občine Laško Marko Šantej. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi to- krat izbrala štiri polfi naliste, iz vsake starostne skupine po dva. V mlajši katego- riji so izbrali Pijo Tanšek Aškerc, ki je zapela skladbo Srajca zasedbe Papir, in Laro Jančič, ki se je odločila za zimzeleno skladbo Lastovka Elde Viler. V starejši katego- riji pa sta si polfi nalni nastop zagotovili Naja Tovornik z interpretacijo skladbe skupi- ne Tabu Lahko sem srce in Neža Slapšak s skladbo Ti boš tam zasedbe Proper. Pomembnosti projekta se poleg Občine Laško, ki je bila tokratna gostiteljica, zavedajo tudi pokrovitelji: Cinkarna, Vivapen, Silkem, Target, SAZAS, Monting in Thermana Laško, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Nik Jarh Maraaye 1000 let. Slišali smo nekaj narodnozabavnih, tri zimzelene, pevke pa so izbi- rale skladbe Nine Pušlar, He- lene Blagne in Mance Špik. Med nastopi je vsekakor iz- stopala Neža Slapšak, ki je petje pospremila z igranjem na klavir in oboje opravila z odliko. »S takšnimi prireditvami in nastopi na eni strani bogati- mo kulturni program občine. Še bolj pomembno pa je, da se s prireditvami razvijajo naši otroci. Da imajo mo- žnost pokazati svoj talent Pija Tanšek Aškerc se je uvrstila v polfinale s skladbo Srajca. O likanju srajc pa je pred nastopom povedala, da jih najhitreje in najbolje zlikajo – mame. Lara Jančič je komisijo prepričala s skladbo Lastovka. Kot je povedala, bi v primeru, da bi bila ptič, postala sova, ker so sove pametne. Naja Tovornik se je v polfinale uvr- stila s prefinjeno izvedbo skladbe Lahko sem srce zasedbe Tabu. Neža Slapšak je petje pospremila z igranjem na klavir in oboje opravila z odliko. Cvetličarna Helena Novak Zbrani otroci iz OŠ Primoža Trubarja Laško in podružnice OŠ Debro ter iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in podružnice OŠ Sedraž Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 17, 25. april 2024 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 4. 4., je bila v te- lovadnici Srednje zdravstve- ne in kozmetične šole Celje okrogla miza z naslovom Moč pozitivnih sprememb – pot do spoštovanja in empatije, ki sta jo moderirali dijakinji 4. b razreda Tia Tavzes in Laura Lipar pod mentorstvom profe- sorja Petra Čepina Tovornika. Tema okrogle miza je bila nasilno oziroma neprimerno Petru Simonitiju (1930–2024) Ne, niti smrt nas ne osami in ne zagrne nas z nočjo. Nebeške zvezde vse še v jami neugasljive nam cveto. (Alojz Gradnik) Vse zvezde zdaj sijejo zate, dragi Peter, in ti zdaj siješ za nas z vsake zvezde posebej. Skušamo pokukati onkraj srebrne črte, kjer si se pri- družil svoji ljubljeni Nadi, a ne gre; pogled nam zastira nekaj dobrega, nekaj prijaznega, nekaj srcu ljubega … Znova in znova se nam pred očmi pojavljajo tvoj na- smejan obraz, navihan pogled in široko razprte roke, pripravljene na objeme. Oh, še malo, pa bo stoletje, kar te je v svoja nedrja ljubeznivo sprejela tvoja rodna Biljana v Goriških Brdih. Takrat so ti rojenice v zibel položile ljubezen do druži- ne, domovine, do prelepe slovenske besede, neizmeren talent za igro in še veliko dobrih lastnosti. Čarobnost odra si prvič začutil pri svojih osmih letih in vedel si, da boš to počel vse svoje življenje. Četudi so tvojo primarno družino ena za drugo zadevale strahote druge svetovne vojne, ste kot kleni Slovenci »stali ino obstali«. Kljub selitvam iz Brd na Koroško si povsod za- sejal seme svoje ljubezni do odra in ustanavljal igralske skupine, igral, režiral, snoval scene, kostume … Živel si za gledališče. Pa te je življenje pripeljalo v Celje, kjer si srečal Nado, svojo največjo ljubezen. Vajino srečo sta stotero pomno- žila otroka, hči Saška in sin Lipe, ki sta v vaju dveh imela vzor ljubezni in družinske sreče, vidva pa sta jima nudila topel, varen in miren dom. Službeno pot si začel in končal kot bančnik. Bolj raz- ličnih področij delovanja skorajda ni mogoče združiti v eni osebi in mnogi, ki so te poznali kot bančnika, so odprtih ust onemeli, ko so te doživeli v kateri od neštetih vlog na odru. Vsi tisti, ki so te videli na odru, te bodo pogrešali, spo- minjali se te bodo tisoči, ki si jih kot nepozabni Dedek Mraz desetletja razveseljeval, zelo boš manjkal svoji dru- žini, otrokoma, vnukom in pravnukom. Za nas, drugo družino iz tvojega gledališča, pa bo tvoj odhod nemogo- če zapolniti, saj si bil naš oče, umetniški vodja, režiser, neizčrpen vrelec zamisli, modrosti, tvorec rešitev. Bil si vedno poln ljubezni do vseh okrog sebe, misleč, da so vsi ljudje dobri. Pa niso bili, ne vsi in ne vedno. A bil si vse odpuščajoč in svoje dragocene vrednote si vselej prenašal na nas. Tudi zaradi tega te bomo zelo pogrešali. Čeravno vemo, da tako kot pridemo, vsi tudi gremo, še nismo povsem dojeli, da te ni več tukaj, da danes ne grem več na obisk v dom Sv. Jožefa, da ni več tvojega vse bolj pojemajočega glasu in ni več vse bolj tresočega stiska roke. A ker ti nisi nikoli živel le zase, ne boš nikdar umrl. Prepričani smo, da tam, kjer si zdaj, že snuješ novo predstavo, od igralcev zahtevaš popolnost in jim trobiš »Daj več čustev v besedilo« ali »Ne, ne, ne, teh nogavic nikakor ne moreš obleči k tem hlačam« ali »Za božjo voljo, daj na odru uro z roke«. Dragi Peter, počakaj na nas, saj se ti bomo vsi enkrat pridružili tam za mavrico, dotlej pa bomo ponosno na- daljevali tvoje delo v tvojem gledališču. LADA ŠČUREK za Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje V spomin Langenlois – mesto vrtnarstva in vinogradništva Moč pozitivnih sprememb – pot do spoštovanja in empatije vedenje v šoli, na delov- nem mestu in v zdravstve- nih institucijah. Pridružili so se nam štirje gosti, in sicer Doroteja Lešnik Mu- gnaioni, politologinja, sve- tovalka in predavateljica na področju preprečevanja nasilja v medosebnih odno- sih, Monika Ažman, diplo- mirana medicinska sestra in državna svetnica, Iztok Leskovar, profesor matema- tike, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin, ter Matjaž Mastnak, vodja policijske- ga okoliša Center in Dolgo Polje. Gostje okrogle mize so nam predstavili svoje iz- kušnje z različnimi vrstami nasilja ter nam zaupali ne- kaj nasvetov, kako ustvari- ti boljši in lepši svet brez nasilja. Na okrogli mizi so bile predstavljene različne vrste nasilja, njen namen pa je bil ozaveščanje poslu- šalcev o tematiki ter kako nasilje preprečiti ali zmanj- šati. Okrogla miza se je za- ključila z mislijo: Nasilje ni- koli ni rešitev, ustvarjajmo svet, kjer prevladujejo so- čutje, r azume v an je in mir . LAURA LIPAR, TIA TAVZES V času od 2. do 6. aprila je bil v avstrijskem Langenloi- su 18. seminar evropskih učiteljev hortikulture. Udeleži- lo se ga je 50 učiteljev iz 14 držav. S šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sva se seminarja udeležili Veronika Cvetko in Lidija Oblak. Langenlois je mesto ob reki Kamp v avstrijski deželi Spo- dnja Avstrija. Slovi po pride- lavi vina in velja za največjo vinorodno okrožje Avstrije. Kraj je obdan s številnimi vi- nogradi in vsa vinska mesta, ki spadajo v občino Langenlo- is, so vredna obiska. V kraju domuje vrtnarska šola (Gartenbauschule Lan- genlois), naša gostiteljica. Šolo obiskuje približno 350 dijakov in je specializirana za izobraževanje in usposablja- nje na področju vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva. Ponuja tudi mojstrske izpite s področja oblikovanja vrtov. V sklopu šole smo si v sredo dopoldan ogledali šolsko vr- tnarijo, dvorano za krajinar- stvo ter učne in razstavne vrtove. Popoldan nas je pot vodila v bližnji Krems, kjer je priznano izobraževalno sre- dišče, ki ponuja širok nabor programov o vinogradništvu in vinarstvu. V četrtek dopoldan je na šoli potekal redni letni občni zbor društva učiteljev horti- kulture, na katerem smo pre- gledali delo v preteklosti in načrtovali delo za prihodnost. Popoldan nas je pot vodila v Schiltern, kjer smo obiskali semensko banko in razstavni vrt z bogato zakladnico kul- turnih rastlin. Društvo Arche Noah se osredotoča na ohra- njanje biotske raznovrstnosti in dediščine rastlinskih vrst. Njihova glavna dejavnost je ohranjanje starih tradicional- nih sort semen zelenjave, sad- ja, zelišč in drugih rastlinskih vrst ter spodbuja uporabo teh semen med kmetovalci, vr- tnarji in ljubitelji vrtov. Obi- skali smo tudi doživljajski vrt Kittenberger Erlebnisgarten. Ta priljubljena turistična de- stinacija ponuja edinstveno doživetje za obiskovalce vseh starosti. Ponaša se z raznoli- kimi tematskimi vrtovi, kot so zeliščni in cvetlični vrtovi, vrtovi z zelenjavo in sadjem ter številnimi drugimi atrak- cijami. Poleg raznolikih vrtov območje zajema tudi otroško igrišče, labirint, učno pot, živalski vrt in številne druge poučne in zabavne dejavno- sti. Obiskovalci lahko uživajo v sproščujočem okolju, razi- skujejo različne vrste rastlin in se veliko naučijo o pomenu varovanja narave in okolja. V petek smo si ogleda- li drevesnico Hameter, kjer grosistično prodajajo več kot 2000 različnih rastlin in imajo več kot 600 strank po celotni Avstriji. So odgovorni do na- rave in si življenja brez eko- loške proizvodnje in trajnosti ne morejo več predstavljati. Trajnice gnojijo izključno z organskimi gnojili in rastline z uporabo kompostnega čaja iz deževnikov ohranjajo vi- talne in odporne na različne bolezni in škodljivce. Na po- sestvu Praskac so nas kar na traktorski prikolici popeljali na ogled drevesnice, saj upravlja- jo s približno 80 ha površin, na katerih sami pridelajo vse rastline, od vrtnic do listavcev in živih mej do dreves in gr- movnic. V podjetju je več kot 120 zaposlenih, ki rastline vzgajajo, režejo, pridelujejo in skrbijo za njihovo dobro počutje. Te avtohtone rastline imajo posebno prednost, da so navajene na lokalno podnebje, prenesejo mraz, poletno vro- čino in zelo dobro prenašajo sušo. Sledil je še ogled vrtnega centra s široko paleto izdelkov in storitev za ljubitelje vrtnar- jenja. Ponašajo pa se tudi s spletno prodajo, s katero so začeli že pred pandemijo in je zacvetela v času pandemije. Za zaključek seminarja smo obi- skali vrtove T ullna, kjer je prva izključno ekološko vzdrževa- na in zasnovana vrtna razstava v Evropi. Uporabljajo le organ- ska gnojila, biološka škropiva in ne uporabljajo šote. V 70 modelnih razstavnih vrtovih smo dobili ideje in navdih, kako lahko vrt, balkon ali te- raso oblikujemo kot ekološko oazo dobrega počutja. Udeleženci seminarja smo v tednu po veliki noči izmenjali primere dobrih praks ter načr- tovali nadaljnje aktivnosti, kot so mednarodna tekmovanja, seminarji in izmenjave v okvi- ru projektov Erasmus+. Poslo- vili smo se polni novih idej in nepozabnih vtisov, hkrati pa se že veselimo vseh izmenjav v okviru projektov Erasmus+, 10. mednarodnega tekmova- nja mladih vrtnarjev v Nemči- ji in naslednjega seminarja, ki bo v tednu po veliki noči 2025 v Luksemburgu. VERONIKA CVETKO, LIDIJA OBLAK Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 17, 25. april 2024 BRALCI POROČEVALCI V četrtek, 4. 4., je bila v te- lovadnici Srednje zdravstve- ne in kozmetične šole Celje okrogla miza z naslovom Moč pozitivnih sprememb – pot do spoštovanja in empatije, ki sta jo moderirali dijakinji 4. b razreda Tia Tavzes in Laura Lipar pod mentorstvom profe- sorja Petra Čepina Tovornika. Tema okrogle miza je bila nasilno oziroma neprimerno Petru Simonitiju (1930–2024) Ne, niti smrt nas ne osami in ne zagrne nas z nočjo. Nebeške zvezde vse še v jami neugasljive nam cveto. (Alojz Gradnik) Vse zvezde zdaj sijejo zate, dragi Peter, in ti zdaj siješ za nas z vsake zvezde posebej. Skušamo pokukati onkraj srebrne črte, kjer si se pri- družil svoji ljubljeni Nadi, a ne gre; pogled nam zastira nekaj dobrega, nekaj prijaznega, nekaj srcu ljubega … Znova in znova se nam pred očmi pojavljajo tvoj na- smejan obraz, navihan pogled in široko razprte roke, pripravljene na objeme. Oh, še malo, pa bo stoletje, kar te je v svoja nedrja ljubeznivo sprejela tvoja rodna Biljana v Goriških Brdih. Takrat so ti rojenice v zibel položile ljubezen do druži- ne, domovine, do prelepe slovenske besede, neizmeren talent za igro in še veliko dobrih lastnosti. Čarobnost odra si prvič začutil pri svojih osmih letih in vedel si, da boš to počel vse svoje življenje. Četudi so tvojo primarno družino ena za drugo zadevale strahote druge svetovne vojne, ste kot kleni Slovenci »stali ino obstali«. Kljub selitvam iz Brd na Koroško si povsod za- sejal seme svoje ljubezni do odra in ustanavljal igralske skupine, igral, režiral, snoval scene, kostume … Živel si za gledališče. Pa te je življenje pripeljalo v Celje, kjer si srečal Nado, svojo največjo ljubezen. Vajino srečo sta stotero pomno- žila otroka, hči Saška in sin Lipe, ki sta v vaju dveh imela vzor ljubezni in družinske sreče, vidva pa sta jima nudila topel, varen in miren dom. Službeno pot si začel in končal kot bančnik. Bolj raz- ličnih področij delovanja skorajda ni mogoče združiti v eni osebi in mnogi, ki so te poznali kot bančnika, so odprtih ust onemeli, ko so te doživeli v kateri od neštetih vlog na odru. Vsi tisti, ki so te videli na odru, te bodo pogrešali, spo- minjali se te bodo tisoči, ki si jih kot nepozabni Dedek Mraz desetletja razveseljeval, zelo boš manjkal svoji dru- žini, otrokoma, vnukom in pravnukom. Za nas, drugo družino iz tvojega gledališča, pa bo tvoj odhod nemogo- če zapolniti, saj si bil naš oče, umetniški vodja, režiser, neizčrpen vrelec zamisli, modrosti, tvorec rešitev. Bil si vedno poln ljubezni do vseh okrog sebe, misleč, da so vsi ljudje dobri. Pa niso bili, ne vsi in ne vedno. A bil si vse odpuščajoč in svoje dragocene vrednote si vselej prenašal na nas. Tudi zaradi tega te bomo zelo pogrešali. Čeravno vemo, da tako kot pridemo, vsi tudi gremo, še nismo povsem dojeli, da te ni več tukaj, da danes ne grem več na obisk v dom Sv. Jožefa, da ni več tvojega vse bolj pojemajočega glasu in ni več vse bolj tresočega stiska roke. A ker ti nisi nikoli živel le zase, ne boš nikdar umrl. Prepričani smo, da tam, kjer si zdaj, že snuješ novo predstavo, od igralcev zahtevaš popolnost in jim trobiš »Daj več čustev v besedilo« ali »Ne, ne, ne, teh nogavic nikakor ne moreš obleči k tem hlačam« ali »Za božjo voljo, daj na odru uro z roke«. Dragi Peter, počakaj na nas, saj se ti bomo vsi enkrat pridružili tam za mavrico, dotlej pa bomo ponosno na- daljevali tvoje delo v tvojem gledališču. LADA ŠČUREK za Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje V spomin Langenlois – mesto vrtnarstva in vinogradništva Moč pozitivnih sprememb – pot do spoštovanja in empatije vedenje v šoli, na delov- nem mestu in v zdravstve- nih institucijah. Pridružili so se nam štirje gosti, in sicer Doroteja Lešnik Mu- gnaioni, politologinja, sve- tovalka in predavateljica na področju preprečevanja nasilja v medosebnih odno- sih, Monika Ažman, diplo- mirana medicinska sestra in državna svetnica, Iztok Leskovar, profesor matema- tike, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin, ter Matjaž Mastnak, vodja policijske- ga okoliša Center in Dolgo Polje. Gostje okrogle mize so nam predstavili svoje iz- kušnje z različnimi vrstami nasilja ter nam zaupali ne- kaj nasvetov, kako ustvari- ti boljši in lepši svet brez nasilja. Na okrogli mizi so bile predstavljene različne vrste nasilja, njen namen pa je bil ozaveščanje poslu- šalcev o tematiki ter kako nasilje preprečiti ali zmanj- šati. Okrogla miza se je za- ključila z mislijo: Nasilje ni- koli ni rešitev, ustvarjajmo svet, kjer prevladujejo so- čutje, r azume v an je in mir . LAURA LIPAR, TIA TAVZES V času od 2. do 6. aprila je bil v avstrijskem Langenloi- su 18. seminar evropskih učiteljev hortikulture. Udeleži- lo se ga je 50 učiteljev iz 14 držav. S šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sva se seminarja udeležili Veronika Cvetko in Lidija Oblak. Langenlois je mesto ob reki Kamp v avstrijski deželi Spo- dnja Avstrija. Slovi po pride- lavi vina in velja za največjo vinorodno okrožje Avstrije. Kraj je obdan s številnimi vi- nogradi in vsa vinska mesta, ki spadajo v občino Langenlo- is, so vredna obiska. V kraju domuje vrtnarska šola (Gartenbauschule Lan- genlois), naša gostiteljica. Šolo obiskuje približno 350 dijakov in je specializirana za izobraževanje in usposablja- nje na področju vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva. Ponuja tudi mojstrske izpite s področja oblikovanja vrtov. V sklopu šole smo si v sredo dopoldan ogledali šolsko vr- tnarijo, dvorano za krajinar- stvo ter učne in razstavne vrtove. Popoldan nas je pot vodila v bližnji Krems, kjer je priznano izobraževalno sre- dišče, ki ponuja širok nabor programov o vinogradništvu in vinarstvu. V četrtek dopoldan je na šoli potekal redni letni občni zbor društva učiteljev horti- kulture, na katerem smo pre- gledali delo v preteklosti in načrtovali delo za prihodnost. Popoldan nas je pot vodila v Schiltern, kjer smo obiskali semensko banko in razstavni vrt z bogato zakladnico kul- turnih rastlin. Društvo Arche Noah se osredotoča na ohra- njanje biotske raznovrstnosti in dediščine rastlinskih vrst. Njihova glavna dejavnost je ohranjanje starih tradicional- nih sort semen zelenjave, sad- ja, zelišč in drugih rastlinskih vrst ter spodbuja uporabo teh semen med kmetovalci, vr- tnarji in ljubitelji vrtov. Obi- skali smo tudi doživljajski vrt Kittenberger Erlebnisgarten. Ta priljubljena turistična de- stinacija ponuja edinstveno doživetje za obiskovalce vseh starosti. Ponaša se z raznoli- kimi tematskimi vrtovi, kot so zeliščni in cvetlični vrtovi, vrtovi z zelenjavo in sadjem ter številnimi drugimi atrak- cijami. Poleg raznolikih vrtov območje zajema tudi otroško igrišče, labirint, učno pot, živalski vrt in številne druge poučne in zabavne dejavno- sti. Obiskovalci lahko uživajo v sproščujočem okolju, razi- skujejo različne vrste rastlin in se veliko naučijo o pomenu varovanja narave in okolja. V petek smo si ogleda- li drevesnico Hameter, kjer grosistično prodajajo več kot 2000 različnih rastlin in imajo več kot 600 strank po celotni Avstriji. So odgovorni do na- rave in si življenja brez eko- loške proizvodnje in trajnosti ne morejo več predstavljati. Trajnice gnojijo izključno z organskimi gnojili in rastline z uporabo kompostnega čaja iz deževnikov ohranjajo vi- talne in odporne na različne bolezni in škodljivce. Na po- sestvu Praskac so nas kar na traktorski prikolici popeljali na ogled drevesnice, saj upravlja- jo s približno 80 ha površin, na katerih sami pridelajo vse rastline, od vrtnic do listavcev in živih mej do dreves in gr- movnic. V podjetju je več kot 120 zaposlenih, ki rastline vzgajajo, režejo, pridelujejo in skrbijo za njihovo dobro počutje. Te avtohtone rastline imajo posebno prednost, da so navajene na lokalno podnebje, prenesejo mraz, poletno vro- čino in zelo dobro prenašajo sušo. Sledil je še ogled vrtnega centra s široko paleto izdelkov in storitev za ljubitelje vrtnar- jenja. Ponašajo pa se tudi s spletno prodajo, s katero so začeli že pred pandemijo in je zacvetela v času pandemije. Za zaključek seminarja smo obi- skali vrtove T ullna, kjer je prva izključno ekološko vzdrževa- na in zasnovana vrtna razstava v Evropi. Uporabljajo le organ- ska gnojila, biološka škropiva in ne uporabljajo šote. V 70 modelnih razstavnih vrtovih smo dobili ideje in navdih, kako lahko vrt, balkon ali te- raso oblikujemo kot ekološko oazo dobrega počutja. Udeleženci seminarja smo v tednu po veliki noči izmenjali primere dobrih praks ter načr- tovali nadaljnje aktivnosti, kot so mednarodna tekmovanja, seminarji in izmenjave v okvi- ru projektov Erasmus+. Poslo- vili smo se polni novih idej in nepozabnih vtisov, hkrati pa se že veselimo vseh izmenjav v okviru projektov Erasmus+, 10. mednarodnega tekmova- nja mladih vrtnarjev v Nemči- ji in naslednjega seminarja, ki bo v tednu po veliki noči 2025 v Luksemburgu. VERONIKA CVETKO, LIDIJA OBLAK Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 17, 25. april 2024 BRALCI POROČEVALCI Maturanti Tjaš Esih, Alen Labohar in Jure Šantej iz Gimnazije Celje – Center so na slovenskem turnirju mladih fi zikov prepričljivo zmagali in nas zastopali na naslednji stopnji. Aprila so se udeležili Avstrijske- ga turnirja mladih fi zikov (AYPT) kot državni prvaki in predstavniki Slovenije na tem fi zikalnem medna- rodnem tekmovanju. Turnir je bil v treh krogih, v katerih so predstavili svoje raziskave izbranih fi zikalnih problemov, izzvali predstavi- tve drugih skupin in vrednoti- li njihove argumente v znan- stveni razpravi. V konkurenci številnih evropskih držav so osvojili končno 12. mesto. Zaključilo se je 53. državno tekmovanje mladih glasbeni- kov Republike Slovenije Tem- sig. Na tekmovanju so sodelo- vali glasbeniki v disciplinah harfa, kitara, citre, violina, viola, violončelo, kontrabas, orgle, komorne skupine s harmoniko, komorne skupi- ne s pihali in solfeggio. Tekmovanje je bilo v glasbe- nih šolah Ljubljane in Zasavja z okolico od 4. do 22. marca, udeležilo pa se ga je 42 naših glasbenikov. Naši učenci in di- jaki umetniške gimnazije glas- bene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, so dosegli zavidljive rezultate: zlato pla- keto je osvojilo 11 tekmovalcev (8 solistov in ena komorna skupina), od teh so osvojili 1. nagrado 3 solisti in komorna skupina (skupaj štiri 1. nagra- de) ter eno 2. nagrado. Srebrno plaketo je osvojilo kar 14 tek- movalcev (13 solistov ter ena komorna skupina), bronasto plaketo pa je osvojilo 11 tek- movalcev (10 solistov ter ena komorna skupina). Priznanje za udeležbo je prejelo 7 tek- movalcev, priznanje pa ena tekmovalka. Najvišje dosežke so osvoji- li: Trio Dolce: Vesper Videc (fl avta), Maj Brežnik (klari- net) in Amalija Jager (klavir), disciplina komorne skupine s pihali: zlata plaketa, 1. nagra- da, 100 točk. Podeljeni sta jim V Novem tedniku, ki je izšel 18. aprila 2024, je bila v rubriki Bralci poročevalci pod pri- spevkom Z Brača s prestižnim pokalom navedena napačna avtorica prispevka. Prispevek je napisala Dijana Žabkar in ne Simona Pompe. Za napako se opravičujemo in obenem želimo mentoricam in dijakom Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje vse dobro na njihovi nadaljnji šolski in poklicni poti. Uredništvo Novega tednika Vrhunski fiziki in filmarji Mentor ekipe je bil naš bivši dijak Mitja Suvajac. Aprila se je zaključilo 11. državno tekmovanje iz zna- nja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na fi lmu. Naše ekipe so po- novile lanski uspeh in v obeh kategorijah dosegle 1. mesto in zlato priznanje, več srebr- nih in eno bronasto. V kategoriji 1. in 2. letnik sta zlati priznanji prejela fi lm Skok, katerega ustvarjalci so Nuša Bohak, Eva Plešnik, Maruša Bevc Ribarić in Bor Golob, in v kategoriji 3. in 4. letnik fi lm Po sebi sem koval ustvarjalk Ele Pori, Mete Te- žak in Maje Logar. Srebrno priznanje so do- bili fi lmi Ampak (ustvarjal- ci Jerneja Sikošek, Maks Rojc in Taja Podvratnik); DoKončnost (Blaž Klinar, Janez Petriček, Jure Fluder- nik, Vid Čremožnik, Brin Zagoričnik); Ostajam (Iva- na Bračun, Tilija Kučer, Bor Gradišek, Žana Gostečnik, Amelie Dejak); V svinjaku (Ažbe Lipnik Tirgušek, Svit Zagoričnik in Brin Zagorič- nik); Še deset minut (Timo- tej Kristijan Kovač, Tjaš Esih in Gašper Krajnc); in brona- sto priznanje fi lm Čas celi rane (Eva Mužerlin in Neža Lukanc ter Pija Herič in Lana Klöckl). Mentorice so bile Nataša Grobelnik, Maja Rak in Petra Lajlar. RK Glasbena šola Celje z bogato bero uspehov Trio Dolce bili tudi posebni priznanji: priznanje za osvojenih 100 točk ter priznanje za najbolj obetavno komorno skupino v najnižji kategoriji. Mentorja sta bila Mirjana Brežnik in Be- njamin Govže. Neža Drame v disciplini citre II.a: zlata plaketa, 1. na- grada, 98,33 točk. Prejela je po- sebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Inara Šket, disci- plina citre I.a: zlata plaketa, 1. nagrada, 98 točk. Mentorica obeh: Franja Janež. Hana Hren, disciplina citre II.b: zlata plaketa, 1. nagra- da, 98,67 točk. Tudi Hana je prejela posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slo- venskega skladatelja. Mentorica Irena Anžič. Neža Štrajhar, disciplina viola I.a: zlata plaketa, 95 točk. Preje- mnica posebnega priznanja za najbolj obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji. Mentor: mag. Kristian Kolman, korepetitorka Katarina Arlič Leban. Maruša Gortnar, disciplina vi- ola II.b: zlata plaketa, 2. nagrada, 95 točk. Mentorica Špela Pirnat, korepetitorka mag. Larisa Čanji. Ob koncu tekmovanja je bil slavnostni zaključni koncert izbranih prvonagrajencev na KGBL v Ljubljani. Iskrene čestitke vsem tekmo- valcem, mentorjem in korepeti- torjem za vse dosežke! ML Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 17, 25. april 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Na izlet na Dobrno! Veselje za otroke V Termah Dobrna se bodo otroci lahko igrali kar na dveh mestih, in sicer neposredno pri terasi Kavarne in restavracije Vita, kjer boste starši lahko spili odlično kavico in se posladkali s torticami. Otroška igrala pa so tudi v parku. Naokoli z e-vozili Prebudite otroka v sebi in se podajte na panoramsko vožnjo z e-vozili. Uživali boste v dogo- divščini in hkrati opazovali okolico. Z e-vozili se zapeljite do znamenitosti kraja, kot sta jama Ledenica in Kačji grad, ali pa kar do kmetije z jeleni Lamperček. Za izposojo e-vozil se oglasite na recepciji Hotela Vita. Razmišljate, kam na izlet ob koncu tedna? Iščete lokacijo, kjer se boste naužili svežega zraka, se sprehodili med mogočnimi drevesi in kjer se bodo otroci lahko brezskrbno igrali ter vi uživali ob odlični kavi? Dobrna je s svojim parkom, termami in z odlično kulinarično ponudbo že vrsto let zelo obiska- na destinacija. Tisti, ki se spominjajo časov, ko so tja prihajali na izlete s starši, danes nadvse radi pripeljejo na Dobrno svoje otroke. V Termah Dobrna jih vedno čakajo izjemna narava, prijazen pozdrav in obilica novosti. Steak & Burger s sončno teraso Da na izletu ne boste lačni, po- skrbijo v restavraciji Steak & Burger Dobrna, kjer lahko svoje brbončice razvajate ob slastnih burgerjih in zrez- kih. Sedaj je to mogoče tudi na sončni terasi ob pogledih na park. Sladoledni vrt s ponudbo domačih sladoledov Pravkar odprt sladoledni vrt v Kavarni in restavraciji Vita prinaša tudi to pomlad nove okuse sladoledov. Poleg klasič- nih lahko izbere tudi tiste malo bolj eksotične okuse, kot so mojito, piña colada in presta. Če boste v dvomih, za katerega se odločiti, izkoristite možnost pol-pol kepice. Vsi sladoledi so pripravljeni iz skrbno izbranih sestavin, v ponudbi so tudi oku- si brez laktoze, glutena in z zmanjšano vsebnostjo sladkorjev. Postrežejo vam: - slastne 100-odstotne goveje ali piščančje burgerje, - sočne zorjene ramsteke, -  leje mignon, - hrustljave perutničke BBQ ter - svinjska rebrca. Mesne jedi obogatite s solato coleslaw, pečeno zele- njavo ali tortiljinim čipsom. Za osvežitev pa si privoščite odlično kraft pivo pivovarne Clef Brewery. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 17, 25. april 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (4) Družina Žlaus iz Globoč pri Vojniku, 1958 Z leve: oče Martin, sinova Jože in Tonči ter mama Ana, rojena Ograjenšek. Fotograf je bil očetov prijatelj Rudi Hrovat s Frankolovega. Mlada družina se je pred fotografski objektiv postavila v lepem parku z zanimivi lučmi v obliki gobic pred upravno stavbo takratnega Ema ob Mariborski cesti. Oče Martin je bil takrat zaposlen pri podjetju Beton (kasnejši Ingrad); jaz sem jih imel pet, brat Tonči pa tri leta. Kot je iz fo- tografi je razvidno, smo živeli zelo skromno, oblekice za naju z bratom je naredila moja mama Ana, ki se je poleg gospodinjstva in dela na skromni kmetiji ukvarjala tudi s šiviljstvom. Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik ALBUM S CELJSKEGA Motiv tehtanja duš se začne pojavljati šele pozno v visokem srednjem veku, v okviru poslednje sodbe, in je postal samostojen in naj- bolj priljubljeni motiv, po- vezan s svetim Mihaelom. Ikonografi ja poslednje sod- be se razvije na podlagi Ma- tejevega evangelija in Razo- detja Janeza Evangelista. Ta sporoča, da je na čelu nebeške vojske nadangel Mihael: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja« (Raz 12,7). Po ikono- grafski plati ločimo dva tipa poslednje sodbe: bizantin- skega in zaho- dnjaškega; pri obeh je tehtanje duš eden ključ- nih trenutkov. Sveto pismo sicer nikjer ne omenja Mihaela, ki tehta duše, opisuje pa, kako Bog presoja človeška dejanja s tehtnico pra- vice: »Pravič- na tehtnica in skodelici so Gospo- dova last, njegovo delo so vse uteži v skrinjici« (Prg 16,11). Z razsojanjem in teh- tanjem človeških de- Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozla- čen, inv. št. P-69. Kip je poškodovan in manjkajo vsi bistveni atributi, zato je bil v prete- klosti napačno identificiran kot sv. Florjan. Figura ima pod nogami ohranjen del kosmatega bitja, pri katerem gre brez dvoma za ostanek Satana, zaradi katerega lahko figu- ro z gotovostjo prepoznamo kot na- dangela Mihaela, ki tepta Satana. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 28. april 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto Sv. Mihael, neznani kipar, na hrbtni strani je letnica 1690, les, pobarvan, inv. št. P-176. Nadangel Mihael je upodobljen z dvignjenim mečem v desnici in teh- tnico v levici. V eni posodici tehtnice kleče moli figurica, duša umrlega. Drugo posodico, v kateri je okrogla kamnita utež, poskuša hudobec na spodnji strani povleči navzdol. v srditem boju z zmajem, ki ga na koncu ubije, ali pa že stoji kot zmagovalec nad zmajem. Motiva sta pogosto tesno povezana in razširjena predvsem v timpanonih cer- kva. Mihael ubijalec zmaja, zmagovalec nad hudičem, se pojavlja tudi v obdobjih novega veka, pri čemer je enako pomembno, ali je Sa- tan upodobljen kot zmaj ali pod Mihaelovimi nogami. Pri tem so prav tako pomembne eshatološke povezave z Apo- kalipso, kjer je zapisano: »In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrže- ni z njim« (Raz 12,9). Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje vojskovali zoper zmaja« (Raz 12,7). Po ikono- grafski plati ločimo dva tipa poslednje sodbe: bizantin- skega in zaho- dnjaškega; pri obeh je tehtanje duš eden ključ- nih trenutkov. Sveto pismo sicer nikjer ne omenja Mihaela, ki tehta duše, opisuje pa, kako Bog presoja človeška dejanja s tehtnico pra- vice: »Pravič- skrinjici« (Prg 16,11). Z razsojanjem in teh- tanjem človeških de- Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozla- čen, inv. št. P-69. Kip je poškodovan in manjkajo vsi bistveni atributi, janj, kjer bodo na sodni dan ob Božjem sinu nav- zoči tudi angeli, se v Svetem pismu prav tako srečamo v Matejevem evangeliju, kjer je zapisa- no: »Sin člove- kov bo namreč prišel v veliča- stvu svojega Očeta s svo- jimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu« (Mt 16,27). Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Sv. Mihael, ubijalec peklenskega zmaja V 9. in 10. stoletju se je začel razvijati tip upodobitve Mihaela ubijalca zmaja, ki predsta- vlja hudiča in se na zahodu pojavlja tudi v analogiji s Kri- stusom, ki z eno nogo stoji na levu, z drugo na bazili- sku. Bogastvo tega motiva je neizmerno predvsem v dveh variacijah. Mihael se pojavi Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 17, 25. april 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Na izlet na Dobrno! Veselje za otroke V Termah Dobrna se bodo otroci lahko igrali kar na dveh mestih, in sicer neposredno pri terasi Kavarne in restavracije Vita, kjer boste starši lahko spili odlično kavico in se posladkali s torticami. Otroška igrala pa so tudi v parku. Naokoli z e-vozili Prebudite otroka v sebi in se podajte na panoramsko vožnjo z e-vozili. Uživali boste v dogo- divščini in hkrati opazovali okolico. Z e-vozili se zapeljite do znamenitosti kraja, kot sta jama Ledenica in Kačji grad, ali pa kar do kmetije z jeleni Lamperček. Za izposojo e-vozil se oglasite na recepciji Hotela Vita. Razmišljate, kam na izlet ob koncu tedna? Iščete lokacijo, kjer se boste naužili svežega zraka, se sprehodili med mogočnimi drevesi in kjer se bodo otroci lahko brezskrbno igrali ter vi uživali ob odlični kavi? Dobrna je s svojim parkom, termami in z odlično kulinarično ponudbo že vrsto let zelo obiska- na destinacija. Tisti, ki se spominjajo časov, ko so tja prihajali na izlete s starši, danes nadvse radi pripeljejo na Dobrno svoje otroke. V Termah Dobrna jih vedno čakajo izjemna narava, prijazen pozdrav in obilica novosti. Steak & Burger s sončno teraso Da na izletu ne boste lačni, po- skrbijo v restavraciji Steak & Burger Dobrna, kjer lahko svoje brbončice razvajate ob slastnih burgerjih in zrez- kih. Sedaj je to mogoče tudi na sončni terasi ob pogledih na park. Sladoledni vrt s ponudbo domačih sladoledov Pravkar odprt sladoledni vrt v Kavarni in restavraciji Vita prinaša tudi to pomlad nove okuse sladoledov. Poleg klasič- nih lahko izbere tudi tiste malo bolj eksotične okuse, kot so mojito, piña colada in presta. Če boste v dvomih, za katerega se odločiti, izkoristite možnost pol-pol kepice. Vsi sladoledi so pripravljeni iz skrbno izbranih sestavin, v ponudbi so tudi oku- si brez laktoze, glutena in z zmanjšano vsebnostjo sladkorjev. Postrežejo vam: - slastne 100-odstotne goveje ali piščančje burgerje, - sočne zorjene ramsteke, -  leje mignon, - hrustljave perutničke BBQ ter - svinjska rebrca. Mesne jedi obogatite s solato coleslaw, pečeno zele- njavo ali tortiljinim čipsom. Za osvežitev pa si privoščite odlično kraft pivo pivovarne Clef Brewery. Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 17, 25. april 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (4) Družina Žlaus iz Globoč pri Vojniku, 1958 Z leve: oče Martin, sinova Jože in Tonči ter mama Ana, rojena Ograjenšek. Fotograf je bil očetov prijatelj Rudi Hrovat s Frankolovega. Mlada družina se je pred fotografski objektiv postavila v lepem parku z zanimivi lučmi v obliki gobic pred upravno stavbo takratnega Ema ob Mariborski cesti. Oče Martin je bil takrat zaposlen pri podjetju Beton (kasnejši Ingrad); jaz sem jih imel pet, brat Tonči pa tri leta. Kot je iz fo- tografi je razvidno, smo živeli zelo skromno, oblekice za naju z bratom je naredila moja mama Ana, ki se je poleg gospodinjstva in dela na skromni kmetiji ukvarjala tudi s šiviljstvom. Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik ALBUM S CELJSKEGA Motiv tehtanja duš se začne pojavljati šele pozno v visokem srednjem veku, v okviru poslednje sodbe, in je postal samostojen in naj- bolj priljubljeni motiv, po- vezan s svetim Mihaelom. Ikonografi ja poslednje sod- be se razvije na podlagi Ma- tejevega evangelija in Razo- detja Janeza Evangelista. Ta sporoča, da je na čelu nebeške vojske nadangel Mihael: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja« (Raz 12,7). Po ikono- grafski plati ločimo dva tipa poslednje sodbe: bizantin- skega in zaho- dnjaškega; pri obeh je tehtanje duš eden ključ- nih trenutkov. Sveto pismo sicer nikjer ne omenja Mihaela, ki tehta duše, opisuje pa, kako Bog presoja človeška dejanja s tehtnico pra- vice: »Pravič- na tehtnica in skodelici so Gospo- dova last, njegovo delo so vse uteži v skrinjici« (Prg 16,11). Z razsojanjem in teh- tanjem človeških de- Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozla- čen, inv. št. P-69. Kip je poškodovan in manjkajo vsi bistveni atributi, zato je bil v prete- klosti napačno identificiran kot sv. Florjan. Figura ima pod nogami ohranjen del kosmatega bitja, pri katerem gre brez dvoma za ostanek Satana, zaradi katerega lahko figu- ro z gotovostjo prepoznamo kot na- dangela Mihaela, ki tepta Satana. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 28. april 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto Sv. Mihael, neznani kipar, na hrbtni strani je letnica 1690, les, pobarvan, inv. št. P-176. Nadangel Mihael je upodobljen z dvignjenim mečem v desnici in teh- tnico v levici. V eni posodici tehtnice kleče moli figurica, duša umrlega. Drugo posodico, v kateri je okrogla kamnita utež, poskuša hudobec na spodnji strani povleči navzdol. v srditem boju z zmajem, ki ga na koncu ubije, ali pa že stoji kot zmagovalec nad zmajem. Motiva sta pogosto tesno povezana in razširjena predvsem v timpanonih cer- kva. Mihael ubijalec zmaja, zmagovalec nad hudičem, se pojavlja tudi v obdobjih novega veka, pri čemer je enako pomembno, ali je Sa- tan upodobljen kot zmaj ali pod Mihaelovimi nogami. Pri tem so prav tako pomembne eshatološke povezave z Apo- kalipso, kjer je zapisano: »In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrže- ni z njim« (Raz 12,9). Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje vojskovali zoper zmaja« (Raz 12,7). Po ikono- grafski plati ločimo dva tipa poslednje sodbe: bizantin- skega in zaho- dnjaškega; pri obeh je tehtanje duš eden ključ- nih trenutkov. Sveto pismo sicer nikjer ne omenja Mihaela, ki tehta duše, opisuje pa, kako Bog presoja človeška dejanja s tehtnico pra- vice: »Pravič- skrinjici« (Prg 16,11). Z razsojanjem in teh- tanjem človeških de- Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozla- čen, inv. št. P-69. Kip je poškodovan in manjkajo vsi bistveni atributi, janj, kjer bodo na sodni dan ob Božjem sinu nav- zoči tudi angeli, se v Svetem pismu prav tako srečamo v Matejevem evangeliju, kjer je zapisa- no: »Sin člove- kov bo namreč prišel v veliča- stvu svojega Očeta s svo- jimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu« (Mt 16,27). Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Sv. Mihael, ubijalec peklenskega zmaja V 9. in 10. stoletju se je začel razvijati tip upodobitve Mihaela ubijalca zmaja, ki predsta- vlja hudiča in se na zahodu pojavlja tudi v analogiji s Kri- stusom, ki z eno nogo stoji na levu, z drugo na bazili- sku. Bogastvo tega motiva je neizmerno predvsem v dveh variacijah. Mihael se pojavi Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 17, 25. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Venera, vaša vladarica, bo v torek vstopila v znamenje bika, kjer je tudi njen domi- cil. Prav zaradi tega bo imela dvojno močan vpliv. Odlično se boste počutili. Vaše družabno življenje bo iz dneva v dan bolj prijetno. Imate kar nekaj spo- sobnosti, ki jih lahko uporabite v konkretnih dejanjih. Tudi v tem obdobju si boste prizade- vali ohraniti mirne in pozitivne medsebojne relacije. Pred vam je obdobje večjih odločitev. V četrtek bo Luna še potova- la po vašem znaku in povečan stres se obeta v dopoldanskih urah. Okoliščine, povezane s torkovo polno Luno v vašem znaku, se bodo počasi unesle in postali boste mirnejši. Diplo- macija je v tem obdobju edina rešitev, da si uredite zmešnjave, ki so nastale v preteklih mese- cih. Strahovi so obremenjujoči za napredovanje, zato vnesite v svoje delovanje predvsem po- zitivno energijo. Od petka do nedelje opoldne boste gostili Luno, kar vam prinaša veliko energije. Sve- tujemo povečano previdnost v potencialno nevarnih okoljih! Popravljati morate zadeve, ki so napačno postavljene. Zazrite se v ljudi, s katerimi sodelujete, in kaj kmalu lahko ugotovite, kje ste ga polomili. Cilje, ki jih imate pred seboj, boste uresni- čili, pomembno je le, da ste potrpežljivi. V popoldanskih urah v nede- ljo bo Luna pričela svojo pot po vašem znaku in ga bo zaključi- la v torkovem popoldnevu. Na delovnem področju boste zelo prodorni in vsem boste jasno dali vedeti, kaj pričakujete od njih. Neposreden Merkur bo pripomogel, da bo vse potekalo gladko. Pomembno pa je, da ne mešate poslovnih in zasebnih zadev. Izognite se nepredvidlji- vih situacij z diplomacijo, to bo odlična rešitev. Torkovo pozno popoldne in prazničen 1. maj v sredo prina- šata gostovanje Lune v vašem znamenju. Precej stresne ure vas čakajo, še zlasti v sredo, ko nastopi prvi Lunin krajec. Potrebno bo več prilagajanja, kar velja še zlasti za vodnarje, leve, bike in škorpijone. Odprlo se bo kar nekaj priložnosti, na katere sploh ne boste računali, pa so zelo pomembne za vaše delovanje vnaprej. Na ljube- zenskem področju lahko vlada zmeda, saj bodo čustva in ra- zum v nesoglasju. Mars v vašem znaku vam daje ogromno energije. Še ve- dno imate vse niti v svojih ro- kah, vendar kljub temu niste še določili strategije, ki jo morate realizirati v prihodnjem obdo- bju. Spremembe v vas samih se bodo še naprej dogajale, kaj je odlično za večje napredovanje. Saturnov prijem ne bo popustil vse do tedaj, da boste osvojili njegovo sporočilo! Neptun bo »poskrbel« za ideje, zlepa vam jih ne bo zmanjkalo. Izžarevali boste izredno ve- liko magično moč, kar boste s pridom uporabili na vseh področjih. Uspeh se vam obe- ta na poslovnem področju, zato zgrabite dano priložnost z obema rokama. Končno bo Merkur ponovno neposredno v vašem znamenju, česar se lahko samo veselite. Izžareva- li boste povečan osebni šarm in privlačnost. Venera bo še vse do ponedeljka v vašem znaku. Minulo srečanje dveh velikih (Jupitra in Urana) v vašem znaku v minulih dneh pred- stavlja več kot odlično pod- lago za vaš napredek. Sonce vam prinaša veliko vitalnosti, od ponedeljka naprej pa boste gostili še Venero, svojo vlada- rico. Tokrat boste dobili točno toliko, kolikor dajete. Potreba po čustveni varnosti bo velika, velika pa bo tudi vaša notra- nja moč. Izkoristite pozitivne vibracije za izboljšave na vseh področjih. Vaš vladar Merkur se je končno ponovno postavil v neposredno gibanje, kar bo prineslo olajšanje. Vse bo po- tekalo bolj gladko, lažje boste delali in se sporazumevali. Zdaj je čas za konkretno akci- jo, ki ste jo načrtovali zadnje tri tedne. Bodite potrpežljivi v svojem ravnanju, še posebno kar se dotika fi nančnih odlo- čitev. Določite točne meje, do kje se lahko spustite v investi- cije. Na poti do vas so prijetne novice. Na fi nančnem področju se vam bo nasmehnila sreča, vendar kljub temu ne bodite preveč drzni pri svojih odloči- tvah. Neka situacija iz prete- klosti bo dobila v teh dneh svoj epilog in končno bo postalo ja- sno tudi tisto, kar ste že slutili. Na čustvenem področju pa bo- ste morali urejati neko zadevo. Bodite odločni in ne ostanite na polovici poti, saj s tem nič ne rešite. Prav obratno, vse skupaj lahko samo poslabša. Vikend boste odlično izkori- stili. Na ljubezenskem podro- čju se boste naveličali čaka- nja, zato boste povedali, kaj si želite, brez ovinkarjenja. Končno bo Venera še vedno v sorodnem znamenju in vas bo odlično podpirala. Resno se boste spraševali, kaj vam bo prinesel določen odnos na poslovnem področju. Odgovor- nosti se boste izogibali, saj je sploh ni potrebno sprejeti. Merkur, vaš vladar, je konč- no ponovno v neposrednem gibanju. Znamenje ovna, po katerem potuje, je izredno pro- dorno in tako boste delovali tudi vi. Energičnosti, ambici- oznosti, neposrednosti in žara vam ne bo manjkalo. Zavedaj- te se, da je lahko vsak trenutek tisti, ko lahko začnete vse na novo, si postavite nove cilje in se bolj poglobljeno izražate na čustvenem področju. Pred vam je tokrat kar nekaj sprememb. Srečanje Na neki prireditvi se srečajo trije pari in se predstavijo. Prvi: »Sem Jože z Gorenjskega, sem cvetličar in zraven mene je moja rožica.« Drugi: »Sem Tine z Dolenjskega, sem čebelar in zraven mene je moja čebelica.« Tretji: »Sem Tone iz Velenja, sem rudar in zraven mene je moj kramp.« Največji človek »Ej, stari, kdo je zate največja osebnost zadnjih 100 let?« »Tale Armstrong, brez dvoma.« »Zakaj pa on?« »Še sprašuješ? Da tako igraš trobento, odletiš na Luno, po- tem pa še sedemkrat zmagaš na Tour de France?« Previdno! Prejšnji teden sem posadil drevo. Danes ga preverim in vidim to. Narava je res neverjetna. Tri blondinke Tri blondinke so šle v gozd po novoletno jelko. Iščejo od jutra in vse do mraka. Končno ena predlaga: »Kaj pa, če vza- memo kar eno brez okraskov?« Gospodinjska opravila Uslužbenec vpraša šefa: »Šef, a lahko grem danes prej do- mov? Moram pomagati ženi pri gospodinjskih opravilih.« »Ne!« »Hvala, šef, vedel sem, da se na vas lahko zanesem.« Trije sledilci Nimam Twiterja ali Facebooka, zato hodim okoli z mega- fonom in objavljam, kaj delam in kaj se mi je dogajalo čez dan. Zaenkrat mi sledijo trije. Mislim, da sta dva policista, tretji pa psihiater! Televizija Mali Savinjčan vpraša očeta: »Ali lahko gledam televizijo?« Oče pa pravi: »Lahko, lahko. Samo ne je prižgati.« Gol Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Lep vikend »Dragi, kaj ko bi si privoščila en lep vikend?« »Prav imaš. Dajva si ga!« »No, prav. Potem pa se vidiva v ponedeljek!« Zakaj nikoli ne bi mogel biti učitelj matematike: Učitelj, bomo sploh kdaj uporabljali trigonometrijo? Ti ne. Kateri od pametnih pa mogoče. Bo. Dober dan, šunko, prosim. Koliko? 20 dkg. Bo 50 v redu? Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Letno-zimski pro l Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 17, 25. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Venera, vaša vladarica, bo v torek vstopila v znamenje bika, kjer je tudi njen domi- cil. Prav zaradi tega bo imela dvojno močan vpliv. Odlično se boste počutili. Vaše družabno življenje bo iz dneva v dan bolj prijetno. Imate kar nekaj spo- sobnosti, ki jih lahko uporabite v konkretnih dejanjih. Tudi v tem obdobju si boste prizade- vali ohraniti mirne in pozitivne medsebojne relacije. Pred vam je obdobje večjih odločitev. V četrtek bo Luna še potova- la po vašem znaku in povečan stres se obeta v dopoldanskih urah. Okoliščine, povezane s torkovo polno Luno v vašem znaku, se bodo počasi unesle in postali boste mirnejši. Diplo- macija je v tem obdobju edina rešitev, da si uredite zmešnjave, ki so nastale v preteklih mese- cih. Strahovi so obremenjujoči za napredovanje, zato vnesite v svoje delovanje predvsem po- zitivno energijo. Od petka do nedelje opoldne boste gostili Luno, kar vam prinaša veliko energije. Sve- tujemo povečano previdnost v potencialno nevarnih okoljih! Popravljati morate zadeve, ki so napačno postavljene. Zazrite se v ljudi, s katerimi sodelujete, in kaj kmalu lahko ugotovite, kje ste ga polomili. Cilje, ki jih imate pred seboj, boste uresni- čili, pomembno je le, da ste potrpežljivi. V popoldanskih urah v nede- ljo bo Luna pričela svojo pot po vašem znaku in ga bo zaključi- la v torkovem popoldnevu. Na delovnem področju boste zelo prodorni in vsem boste jasno dali vedeti, kaj pričakujete od njih. Neposreden Merkur bo pripomogel, da bo vse potekalo gladko. Pomembno pa je, da ne mešate poslovnih in zasebnih zadev. Izognite se nepredvidlji- vih situacij z diplomacijo, to bo odlična rešitev. Torkovo pozno popoldne in prazničen 1. maj v sredo prina- šata gostovanje Lune v vašem znamenju. Precej stresne ure vas čakajo, še zlasti v sredo, ko nastopi prvi Lunin krajec. Potrebno bo več prilagajanja, kar velja še zlasti za vodnarje, leve, bike in škorpijone. Odprlo se bo kar nekaj priložnosti, na katere sploh ne boste računali, pa so zelo pomembne za vaše delovanje vnaprej. Na ljube- zenskem področju lahko vlada zmeda, saj bodo čustva in ra- zum v nesoglasju. Mars v vašem znaku vam daje ogromno energije. Še ve- dno imate vse niti v svojih ro- kah, vendar kljub temu niste še določili strategije, ki jo morate realizirati v prihodnjem obdo- bju. Spremembe v vas samih se bodo še naprej dogajale, kaj je odlično za večje napredovanje. Saturnov prijem ne bo popustil vse do tedaj, da boste osvojili njegovo sporočilo! Neptun bo »poskrbel« za ideje, zlepa vam jih ne bo zmanjkalo. Izžarevali boste izredno ve- liko magično moč, kar boste s pridom uporabili na vseh področjih. Uspeh se vam obe- ta na poslovnem področju, zato zgrabite dano priložnost z obema rokama. Končno bo Merkur ponovno neposredno v vašem znamenju, česar se lahko samo veselite. Izžareva- li boste povečan osebni šarm in privlačnost. Venera bo še vse do ponedeljka v vašem znaku. Minulo srečanje dveh velikih (Jupitra in Urana) v vašem znaku v minulih dneh pred- stavlja več kot odlično pod- lago za vaš napredek. Sonce vam prinaša veliko vitalnosti, od ponedeljka naprej pa boste gostili še Venero, svojo vlada- rico. Tokrat boste dobili točno toliko, kolikor dajete. Potreba po čustveni varnosti bo velika, velika pa bo tudi vaša notra- nja moč. Izkoristite pozitivne vibracije za izboljšave na vseh področjih. Vaš vladar Merkur se je končno ponovno postavil v neposredno gibanje, kar bo prineslo olajšanje. Vse bo po- tekalo bolj gladko, lažje boste delali in se sporazumevali. Zdaj je čas za konkretno akci- jo, ki ste jo načrtovali zadnje tri tedne. Bodite potrpežljivi v svojem ravnanju, še posebno kar se dotika fi nančnih odlo- čitev. Določite točne meje, do kje se lahko spustite v investi- cije. Na poti do vas so prijetne novice. Na fi nančnem področju se vam bo nasmehnila sreča, vendar kljub temu ne bodite preveč drzni pri svojih odloči- tvah. Neka situacija iz prete- klosti bo dobila v teh dneh svoj epilog in končno bo postalo ja- sno tudi tisto, kar ste že slutili. Na čustvenem področju pa bo- ste morali urejati neko zadevo. Bodite odločni in ne ostanite na polovici poti, saj s tem nič ne rešite. Prav obratno, vse skupaj lahko samo poslabša. Vikend boste odlično izkori- stili. Na ljubezenskem podro- čju se boste naveličali čaka- nja, zato boste povedali, kaj si želite, brez ovinkarjenja. Končno bo Venera še vedno v sorodnem znamenju in vas bo odlično podpirala. Resno se boste spraševali, kaj vam bo prinesel določen odnos na poslovnem področju. Odgovor- nosti se boste izogibali, saj je sploh ni potrebno sprejeti. Merkur, vaš vladar, je konč- no ponovno v neposrednem gibanju. Znamenje ovna, po katerem potuje, je izredno pro- dorno in tako boste delovali tudi vi. Energičnosti, ambici- oznosti, neposrednosti in žara vam ne bo manjkalo. Zavedaj- te se, da je lahko vsak trenutek tisti, ko lahko začnete vse na novo, si postavite nove cilje in se bolj poglobljeno izražate na čustvenem področju. Pred vam je tokrat kar nekaj sprememb. Srečanje Na neki prireditvi se srečajo trije pari in se predstavijo. Prvi: »Sem Jože z Gorenjskega, sem cvetličar in zraven mene je moja rožica.« Drugi: »Sem Tine z Dolenjskega, sem čebelar in zraven mene je moja čebelica.« Tretji: »Sem Tone iz Velenja, sem rudar in zraven mene je moj kramp.« Največji človek »Ej, stari, kdo je zate največja osebnost zadnjih 100 let?« »Tale Armstrong, brez dvoma.« »Zakaj pa on?« »Še sprašuješ? Da tako igraš trobento, odletiš na Luno, po- tem pa še sedemkrat zmagaš na Tour de France?« Previdno! Prejšnji teden sem posadil drevo. Danes ga preverim in vidim to. Narava je res neverjetna. Tri blondinke Tri blondinke so šle v gozd po novoletno jelko. Iščejo od jutra in vse do mraka. Končno ena predlaga: »Kaj pa, če vza- memo kar eno brez okraskov?« Gospodinjska opravila Uslužbenec vpraša šefa: »Šef, a lahko grem danes prej do- mov? Moram pomagati ženi pri gospodinjskih opravilih.« »Ne!« »Hvala, šef, vedel sem, da se na vas lahko zanesem.« Trije sledilci Nimam Twiterja ali Facebooka, zato hodim okoli z mega- fonom in objavljam, kaj delam in kaj se mi je dogajalo čez dan. Zaenkrat mi sledijo trije. Mislim, da sta dva policista, tretji pa psihiater! Televizija Mali Savinjčan vpraša očeta: »Ali lahko gledam televizijo?« Oče pa pravi: »Lahko, lahko. Samo ne je prižgati.« Gol Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Lep vikend »Dragi, kaj ko bi si privoščila en lep vikend?« »Prav imaš. Dajva si ga!« »No, prav. Potem pa se vidiva v ponedeljek!« Zakaj nikoli ne bi mogel biti učitelj matematike: Učitelj, bomo sploh kdaj uporabljali trigonometrijo? Ti ne. Kateri od pametnih pa mogoče. Bo. Dober dan, šunko, prosim. Koliko? 20 dkg. Bo 50 v redu? Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Letno-zimski pro l Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 17, 25. april 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 618 SUDOKU 619 SUDOKU 310 REŠITEV SUDOKU 309                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Ati, zakaj ne kupiš enega od teh ... 3K SLUŽABNIKA ZA OSEBNO STREŽBO NE DOVOLJ NIZKE SLOVENSKI MESTI TEOLOŠKA FAKULTETA ZVIŠANI TON E NEKDANJI SLOVENSKI KOLESAR (TADEJ) 1 W IGRE NA SREČO SKREGANE DERE SE NA … GLAS ŠKATLE SO POGOSTO IZ … PRODAJALEC V TRAFIKI HIŠNI, VOZNI, DNEVNI VEČ ISTOČASNIH STRELOV … JE ZAPELJALA KAČA … IPSO POMENI SAMO PO SEBI NAČET Z RJO, ZARJAVEL … ALI MRTVE ZORA, SVIT (KNJIŽ.) LONDONSKA GALERIJA ČRNI VRH … IDRIJO DOPISNICA RTVS ŠVEGEL MLADA SRNA AFRIŠKI DRŽAVI PODCEN- JEVALEN MUSLIMAN- SKI POSTNI MESEC SPEEDWAY TEAM STROKOV- NJAKI ZA KEMIJO MEDMET ZASKR- BLJENOSTI PERUNIKA DODATEK K POGODBI JASTOGI DAVČNI USLUŽBE NEC (POG.) AMERIŠKI STANDARD NESTROKOV- NJAK IME ROŽE JE ROMAN UMBERTA … ALMA KARLIN MAGIČNI SPISI TANTRIZMA RADON SLOVENSKI PEVEC ANTAUER DOMINACIJA POTOMCI ŠPANCEV V J. AMERIKI RAČUNAL- NIŠKI POMNILNIK SEVERNO- A MERIŠKA KUNA PROUČUJEJO ANATOMIJO ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON TEČE SKOZI MÜNCHEN ATLETSKO DRUŠTVO ŽELI NEKAJ NAJTI MATERIJE SLOVENSKI PISATELJ (JUŠ) POLITIČNO KONSERVA- TIVEN SL. PEVKA PUŠLAR PRIPADNIKA AZTEKOV PRIJAVI (STORILCA) KARTA XXI PRI TAROKU STRUNSKA GLASBILA MOTOR NA 4 KOLESA ZLATO TELE ZA IZRAELCE SLOVENSKI NOVINAR BABAČIĆ ANGLEŠKI IGRALEC HOLM FIATOV AVTO BARVEN (POG.) IZVESTI NAPAD PADALI SO KOT … HRUŠKE NIKO ŽUPANIČ UGONOBIVA POLOVICA OD 202 GOGOLJ: … BULBA POSTOJNSKO … JE USTVA- RILA PIVKA TAK, KI IMA VELIKO MESA NEPOGOSTO SLANI PODO- BEN POJAV MANJŠE SOBE (POG.) LJUBČEK ZLOG V ŽABI FRANCOSKI PISATELJ GIDE VSI AVTOMOBILI PODJETJA MESTO V KALIFORNIJI …-TSE JE UTE- MELJITELJ TAOIZMA OBMOČJE (KNJIŽ.) ŽIVINO SO PASLI NA … ITD. (LAT.) ČE (STAR.) ANGLEŠKO SVETLO PIVO SKUPINA 7 ENOT EVROPSKI REKORD TAJNA POLICIJA V NEKD. JUG. … A DO Ž PRIPADNIK VENETOV ŽIVITA POD ZEMLJO ZAJTRK ALI KOSILO JEZERO NA FINSKEM ORGANIZAC. ZA GOSPO- DARSKO SO- DELOVA NJE IN RAZVOJ MEHIŠKI SLIKAR RIVERA 13 3 16 12 8 4 2 5 15 14 11 9 6 1 7 10 17 Novi TEDNIK št. 17 25. 4. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 17, 25. april 2024 PISANI SVET Mestna občina Celje bo skupaj z Osrednjo knjižnico Celje jeseni v sklopu projekta Knjigo- bežnice uredila manjšo knjižnico v največji dre- vesni hiški v Sloveniji. Druga manjša knjižnica bo hkrati urejena na Celj- ski koči. Osrednja knjižnica Celje ju bo založila z literaturo na temo narave, gozda in drugih zelenih tem. S tem se občina pridružuje tudi projektu Gozdne knjižni- ce, ki ga ob letošnjem sve- tovnem dnevu turizma, ki bo 27 . septembra, razpisu- je Turistična zveza Slove- nije. Na občini pravijo, da želijo s temi aktivnostmi prispevati k večji popu- larizaciji branja in dvigu bralne pismenosti, čemur je namenjen tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga vsako leto obeležujemo 23. aprila. Celje se sicer ponaša tudi z nazivom Branju prijazna občina, Knjigobežnice pa so majhne knjižne izme- njevalnice, kjer so knjige dostopne vsem. Občani jih lahko najdejo v vseh me- stnih četrtih in krajevnih skupnostih. Skupno jih je v Celju že 19, postavljene pa so bile v sodelovanju s Srednjo šolo za gradbe- ništvo in varovanje okolja Celjska rok zasedba Klon se je pred »sezono« najprej predstavila v lokalu Špital za prjatle s prvo skladbo Optimisti z novega albuma, ki ga bo izdala naslednje leto. Vsak od članov, Gregor Videc, Urban Krč, Goran Kora- žija in Luka Vinko, je imel svoj odrček in tako je bil naš fotograf pred nerešljivo nalogo. Toda ideja je bila med obiskovalci odlično sprejeta, pri obračanju na vse strani so trpeli le vratovi. Spomladanski program so nadaljevali v dvorani Golovec, kjer so odprli Siddhartin koncert, in v soboto na Šentrocku. Naslednjič boste lahko »Klo- novce«, ki pravijo, da so danes daleč od klona, ki so ga zagnali pred štirimi leti, slišali 18. maja v Rdeči dvorani v Velenju, kjer bodo zabavali svoje in znova ogrevali Siddhartine privržence. DŠ Muzej na prostem Rogatec je minulo soboto gostil Zeleni festival – sejem semen, sadik zelišč in naravne kozmetike. Obiskovalci so na stojnicah našli marsikaj, s čimer bodo lažje zakorakali v novo vrtnarsko sezono. Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec je tokrat pripravil voden ogled eko zeliščnega vrta in k sodelovanju pritegnil številne goste. Društvo Ajda Štajerska je prikazalo postopek priprave komposta in spregovorilo o prilagajanju semen na podnebne spremembe. Miša Pušenjak je preda- vala o moči narave in o zeliščih na domačem vrtu. Ljubitelji naravne kozmetike so si ob pomoči zeliščarke Špele Sodin izdelali naravno mazilo za kožo. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki jih je vlakec odpeljal na spoznavanje zanimivosti Rogatca. TS Priznana celjska pedikerka Vida Ozis, ki je tudi direkto- rica Centra medicinske pedikure An.nika, je pretekli teden v Celju predstavila posebno sponko, ki marsikoga odreši težav z vraščenim nohtom. Njen proizvod je tudi medicinsko podprt, vanj pa je bilo vloženih veliko truda in izkušenj, saj je Ozisova njegovemu razvoju posvetila več desetletij svojega dela. Pedikerka ima do zdaj svoje centre pedikure ne samo v Celju, ampak tudi v Mariboru, Novi Gorici in v Krškem. »Zavedam se, da je ljudi s temi težami vedno več in zato je pomembno, da jih obrav- navamo ustrezno, pravilno in celostno,« pravi Ozisova, ki se je izobraževala v Sloveniji in tudi v tujini. Bolečina zaradi vraščenega nohta navzven vsem seveda ni vidna, je pa lahko huda in vodi v zaplete. Marsikakšen Slovenec je zato reden obiskovalec centrov An.nika, kjer poleg oskrbe in pomoči dobi tudi nasvete. Ozisova je znana še po tem, da v njenem centru pripravljajo tudi kreme in proizvode, ki pomagajo tudi diabe- tičnim bolnikom. SŠol Berejo že več kot deset let Od ponedeljka do petka prejšnji teden so v občinah Braslov- če, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko slavnostno zaključili bralno sezono projekta Mali Savinjčani beremo 2023/24, s prireditvijo v Žalcu, ki bo 14. maja, pa bodo sklenili 11. sezono branja za najmlajše Mali Savinjčani beremo, ki jo koordinira Medobčinska splošna knjižnica Žalec. V bralnem projektu je letos sodelovalo 721 otrok iz vseh vrtcev Spodnje Savinjske doline. V pozdravnih in zahvalnih nagovorih so županja, župani in podžupan, ravnateljice in ravnatelj ter di- rektorica knjižnice izpostavili pomen branja v najzgodnejšem obdobju otroka. Programi, ki so jih vrtci različno zasnovali, so bili vsebinsko bogati in raznoliki – vsi pa z namenom, da otroci kulturno rastejo in razvijajo občutek za lepo. Sledil je težko pričakovani trenutek – podelitev medalj za vse otroke, ki so doma s starši prebrali vsaj pet knjig in o njihovih vsebinah pripovedovali v vrtcu. Prireditve in projekt so sklenili z zahvalo vsem, ki so prispevali svoj delež v projektu, saj lahko le s sodelovanjem uresničujemo cilj otroke usposobiti, da s knjigo rastejo, razvijajo domišljijo in krepijo radovednost, se izobražu- je jo in z bližn jimi gr adi jo zaupan je. ŠO Utrinek je s podelitve v Preboldu. V ospredju je župan mag. Marko Repnik z malimi bralci, v ozadju direktorica knjižnice Jolanda Železnik. (Foto: arhiv knjižnice) V knjižnico v Drevesno hiško ali na Celjsko kočo Knjigobežnice naj bi bile letos po- stavljene tudi na Šmartinskem jezeru, pri Almini hiši v Pečovniku in pri letnem bazenu. (Foto: MOC) Šolskega centra Celje, ki je izdelala hiške za knjige, ter Osrednjo knjižnico Celje. SŠol Obudili konjiško legendo Jurjevanje v Slovenskih Konjicah že dve desetletji pripravljajo v čast svetemu Juriju, zavetniku mesta pod Konjiško goro. V nedeljo je tako ponovno oživela stara legenda o konjiškem zmaju, ki je zase zahteval mlado in lepo deklico Marjetico. Pri- ljubljena prireditev, ki je bila tudi tokrat obogatena s festi- valom kulinarike in domačih obrti, je privabila veliko do- mačinov. Jurjevanje se je letos izjemo- ma začelo še posebej slovesno pri župnijski cerkvi z blagoslo- vom in dvigom novega zvona v prenovljeni zvonik in na- daljevalo s povorko in blago- slovom konj. V popoldanskih urah se je dogajanje preselilo v konjiško staro mestno jedro, ki je bilo prizorišče Jurijevega festivala kulinarike in rokodel- stva. Igrala je konjiška godba na pihala, ulice so preplavili pevci, plesalci, glasbeniki. Konjiška cerkev ima nov zvon in prenovljen zvonik. (Foto: M. Nareks) Obiskovalci so si lahko v mali galeriji doma kulture ogledali razstavo Življenje teče, ko po- mlad v mesto prinese tradicijo. Nastala je v sodelovanju Slo- venskih Konjic in Idrije, mest, ki ohranjata tradiciji jurjevanja in ročnega klekljanja idrijskih čipk . BF Veliko zanimanja je pritegnila knjižnica semen, ki deluje pod okriljem Knjižnice Rogaška Slatina. (Foto: Urška Grobelšek) Pripravljeni na sezono vrtičkanja Razvila posebno sponko Minuli teden je na srečanju z novinarji v Centru medicinske pedikure An.nika bila tudi Nuša Derenda. Ker zaradi svojega dela veliko stoji na odru, se tudi sama zaveda, kako pomembna je nega stopal. (Foto: Andraž Purg) Klonirani še v Golovcu in Šentjurju Pevec in kitarist Klona Gregor Videc v Špitalu ni imel ob sebi pre- ostalih glasbenikov, ki so bili vsak na svoji strani. (Foto: Nik Jarh)