20. Htev. Novo mesto, 15. oktobra 1ÍK)8. XXIV. letnik. DOLENJSP NOVICE Izhajajo 1. in 15. vsacoga meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Jubilejna sadna in grozdna razstava na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. „Prireditev Rospođarjkit rawitařje spriůevftlo o guspoitarikem uaiirediiu đutiiuega «Hnida " Lepo aadno íd grozdno razstavo v zvezi s sadnim Beinnjem in sadjarskim tečajem je priredila novomeška kmetijska podružnica v dneh 3.—6. oktobra t. 1. v prostorih kranjske kmetijske sole na Grmu pri Novem mestu. Uže 1. 1902 je sklenil obŽni zbor novomeške kmetijske podružnice, da se priredi o prvi ugodni priliki aadna razstava. L. 1904 je bila taka sadna razstava v Radovljici na Gorenjskem, kjer je bilo razstavljeno pred vsem gorenjsko sadje. Že takrat se je pokazalo, da prideluje Kranjska mnogo najfinejšega sadja. Letošnja prav dobra aadna in vinska letina, ki se je kazala že spomladi v ugodnem cvetenju, napotila je novomeško kmetijsko podružnico in nje načelnika g. vodjo V. Rohrmanna, da seje odločil prirediti jubilejno sadno in grozdno razstavo, ki naj bi pokazala, kaj producira Dolenjska v tej kmetijski stroki, koliko je napredovala v zadnjih 20 letih in kako bi se povzdignila sadna kupčija na Dolenjskem. Vabilu k razstavi se je oglasilo prav mnogo posestnikov tako, da se je v najkrajšem času dopoalalo toliko sadja in grozdja, da se je potrebovalo za razstavljene predmete poleg glavne dvorane ae tri druge šolske prostore. Une 3. oktobra ob 11. uri dopoldne je bil določen za otvoritev. Od vseli strani Dolenjske so prihajali obiskovalci razstave. Veleslavní deželni odbor je bil zastopan po de-želnili odbornikih g. dr. Lampetu in g. grof liarbotu ; od deželnih poslancev so bili navzoči gg. grot Margheri, Kosak, Maudelj in Dular; c. kr. vlado je zastopal novomeški okrajni glavar g, baron Rechbach, in c. kr. kmetijsko družbo kranjsko gosp. družbeni ravnatelj G. Pire. Otvoritvi sta prisostvovala tudi novomeški župan g. J. Ogo-reutz in šmihel-stopiški župan g. J. Zurc z odborniki ter prav mnogo odličnega občinstva iz Novega mesta in okolice. V dovršenem nagovoru pozdravi načelnik, g. vodja Rohrmann vse zastopnike in mnogobrojno občinstvo ter v glavnih potezah načrta, kako in s katerih pomočjo se je mogla razstava prirediti. V vzvišenih besedali poudarja, da je bil mogoč tak napredek, kakor ga nam bode razstava pokazala, le pod modrim vladanjem našega presvit-lega ceaarja, ki letos praznuje svoj 60 letni jubilej in pod cegar vlado je tudi kmetijski stan mogočno napredoval. Zato mu zakliče trikratni : Slava! — Želeč, da bi sadna in grozdna razstava blagodejno vplivala na dolenjsko ssdjerejo in vinarstvo, jo otvarja. Za tem je sledilo ogledovanje razstave. Omenjam, da je na razstavo poslalo nad 80 gospodarjev z Dolenjske svoje najboljše sadne iu grozdne pridelke. Poleg veleposestnikov in čast. duliovščine je bil prav mnogobrojno zastopan priprosti posestnik. Častno je omeniti, da so tudi Kočevci razstavili obilo in izbranega sadja. Imena razstavljavcev naštevati opustim; 62 priznalnih pisem in priznanj, ki so jih dobili in katerih imetniki so na drugem mestu objavljeni, (glej dnevne novice), povedo jasno, kako veliko sadjerejcev ima Dolenjska, dasi jih ima dejansko se desetkrat več. Vsak razstavljavec je imel svoj določen prostor, kjer so bili njegovi razstavljeni predmeti lepo razvrščeni in zaznamovani s pomologićnimi imeni. Vse razstavljeno sadje in grozdje — samo jabolk nad 100 vrst, koliko je bilo pa hrušek, grozdja itd. —je bilo tako krasno, sveže in ljubko za pogledati, da je bil vsak presenečen, ko se je sam prepričal, kakšne najfinejše pridelke producira Dolenjska, o kateri se je dosedaj tako malo vedelo. V tej stroki so najlepše sadje in grozdje razstavili : gg. Fr. Horvat iz Zg. Brezovice, Ulm iz Klevevža, Si-mončič iz Mihovega, Fr. Majzelj iz Bele cerkve, grof Barbo iz Rakovnika, dr. Elbert iz Novega mesta, J, liergmann iz Novega mesta, oskrbništvo grajšcin v Po-ganicah in na Ruprčvrhu, 1. Globučnik iz Dobrave itd. Poleg tega je imel vsak obiskovalec priliko si ogledati, kako se sadje in grozdje najfinejše in gospodarsko pravilno vlaga v zabojčke, košarice, zaboje in sadne sode, ki 80 namenjeni v razpošiljatev. Na ta način so naravnost uzorno razstavili sadje : kmetijska šola na Grmu, g, Jož. Hudež iz Tolstegavriia, in g. Rudolf Smola iz Grabna. Jako podučna in lična je bila razstava grozdja (nad 70 vrst) iz državne trtnice v Bršljlnu ] iatotako podučita je bila razstava grozdja kmetijske sole in g. Ivana Bslleta iz Avguštine pri Kostanjevici gledé načina vlaganja grozdja v zabojČke in košarice v svrho razpošiljanja po pošti in železnici. Prav dobro se je podal naravni vinograd v taiu trgatve, ker je kazal v resnici letošnjo prav bogato vinsko letino in prav veliko grozdnih vrst. Razstavil ga je g. Pavčič iz Straže. Da se je mogel vsak prepričati o dobroti razstavljenega sadja in grozdja, je bilo namenjeno po završeni razstavi prodati vse razstavljeno sadje iu grozdje ; ob enem se je zamoglo takoj šolsko sadje in grozdje kupiti. Temu vabilu se je odzvalo prav mnogo obiskovalcev. Slednjič je bilo skrbljeno tudi za to, da se je dobivalo po primerni ceni poskušnja šolskih vin (beli burgundec, veltli-nec, silvanec) na prodaj, kar je mnogim dobro došlo. Ves arangement razstave je napravil na vsacega obiskovalca najboljši utis. Zato je bil obisk razstave že prvi dan — v soboto — prav velik. Drugi dan v nedeljo — i. oktobra — se je poleg . tega vršil se sadjarski tečaj. Nad 50 gospodarjev íd odličnih poslusavcev ae je zbralo okoli polu 10. ure dopoldne T Bolskt sobi kmetijske sole, kjer je g. vodja V. Rolirniann otvoril tečaj s predavanjem : Katere vrste sadja kaže pomnoževati po Dulenjskem z ozirom na dosedanje vspebe in na bodoči razvoj sadne kupčije — Ni mogoče vsebino tega predavanja ponoviti, ker je preobširno; glasno pritrjevanje in odobravanje pa, ki ga je žel, je pričalo, da je vsem iz srca govoril. Ravno tako temeljito je predaval o tem predmetu g. kletarski nadzornik F. Grombaè. Pri tem zborovanju ae je sprejelo, da je za Dolenjsko priporočati sledeóe vrste: Dolenjsko vosčenko, kanadsko rajneto, zimsko zlato parméno, masanckar, blenhajmovo raj-neto ; v drugi vrsti pa češki devičnik, tofeiček in ananasovo rajneto. — Isti uspeh je žel g. pristav R, Zdolsek » predavanjem : O zadružni porabi in prodaji sadja. Priporočal je ustanovitev malih okrajnih sadjarskih zadrug, kakršnih je že mnogo na Štajerskem, Tirolskem in tudi na Primorskem. Med tem in potem celi dan prihajali so obiskovalci iz Novega mesta, iz raznih dolenjskih mest in drugih krajev na Kranjskem na razstavo. Eaako močno je bila razstava obiskovana tudi tretji dan. Tudi morem še omeniti, da so jo ta dan obiskovali prav mnogobrojno posestniki, došli na mesečni semenj v Novomesto. To priliko so porabila vodstva ljudskih šol iz okolice, da so pripeljali na razstavo ljudsko šolsko mladino, kar je pohvalno omeniti. Posebno prijeten je bil tudi konec sadne in grozdne razstave, ko ae je vse razstavljeno sadje razprodalo. T^ahko se trdi, da je v vseli treh dneh okoli 3000 oaeb pošetilo razstavo, kar je z ozirom na nase razmere prav veliko. — O priliki razstave si je prav muogo obiskovalcev ogledalo tudi uredbo kmetijske šole same in so se mogli prepričati, kako strokovno dober gospodarski zavod ima dežela na tem posestvu. Da SK je sadna in grozdna razstava v zvezi s sadnim semnjem in sadjarskim tečajem tako dobro obnesla, gre v prvi vrsti zasluga nasi Dolenjski in nje vrlim gospodarjem, ki goje tako izborno niadno drevje in trto, ki so v zadnjih áO letih zelo napredovali in ki so radovoljno te svoje pridelke razstavili. Ravno tako zaslugo ima novomeška kmetijska podružnica in nje za občni blagor ne-utrudljivo vneti načelnik g. vodja Hohrmann, ki je doaedaj že veliko izborno aranžiranih razstav priredil. Pohvalno moramo nadalje omeniti nesebično delovanje sadjarskih strokovnjakev : gg, Fr, Gomliača, sedaj drž. kletarskega nadzornika v Tjjubljani, 1 Zirovnika, nadučitelja v St. Vidu in Aleks. Wntsoherja iz Nemškevaai, ki so določevali imena razstavljenim vrstam jabolk, kar je povzročilo mnogo dela. Hvalo smo slednjič dolžni velesl. dež. odboru za prepustitev šolskih prostorov v svrho razstave, za podelitev denarnih podpor pa istotako dež. odboru, poljed. ministrstvu in kmetijski družbi kranjski. Ob sklepu omenim se, da je kmetijska šola med razstavo in pozneje prodala prav mnogo sadja in grozdja ter s tem vstregla ne le obilim prijateljem teh pridelkov, ampak je na ta način pokazala pot gospodarjem, kako se dá povzdigniti ta kupčija na Dolenjskem, —^j— Naša sadna letina In trgovina. Čo si hodil leto.šnje poletje po lepi naii Dolenjski, opazH si takoj, kako je sadno drevje obloženo, da so sc po nekod kar veje lomile. I'osebno če si naletel na maSauckerja aH „Kudečcga iz Lož" ae nisi zamogel načuditi njoga rodovitosti, Itîlo je več sadja kot liatja na drevesu. V Bclikrajiii so ćeSpljc obrodile, da So nisem videl kaj tacoj^^a. Bati se je sicer hilo, da ostane sadje valed suse, posebno pa pri tej izvanredni redovitosti drevja, drobno; ali jesen jo ta strah razpršila, — sadje jc lei>o, brez madežev. Novomeško podružnico c. kr. kmetijske družbe, katero marljivo in plodonosno delo naj bi bilo vzor premnogim drugim, je to napotilo, da je priredila dne 3,, 4. in 5. oktobra na kmetijski šoli na Grmu sadno in grozdno razstavo. S to razstavo so jc zasledoval namen, pokazati svetu, kako krasiio sadje se pri nas prideluje in ]»rivabiti v deželo na ta način kupce. Tudi z razstavo združen .sadjarski tečaj, ki so jo vrííil v nedeljo dno 4, t. m,, jo imol razun določitve za Dolenjsko priporočljivih sadnih vrst tudi razmotrivati vprašanje o pospeševanju sadne kupčije, Ee-ferat v tej točki dnevnega reda je bil ]joverjen podpisanemu. Shod je bil sicer prav dobro obiskan, a želeti bi bilo vendar, da sc pričnejo baviti a tem vpra.šanjcni incrodajni in uplivni možje na Dolenjskem. Hočem v to svrho glavne točko svojega predavanja tukaj^ ponoviti : Žal, da som moral porodio pričeti s trditvijo, da je o ])0-spešftvanju sadne ku|)čijc na Dolenjskem težko govoriti, ker prave kupčije^ sploh ni. Treba bi si hilo ol) Bcdanjem časti ogledati sosedno Štajersko. Tujih trgovcev in njih mešetarjev — domačinov jc v deželi obilo in na postajah čakajo v vozovih kar po pol dneva, prodno pridejo na vrsto, da se znebé naloženega sadja, in kar je glavno, kupec izplača kmetu takoj na [lostaji kupno ceno in vsak ve, koliko v trgatvi vsak krajcar zaleže. Železnice same skrbe, da se vrši kupčija gladko, na večjih postajah imajo postavljene tehtnice, da se tehta poln in pozneje odšteje prazen voz. Tako se zgublja stari način kupčije nii mero vodno bolj, in se vpeljuje za prodajalca mnogo koristnejSa kupčijo po teži sadja. Tukaj ni niitdar prepira, če je dovolj vrha, toitiveč kar potegne tehtnica, to velja. Onioniti jo še, da jo dobro, žlahtno in trpežno sadje težje od navadnih sort. Kaj pa jo temu vzrok, da te kupčije pri nas ni V Prod vsem to, da ne vodo kui»ci, koliko lepega sadja se dobi pri nas; treba jih je počasi privabiti v deželo, da se na njo navadijo, ker vsak le tiši tje, kjer je že v v kupčiji udomačen, kjer se vse gladkeje razvija, kod v popolnoma tujem kraju. Poglavitno pa je tudi to, da poišče vsak zopet rad kraj in v kraju posestnika, ki ga je v preteklem letu z dobrim in trpežnim sadjem zadovoljil, in zapomnimo si, takega kmeta skusa trgovec tudi ohraniti pri dobri volji; obljubi mu včasih še Itaj več, samo da si zagotovi kupčijo tudi za prihodnja lota. V svarilo ])a bodi vsem, da jo prod par dnevi bil na Grmu trgovec s sadjem In tarnal, da jo na Doleujakoni težko kupovati, ker je .sadje deloma predrago, večinoma iia netrpcžno, ker se preslabo spravlja in še slabšo ž njim ravna. Vsak dobro ve, da je le nepoškodovano sailje trpežno, in če hočemo tako sadjo imeti, treba ga je obirati, ne j^a s prokljami sklatiti z drevja. Tako sadje bi bilo edino le za mošt ali žganje. Ce ])a imamo pravilno sj)ravIjeno sadje, no smemo ga skušati ]>o pretirani ceni prodati. Nikakor ne svetujem gospodarjem prodajali sadje po »lepi ceni, ali začetkom sc je troba z manjšim tiolnčkom zadovoljiti, z nizko ceno privabiti kupca, in se le tedaj, ko seje ta udomačil, se lahko privije počasi cena. Danes se še pri nas jabolka le otresejo in v sadjevec stolčejo. Kes, da je sadjevec izvrstna in tudi zdrava pijača, kateri je celo važna naloga na-monjotta, nam pomoč! v boju proti žganju, ali vsak bode jiriznal, da nima v vinorodnih krajih sadjevec vrednosti ; prodati se no da, delavce smo pa že razvadili tako, da se ne zadovolijo a samim^ sadjevcem. Že letošnje leto nam kaže, da se pridela pri nas v dobrem letu preveč sadja, kaj pa še le bo, ko dorase na tisoče mladih drevesc, in če sc zasadi vse, kar je za sadovnjake ])rimernega sveta. Skoraj bi človek obuiial in nehal sadno drevje saditi! Vendar bi bil drugega mnenja, sadja skušajirio tudi v bodoče pridelati, kolikor mogoče, lo za izvoz jo treba skrbeti. V to i)a je treba svetu povedati in pokazati, kaj vse pri nas raste, treba jo kupca privahiti. To dosežemo v prvi vrsti s razstavami, kakor se je letos vršila razstava na Grmu in kakoršno bi bilo prirejati vsako loto, ali vsaj vsako ugodno leto. Itazstave pa se bi no smele udeležiti lo najbhžje občine in veleposestniki, vsa Dolenjska, tudi Bolokrajna bi morala stopiti na površje. Da si ]ia ))rihrani posameznik dela in stroškov, združijo se naj sadjerejci celo občine ali vsaj vasi v skupno delo, in riajrazumncji naj si šteje v čast, če se mu od sosedov poveri potrebno delo za vse, — Kako ga pa na razstavi tak skupen nastoj> „pihne"! Med tem ko posameznik v veliki nmožini izgine. Kaj velja skupno tlelo, pokazala nam je na razstavi skupina „kočevsko podružnico" C. kr. kiiiot. družbe. Treba [la bodo tudi obširno reklame, katero pa zamoremo razviti le v zadružnem delu, kar precej stane in tudi trgovsko izktiĚeno ljudi zahteva. Da se kuiici naSib krajev ogibl^ejo, je pa krivo tudi to, da pridebinio ])rcmalo jcduakoniernega sadja. V prcmtiojiib sadovnjakih je toliko vrst (sort), kot drevja. To pa nikakor ne velja za kupčijo na debelo. Trgovec zahteva velike množine istega satija, in 6e že kupi meSanoc, rafiuna že pri kupni ceni, kaj ga prebiranje stane. Ker so v (irnjiih krajih tej zahtevi sadne trgovine že zdavnej ustregli, držé se trgovci v prvi vrsti teh krajev. Tiidi pri nas so moramo v [»rihodnosti na to ozirati. Ker se pa tej potrebi ne da v jirvom in tudi Se ne v petih letih uatreži, treba bode tudi v to svrho zdriiženja. Posestniki se združijo v ])Osameznih občinah, da prodajo v skupno svoje nia-sanckarje, voiičenke, parmene itd. Zadruge meti seboj se zvežejo v skupno zvezo, katera preskrbi potrebno reklamo in ítifíi odjemalce, Vstregio so botJc na ta način kuj>cu, kakor prodajalcu, ker se na ta način izključijo prekupci in se teh dobiček razdeli med oba prizadeta kroga. Če pa hočejo prej omenjene razstave svoj namen doseči, treba jih hode urediti na izrazito trgovskem stališču, kakor so «rojeni n. pr. vinski sejmovi. Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu je s takimi vsakoletnimi priredl)ami dosegla velikanske uspehe. Vpra.ša se le še, t'ieinu se toliko sadja potrebuje, kam se spravi vse sadje, ki se pri nas jiokupi Deloma v velika mesta, večinoma ())osclmo iz Štajerske in Češke) pa v Nemčijo. Tam se nporabi nekaj kot namizno sadje, večji del pa gre v tovarne, kjer napravljajo razne sadne izdelke. Delajo n. pr. sadjevec. „Zakaj pa sadje izvažajo, mesto sadjevcaV" vprašal bode začudeno marsikdo. Vzrok temu je deloma jirevelika colnina za sadjevec, deloma pa, danaSofra sadjevca ne morejo rabiti, ker je še ]>ri nas mnogo posestnikov, ki se z vinom pravilno ne ravnajo, kam še 8 sadjcvcem. Če se bode s sadjevcem skrbno ravnalo, kakor ravnajo umni kletarji z vinom, potem bode tudi naš sadjevec dobil večjo veljavo. Izdeluje se pa tudi iz jalmlk, posebno iz mašanekarja, sadni šampanjec, ki ima seveda tudi višjo cono. Udoležniki satljarskega shoda na Grmu so so lahko preprioali o dobroti takega iz Švice poslanega šampanjca. — Največ satlja pa se uporabi za uknhairje v takozvane sadne konzerve. Skrbna in razumna gospotiii^a si zna take konzerve pripraviti sama in gotovo se mož ne huduje, )raznikih na mizo ejšim obrazom pa če dobi i>o zimi ali spomladi ob neçleijah in kot priboljšek sadje v taki obliki. Še z vese bodo otroci taka jedila pozdravili. Saj že segajo po sadju, ko je komaj odcvotelo, zakaj bi toraj mati ne preskrbela otrokom ^zdravo sadje tudi za tak cas, ko svežega ni. Na Nemškem in Češkem je poraba sadja radi tega tako ogromna, ker^spada sadje in njega izdelki med živila priprostega ljudstva. Na Češkem n. pr. ukuha-vajo česplje velikanske povidlarne in jih v sodčkih razpošiljajo, iz katerih prodajalci vsebino razpečavajo, kot pri na.'i v mestih surovo maslo ali zabelo. Mnogo sadja pa ukuhavajo tc tovarne s sladkorjem. Te konzerve so obče zelo pritJubljcno, vendar se njih uporabe ne more razširiti, kakor bi bilo /eleti, ker so kot splošno živilo predrage vsled visoke cene sladkorja. Temu bi država prav lahko od])oniogla, ker sladkor le užitninski davek draži. Ker se država v mnogih slučajih odpove užitninskemu kakor tinli drugemu davku, kjer je treba tovarniška podjetja podpirati, zakaj bi so to pri sladkorju ne dalo izvesti? Saj se popusti davek tudi spiritu, ki ga rabijo tovarne za napravo očeta, in kateri le kvari ceno pristnemu vinskemu in sadnemu očetu. Pred leti sem videl račun, ki je jasno dokazal, da ne zamorejo zdržati domače tovarne konkurence angleških sadnih konzerv, ki so izdelki našega sadja in našega sladkorja, seveda avstrijskega sladkorja brez avstrijskega davka. Daljšega komentarja k temu ni potreba. Take tovarne bi se tlale pri nas le zatJružnim potom ustanoviti, sicer nekoliko težje kot priproste zadruge za prodajo sadja. Izvrstno uredbo v tem smislu sem videl letos v Melniku, in pred menoj marsikateri cenj. čitateljev, ki se je udeležil poučnega potovanja na Češko. Tamkajšna kmetijska šola ima krasno urejeno tovarno za izdelovaige sadja; tam je velika povitllarna, velika sušilnica, priprave za Izdelovaqje konzerv, za prekaplje-vanje žganja itd. Kmetje pripeljejo sa(fje, to se prebere, uvrsti po sposobnosti v posamezno panogo tovarne in stehta. Izdelki se po končanem delu po razmerju pripeljanega blaga med po- sestnike razdelé. To bi bilo zadružno izdelovanje sadja in do skupno prodaje izdelkov je pot |>rav lahka in brez težav, V krajih, kjer storijo češ]ilje, bilo bi sadjerejcem priporočati, da jih sušijo, ker vrže to več, kot kuhanje žganja, posebno ker so sitnosti z oblastmi vedno večje, davek tako visok, in drva vedno tlražja. Po kmetih raztreseno sušilnice pričajo, tia je Se pred kratkim bilo v navadi sušene Češ]»e^, in zakaj je ponehalo? Starejši ljudje ti bodo odgovorili: „Ker niso imele več cene!" Ceno pa niso zgubile, ker svet matý po suhih češpijah povprašuje, temveč ker je Bosna naše blago spoiirinila, in to zaradi tega, ker so finejše v okusu. V Bosni jih namreč suše brez dirna, med tem ko se v naših sušilnicah sadje popolnoma zakadi. Treba bode toraj tudi naše enšilnico tako urediti, da dobimo v njih fino blago. Da se pa posamezniku odvzame delo in se stroški zmanjšajo, bi bilo tudi tukaj treba zadružnega dela, zadružne sušilnice. Marsikateri bode zmajal z glavo, če bode začel premišljevati, kako bi se dalo nezaupljive sosede združiti, ja celo občino spraviti do zadružnega dela, toda prodno bode svojo sodbo izrekel, naj si ogleda častitljivo število mlekarskih in sirarskih zadrug v na.ši deželi in na Primorskem. Če se je dalo tako lep uspeh doseči na tem polju, zakaj bi podoben uspeh ne bil mogoč med sadjerejci? Samo dobre volje, nekaj razumnih gospodarjev in resnega ter neutrudnivega dela je treba, potem je uspeh gotov, __R. ZdolÉek. Ustanovitev „Kmečke zveze" za novomeški okraj. Boli kot kedaj potrebuje dandanes slovenski kmetijski stan poduka, sveta, zanesljivih svetovalcev in opore v borbi za obstanek. Zahteve, ki se stavijo nai^, postajajo vedno večje, spreminjajoče družabne razmere, način obdelovanja in gospodarjenja zahteva več omike, strokovnega znaiija in večje pazQivosti, — ni ťíuda tedaj, če v takem položaju čuti svojo onemoglost in hrepeni po opori, ki bi mu lajšala stanje, ga varovala pred prevaro in škodo ter mu jioinagala pranašati težo vsakdanjega življeiija. V bistvu Slovenske Ljudske Stranke je, da vodi slovenski kmetijski stan. In ta čuti, da je v varnih rokah, zato jej popolnoma zaupa in se pusti po i^'ej voditi. Smoter Slovenske Ljudsko Stranke pa ni samo ta, ampak ona se [»ostavlja na vzvišeno stališče. Ona stremi iio tem, da naš kmetijski stan napreduje, da so krepi, da postaja vedno samostojnejši in neodvisnejši ter da more kot tak po zgledu kmetijskega stanu v naprednej,šib deželah ])0st.ati vedno trdnejša opora vsem stanovom in državi kot taki. Kmetijski stan bodi imovit, bodi duševno in telesno krepak, potem bode vsem trdna opora! Da se pa to doseže, zato pa mora začeti kmetijski stan tudi duševno delovati, kakor drugi stanovi; znati mora ločiti, kaj nm hasuo, kaj .škoduje; vedeti mora, kakšne postave naj se sklepajo, da morejo vsem stanovom koristiti; zavedati se mora, da je z drugimi stanovi enakopraven. Svoje želje in potrebo mora znati v taki obliki izražati, da jih oblastva uvažujejo ter da jih uresničijo. Da se na deželi doseže ta namen, zato se ustanavljajo „Kmečke zveze", ki naj bodo posredovalnice in ob enem izobra-ževalnico kmetijskega stanu. V svrho ustanovitve „Kmečke zveze" za novomeški okraj je sklical gosp. dež. poslanec Jos, Dular ustanovni shod dno 12. t. m, oh polu 11. uri dojwldne v prostorih kandijske hranilnice in posojilnice. Ker se je bilo jiosestnikov iz celega novomeškega okraja zbralo nad 500, zato se je vršil ta občni zlior na obsežnem prostoru pred hranilničnim poslopjem. Najprvo pozdravi g. poslanec vse zbrane posestnike ter podeli besedo g, tlež, odborniku dr. Lampetu, ki zbranim v navdušenem govoru načrta sedanji politični položaj naše dežele in Slov, Ljudske Stranke, Nato razloži tajnik S. L. S. g. dr, Kožič pomen ustanovitve Kmečke zveze za novomeški okraj. Za tem se je vršila volitev. Načelnikom je bil izvoljen soglasno g. J. Appé v Kandiji, pos. in načelnik kandijske hranilnice, in posojilnice; odbornikom so bili izvoljeni gg.: kanonik Ant. Žlogar, Tomec iz Prečne, žu lan Vintar iz Prečne, župan Sitar iz Toplic, Kosak iz Mirnepeči, Kasteltc iz St. JoSta, Bojane iz St. Petra, Kastelic iz Uršijina, J. Dular iz Vavte vasi in župan J. Zurc iz Kandije. Za preglednike ra-računov sta bila izvoljena gg.; župnik Cešarek. iz ňt. Petra in župan Krevs iz Brusnic. Prvo delo novo ustanovljene „Kmečke zveze za novomeški okraj" je bilo postavljanje deželnozborskega kandidata v IV. volilnem razredu ali kuriji. Na predlog preč. g. duhovnega svetnika in župnika J. Podboja je bil na občno željo vseh proglašen žuimn šmihel-atopiški g. J, Zurc v Kandiji. Čeravno se je težko odločil, If) 2 DOLENJSKE NOVICE. sprejel je ponudbo, ne le ker ga [>osestniki časté in želé imeti za svojega deželnega poslanca, anijiak ker bode mogel s svojim delovanjem mnogo koristiti deželi in svojemu volilnemu okraju. Splošno odobravanje in veseli „živijo" kbd so pričali, s kakim navdušenjem so posestniki pozdravili županov sklop. — S prisrčno zabvalo do vseh udeležnikov in govornikov na tem občnem zboru je potem zaključil g. dež. poslanec J. Dular zborovanje. Omeniti je, da sta zborovalce z iskrenimi besedami tclegraflčno pozdravila visokorodni g. deželni glavar Fr, Suknje in milostljivi g. prošt dr. S. Klbert. —■ Zborujoči posestniki so se po zborovanju razšli, bodisi v Novo mesto in Kandijo, ali pa proti domu, živahno se pomenkujoč o tem zborovanju. K sklepu še omenjam, da bode prvi predavanje imel v nedeijo dne 18. t. m, g. dr. Rožic v Prečni in v Vavtivasi, kjer bode predaval o gospodarskem in političnem pomenu ustanovljene „Kmečke zveze". Temu predavanju bodo seveda sledila pozneje druga, kjer sc bodo razpravljala važna gospodarska in politična vprašanja. Politični pregled. Bosno io Hercegovino je Avstrija anektirala, t. j. přiklopila svojim deželam ter sklenila odpoklicati svoje vojaštvo iz novjpaziarskega sandžaka, v katerem je imela avoje posadke ves čas, odkar je bila Bosna in Hercegovina po Avstriji zasedena. Ob enem pa se je tudi odpovedala pravicam, katere je imela nad Crno goro. Od leta 1879. izvrševal je avstrijski cesar vse pravice vrhovnega gospodarja v Bosni in Hercegovini. Sultanova suvereniteta je bila le na papirju. Turčiji, Črni gori posebno pa se Srbiji ni vâeé sedanja aneksija omenjenih dežel. Srbski narod sili na oborožen ugovor, in snujejo se baje prostovoljne čete za vojsko z Avstrijo, tudi trgovci ponujajo vladi denar za to, a zastopniki ljudstva so kljub temu na zadnji skupščini vojsko odklonili, dobro vedoč, da ostane Srbija v slučaju kakega konflikta sama, ker so se tudi vse velesile proti vojski izrekle. Ako pa vkljub vsemu temu nezadovoljneži napravijo na Balkanu požar, intervenirale bodo seveda velevlasti, a gotovo ne na prid Srbije, Zelo verjetno pa je, da v tem slučaju ravno Avstrijo poverijo potlačiti in pogasiti zaneten plamen. V Budimpešti ae je sešla dne 8. t. m. delegacjja. Slovensko-hrvaškemu klubu, v katerem so se združili slovenski in lirvaski delegati, je načelnik dr. Sušteršič, podnačelnik pa Biankini, Klub bode postopal v vseh stvareh solidarno. Skupni proračun se je predložil, V pre-stolneni govoru je cesar povdarjal, da hočejo velevlasti vzdržati mir. Na Češkem, kjer se gre za volivno reformo v deželnem zboru, grozi socijalna demokracija z demonstracijami na cesti, ako se ne izvede volivna reforma. Na Ogrskem, kjer se sedaj bavijo z reformacijo vo-livne pravice in se hoče upeljatl takozvana pluraliteta, s katero se hoče ohraniti mažarskemu plemenu nadvladje, .groze socijalni demokratje s splošno stavko. Kralj je sicer izrecno zahteval tako splošno, enako in tajno volivno pravico, kakor jo ima Avstrija, a mažarski mogotci imajo baje kosmata ušesa, da tega niso slišali ali slišati hoteli. Neodvisno kraljestvo postala je zadnje dni tudi Bolgarija. Nje knez Ferdinand proglasil jo je za neodvisno kraljestvo in pridružil Bolgariji tudi se Rumelijo, ki je bila dosedaj pod vrhovno oblastjo sultanovo. Knez Ferdinand imenuje se sedaj bolgarski car. Dne 12. t. m. imel je vže slovesen vhod v Sofijo, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. Pri sprejemu ni bilo tujih zastopnikov. Povodom dogodkov v líulgariji so se Krečani dne 7. t. m. proglasili za pripadnike Grške. Na celem otoku ustanovila so se takoj grŠka oblastva, javni in občinski uradi. Na tisoče ljudstva z dežele privrelo je v Kaneo, da izrazi svojo udanoat Grrčiji. Ruski dijaki štrajkajo, ker je vlada kršila avtonomijo vseučilišč ter delajo na to, da se uvede splošni štrajk. Anglija, ki ima tudi skupne interese s Turčijo, resno svari Srbijo in Turčijo, naj ne priČno s vojsko. Položaj Avstrije v Bosni in Hercegovini je alióen onemu Anglije in Egipta na otoku Cipru. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. XIV. Lega, na kteri se bo zvršil načrt, je gotovo zelo važna točka pri vsaki novi zgradbi, tako i ])ri cerkvi. — Da je stavba trdna, suha, zračna, dobro porabna in od zunaj očitna, res imi»ozantna, stori to lepa situvacija njena. Stati mora na vzvišenem prostora, prosta na desno in levo, navzgor in navzdol; ne vgojžena med druge stavbe, ali vtopljena v kak jarek ali dolino, v kako zatišje potlačena, ne! prosta mora stati mogočnih zgradb kraljica. — J*o mnogem vgibanju in premotrivairju smo izbrali zelo prijeten, najlepši prostor za novo cerkev kakor tudi za novo .šolo. Saj to dve hiši ste najimenitneji v župniji —pa tudi skupaj dobro spadate. Šola jo vedno po svojem namenu, pa tudi po zgodovinskem razvoju plemenita hčerka mogočne matere cerkve. Hčerka je i>a najlioij varna blizo matere svoje i najbolj srečna v njenem varstvu; oišabna pa, ki se ji odtujuje, pade grozno; današnji moderni vek nam je živa priča. V prijazni Prečni toraj stolovala bodo zala mati s svojo mlado dično hčerko na jtrijetnem boimu tik župnisča. Načrt. — Gotski slog jo pripoznan od veščakov in umetnikov najlepšim, samo da se dosledno v z^^radbi zvrši. Stavbo, igene posamezne dele, zunanjsčino, pa tudi notranjo opravo, vso mora prevevati isti duh. — V'itka, vzorna stavlia, ki se vspciya visoko proti nebu, človeka nehote skoraj vodi k Bogu ter ga druži ž njim. Pri naši cerkvi ni ravno bogato zasnovan, pa je primerno, okusno, umetniško sestavljen. Podajam ga tukaj bolj površno, da se razvidi podoba cerkve od zunaj in znotraj. Številu prebivalstva bo cerkev primerno velika, dolga 40 m, široka v pročelji 19m, v premeri skoz zakristijo, ])rczbitcrij in veliki zvonik pa 20 m, vjsoka pa s streho 2.3 m, glavni zvonik 56 5 m, yirok pa 6 20 m. Župnija šteje okoli ;iOOO duš. Dolžina s širjavo in visočino prav res lepo soglaša v celoti, kakor tudi v posameznih delih. In to dela cerkev prikupljivo, krasno, veličastno! Pročelje njeno je pa zares prcsrčno ljubko. Ob obeh straneh njegovih po jedna vitka kapelica, kakor močan steber visoki zgradbi, istotako krasi na obeh straneh glavnih vrat po jeden steber facado, ktere glavni kinč je prelepi portal s ])etinii stopnicami zdolaj, zgoraj pa z umetnim reliefom, Pročel(je, kterega okraski ao z naravnega kamna, staka se v višini v mali zvoniček svetega Antona kaj pomembno. Glavni zvonik stoji nasproti zakristiji, in na zapadni strani cerkve, ki jo s ]>ročoljem ol)rnena proti jugu, 80 j)Ostranska vrata kaj jiripravna za vbod in izhod iz nje. Oken ima 25. Veličastna bodo ona v glavni ladiji, ki so dvojna, kakor tudi v prezbiteriju posamna ter na facadi. V ladiji jih je osem, v prezbiteriju pet, tri velika, dva mala. Druga so primerno razdeljena na postranske prizidavo; vsa ])a lepo soglašajo s cclotno stavbo in z njenimi doli. Velika so visoka 4 m in več, mala pa po razmerah nižja do jednoga metra, — Notranjščina jc pa še skoraj bolj prikup|jiva: Ti svodi in oboki! kako jiravilno so izpeljani v prezbiteriju in glavni ladiji, na mogočnih stebrclj sloiié, ki 80 dvigajo ob stranskih stenah ladje. — Lep je prostor za glavni oltar, istotako za stranska oltarja; med stebri ob straneh ladije je zadosti prostora za prižnico, spovcdnice, krstni kamen; vse jo že v načrtu določeno, — Prav vabljiv je oratorij nad zakristijo, še bo(j' pa obsežen, odprt i»evski kor, — (Je prijiomniin, da se cerkvena ladija krije z eternitom, zvonik pa s pokupreno cinkasto ploščevino, sem površno podal načrt v glavnih točkah. Darovali so v kronah: Preč. g. J. Mensinger 7, Kok-IjiČ A. 1, .Murgelj Jožefa 2, Jerman Jož. 2, Pavček Jožef 200, Pleterski Ivan 1, Janežič Iv. 1. Poroka Kristan Mesojcdic 8, Žlogar M. 2, Marolt Jožef 1, Hetolj Janez 1, Tisovic Karoliua 3, Kaviok Janez 1, Kapš Marija, kuharica 10, Kalijan Jožef, kovaški mojster 6, iJarovic Reza. 1, p. n. bi. Weikhard Gandini, C. kr. d. s. svetnik 10. Šinalc J. a, Trškan Trančiška 5, proč. g. žu[mik Fr. Knimpeatar 20, Žaf^ar Auiç. 10, Tomić Jož, 1, preč. ff. župnik M. Karbo 50, bi. učiteljice Marica Barlo in Anj^cla Zure po 2 kroni, poroka Potočar-Kratohvil 6-50. — blagoslovi obilo! I>oniače vesti. (Imenovanje.) Cesar je imenoval radovljiškega dekana preć. KOS]). Janeza Novaka za častnega kanonika Ijub^anakega «tolnoga kapitelja. (Kanonično umcSčen) je bil na župnijo Dobroiče preč. ^rospod Franc Kralj. (Petind vajsetletniCO niašnistva) bodo obhajal dne 21. t. m. iiiilostljivi, veleĚastiti g. P. Gerard Maler, opat eč. 00, Cistercicnzov v Zatičini. 01) tej slovesni priliki obccpriljubljcnemu gospodu opatu prisrčno čestitamo, da jo po dolgotrajni svoji bolezni zopet okreval, da bi tedaj popolnoma zdrav iii z največjo zadovoljnostjo obhajal svojo 25 letnico. Naj ohrani Vsemogočni velezaslužnega cerkvenega dostojanstvenika še prav mnogo let, da bi ravno tako čvrst in vesel dočakal svojo 50 in 60letnico! (Odlikovanje.) Prosvitli cesar je podelil cesarskemu svetniku gosp. Karol Barboričti, trgovcu v Novom mestu, povodom re,šitve dveh dijakov smrti v Krki, srebrni križec s krono za zasluge. Našenm občespoštovaneiiiu pogumnemu someščanu, naše iskrene čestitke! (Gimnazijske vesti.) Suplontom na tukajšnjj gimnaziji sta imenovana gg. dr. Josiji liožnian in dr. Milan tíerko. — Dopust za šolsko leto 1908/09 je dobil profesor gosp. Bogumil Kemec, da vodi dvorazredno trgovsko šolo, ki se ustanovi v Ljubljani. (Sodnijske vesti.) Sodnijski adjunkt gospod dr. Robert Ogoreutz je premeščen iz Novega mesta v Litijo, sod. adjunkt g. Anton Kuder pa iz Úrnomlja v Novo mesto. Sodni tajnik g. Julij Bučar v Novem mestu jo imenovan dež, sod. svetnikom. (Premembe pri učitel j stvu.) Na mesto radi bolezni na [io]»u8tu bivajočega učitelja g. Joa, IMnterja, imenovan je suplentom gosp. Fran Kos na ljudski šoli v Grosupljem. — Dosedanja prov. učiteljica gdč. Pranja Gerbec v Metliki premeščena je na Suhor. — Za suplentinjo na mesto radi bolezni na dopustu bivajoče učiteljice gspdč. Ane Fabjan v Semiču, imenovana jo supl. gdpč. Ana Krzin, — Prov. uíitelj v Lo.íkem jiotoku g. Jb^ Ki glar, imenovaTi jc ))rov. učiteljem in voditeljem šole v Hotičah. — Prov. učiteljica v Špod. Zenionu gspdč. Marija Zakrajšek imenovana je za prov. učiteljico v Smihei-Stopičah, — Supleiitiiya na dekliški šoli v Kočevju je postala gspdč. Adela Reven. — Def. učitelj S- Anton Šeme imenovan je za midučitelja v Lo.ikem potoku. — Premeščen je def. tičitelj v Kostanjevici gosp, Fran Grajland v Višnjo goro. — (IJeželni odbor kranjski) je podelil iz stražno-gasil-nega zaklada za 1, ISOSjiodpore nastopnim gasilnim društvom: Bela cerkev, Dobliče, Škofljica, Vavta vas in Velika Loka po 200 Iv; Mirna peč, Rudolfovo, Št. Peter pri Ruciolfovem in Vinica po leo Jv; Oirklje, Dobrepolje, Dolenja vas pri Ribnici, Hotedršica, Komenda, Kostanjevica, Ril)nica, Semič, Sodražica, Stara Loka, Stražiše, Studenec, Sv. Križ in Vače po 120 K; Bloke, vjrnomelj, Krka, Krško, _ Litija, Mokronog, ^Orehovica, Poljane, Preddvor, Srednja vas,,Skočijan, Šmarje, Šmartno pri Litiji, St. Jurij pri Grosupljem, Št. Rupert, Trebnje in Višnjagora po 80 K. (Dar.) G. dr. zjitek, odvetnik v Novem mestu, je izročil Ciril-Metodovi družbi 20 K iz neke kazenske poravnave v Črnomlju. Blagajnik tuk. podružnice, (Umrl) je dne 3. oktobra ob I. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti tu v mestu nadiičltelj v pok. gosp. Kari Krištof v 80. letu svoje starosti. Pogreba dno 4. oktobra udeležila se je velika množica odličnega občinstva. N. v m, p. ! (Umrla) je v Toplicah dne 30. sept, gosjja Katarina Telátko, gostilničarica „na tnbru". Sledila je svojemu rajnemu soprogu ravno po .šestih mesecih. Rajiiica je bila rojena v Via-šimu na Češkem, blaga žoiia, skrbna nmti, silno dobrih rok in dobrega srca. Svetila ji večna luč! (Blagoslovljenjo brizgalne in gasilnega doma) v. Št. Petru pri Novem mestu se bode vr.šllo v nedeljo dne 8. no-Vemlii'a na prav sijajen način in ob vsakem vremenu. Ob polu 10. nri zjutraj je sprejem dašlih druStev in gostov; ob 10. uri slovesna s T, maša v domači župni cerkvi; )i0 sv, maâi blagoslov-ljenje brizgalne; ob 12, uri obed pri gosp. Bojancu. Vstopnina prosta. Za izvrstno postrežbo skrbi gosp. Bojane s prav pristno vinsko kapljico in okusnimi jedili. Torej prijatelji gasilnih društev od blizu in daleč, pridite in udeležite se mnogoštevilno te lepe slovesnosti ! („Telovadno društvo Sokol") ustanovilo se je v ČrnoHilji in je vlada dotična pravila odobrila. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu) je preložila svojo veselico z igro na dan 7. novembra 1.1. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. („Katoliško slovensko dekliško društvo") so si ustanovile slovenska dekleta v Novem Yorku, Namen društva je, skrbeti za izobrazbo slovenskih deklet v Novem Yorku in okolici. Mlademu društvu želimo obilo usjieha, („Kmečka zveza,za Belokranjce") se je ustanovila v Metliki dne 27. sejitembra. (Kmečka zveza) seje 4. julija 1.1. ustanovila na Gorengem Polju, občina Toplico. Pravila so bila predložena c. kr. deželni vladi ponovno dne 6. avgusta in potrjena. Ustanovna seja je bila dne 13. septembra na Gorenjem Polju. Pristopilo je lepo število kmetovalcev. Jožef Pečjak, t č. tajnik. (Na jubilejni sadni in grozdni razstavi na Grmu) so dobili: Priznalno dijilomo I. vrste: 1. Fran Horvat, Gornja Brezovica jtri St. Jerneju; 2. Jožef Simoačič, Mihovo; 3. Fran Majzelj, Bela cerkev; 4. Florijan Zorko, Družinska vas; .Í. pl. Langer, Bršljin; 6. Aleks.AVatscher, Nemška vas; 7.pskrbništvo grajščine v Ruprčvrhu; 8. Rudolf Smola, Graben pri Novem mestu; 9. Ivan Globočnik, Dobrava pri Kostanjevici; 10. dr. S. Blbert, Novo mesto; II. Josip Rudež, Tolstivrh; 12. Anton Ulm, Klevevž; 13. grof A, Barbo, Rakovnik; 14. Ivan Belle, Avguštine j>ri Kostanjevici ; 15. Fran Pavčič, Straža; 16. J. Bergmann, Novo mesto; 17, Iv. Jaklitscb, Mooswald pri Kočevju; 18. Iv. Lakner, poštni upravitelj, Gor, Mozel; 20, c. kr. vinarsko nadzorništvo v Novem mestu; 21. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Prinnalne diplome IL vrste : 1. Anton Žnidaršič, župnik v Beli cerkvi: 2. Jakob Porenta, žu])nik v Stojiičah; 3. Josip Skedl, Zgor. Mraševo; 4. Martin Nemanič, ^župnik. Brusnice; 5. Ivan Ilrovat, St. Jernej; 6. Ivan Recelj, Št. Jernej; 7. Josip Košak, Dolenjo Kronovo; 8. Neža Gregorič, Zameško; 9. Matija Banič, HrvaŠki B/od; 10. grof Margberi, Stari grad; 11. Anton Peterlin, žujniik v Šmihelu, 12. Josiplna Medved, Ločna pri Novem mestu; 13, 0.skrbnJštvo grajščine v Pogancih pri Novem mestu; 14. Anton Urbančič, Čatež; 15. Josi]»ina Majzelj, St. Jernej; 16. Janez Jerič, . Hrastulje pri Škocjanii; 17. Ivan Globevnik, župnik v Poišniku; 18. J. Gruilen, Kronovo; 19. Anton Kos, Ločna pri Novem mestu; 20. Fran Perko, Novo mesto; 21. Rudolf Šadinger, vojvodski gozdarski nadr., Kočevje; 22. Franc Goderer, trgovec, Kočevje; 23. Magdalena Ostrmann, Inlauf jiri Kočevju. — J'riznanje; 1. Josip AmbrožiČ, Velike Brusnice; 2, Marija/Pavčar, Št.Jernej; 3. Josip Tavčar, Št. Jernej; 4, Janez Saje, ^t. Jernej; 5. Janez Kovačič, Vrh pri St. Jerneju; 6. Jubivoj Škrl, Gotnavas; 7. Neža Zalokar, Ločna pri Novem mestu; 8. Fran Polak, Mačko-vec; 9, Ivan Svetec, Novo mesto; 10, Martin Ostermann, Dol. Kamence; 11. Jatiez Kastelic, Muhuber; 12. Anton Žlogar, kanonik v Novem mestu; 13. Janez Hrašovec, Suhor; 14. Janez Drganc, Muhaber; 15. Josip Kunčič, Bršljin; 16.^ Fran Trbežar, Potočarska vas; 17. Mici Jaklitsch, Kočevje. —Častno priznanje Ivan Podboj, župnik v Toplicah. (Iz Št. Jerneja.) Romanje v naš novi Liird v Rakovnikih pri Vrbovcih se čedalje boij oživlja, romarjev je čedalje več, osobito od hrva.ške strani, pa tudi z drugih krajev, še celo z Gorice. Nekdo z Gorenjskega zahvalil se je pismeno za podeljeno zdravje na prošnjo te lurške Matere Božje. Sedaj se i)rireja tam prostor, da se bo voda pod kipom zamogla pridrževati v porabo bližnjim okoličanom in tudi istim romarjem, kateri jo želé na (lom vzeti. Kf]) Marijin, katerega obišče sleherni dan nekoliko romarjev in kojih je ob nedeljah vse polno, okrasili so isti s cvetlicami, venci in podobicami. Kraj, ki se je v kratkem tako priljubil našemu vernemu ljudstvu, razsvetlujeti noč in dan po dve svetilnici. — Posuemajmo te častilce nebeške Matere tudi mi vsi! — Ave! (Dobavni razpis.) C. kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljuldjani, da si namerava C. kr. ministrstvo za domobranstvo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravno predmete kakor: suknjo, bluze, hlače, čevlje, jermena, torbe itd. Dobave se morejo ude- ležiti le mojstri in jim je na prosto voljo dano, dobavo se udeležiti ali kot člani iiristojne, na podla^^i obrtncj^a reda obstoječe obrtne zadnige ali kot člani kake obstoječe ali se snujoče pri-dobninske zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkesneje do 20. novembra 1908, 12. ure opoldne vložiti pri c. kr. ministrstvu za (lotnobrambo na Dunaju, Razj^Ias o tej dobavi, vsebujoč vse podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. (Slovenska Matica.) 161. odborová seja. Predsednik nasvetuje, da bi se „Matica" letošnjega 2u. septembra spominjala z literarno ustanovo. Principijelno ae pritrdi nasvetu, ki se odkáže gospodarskemu in knjižnenitt odseku ,v poročarye. Umrlemu utenie^iteljH SI. M., dvorn. svetniku Jos. Šumanu, napiše prof. PleterSnik živijeiijepis. Matica jo priredila Trubarjevo akademijo. Poročilo o knjigah, ki izidejo pred Božičem, se vzame na znaige. Določijo so slike za 11. del Kamniških Alp. Sklepa se o došlih rokopiiîih. Pritrdi se jiredlogu knjižnega odseka o knjižnem programu za 1. 1909, (Koroška, Onègrin, Ilrv. antologija i. t. d.); zbrati bo še ohranjene ljudske tradicije o francoski dobi. — Zemljevid je rokopisno malone izdelan. Plctoršnikov slovar bo v svrho tehniškega slovarja do konca oktobra ekscerpiran. Tajnik poroča o internih zadevah, o premembab pri poverjeniStvib in prirastku na knjigah. Članarino za 1.1. je dosle plačalo 2fí23 udov. (Knjige ,Matice Slovenske") se vse tiskajo in izidejo brezdvomno pred Božičem. P, n. gg, poverjeniki, ki za letos še niso poslali članarine, naj blagovolijo to storiti čim preje. Po-edinci morejo denar (4 K) poslati tudi direktno Matici v Ljubljano, samo naj po možnosti navedejo, pri katerem poverjeništvu so dosle dobivali knjige. —— Gospodarske stvari. — (Program delitve premij za govejo živino,) ki bo v pondeljek 19. oktobra 1.1. v Št, Lorenců ob Temenici za Dolenjsko, Namen razstavi in delitvi premij je: a) da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o nji pouče, b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z državno in deželno podporo dosihdob dosegel pri roji naše domače goveje živine. 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci določene pokrajne. 2. Do devetih dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane, V^sak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki jI streže, 3. Da živina more biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovanju živine, se izberó po dotičnem predpisniku c. kr, ministrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, zato določenih. 6. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar veleva omenjeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano govedo najmatçj eno leto obdrži za pleme. 6, V razstavo se pripuščajo: junci, ki so V2 »^o 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve,, tri, štiri, kvečjemu pet telet. V Št, Lovrencu na Uoleigskem se bo premovala le goved enobarvnih (sivih ali pšeničnih) plemen, potem goved simodol-skega plemena in živali domače reje, kterih vnaigost je slična tem plemenom, 7. Za lepo živino so določene naslednje premije: I. za bike 12 premij, in sicer ena 75, ena 50, ona 40, ena 30, 3 po 20 in fi po 10 kron. n. za krave 12 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 3 po 20 in 6 po 10 kron. 111. za breje telice 12 premij, in sicer ena 60, ena 40, ena 30, 3 po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, ki pripetjejo k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, smo presojevalni odbor prisoditi vrh goreiijih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izredno posebno premijo. Razstavniki morajo od živali, ki jih razstavijo, s seboj prinesti živinske potne liste. Glavni odbor C. kr. kmet, družbe kranjske. V Ljubljani, 14. sept. 1908. Frančišek Povše, predsednik. Gustav Pire, ravnatelj. — (Letošnje vinske cine.) Vsled obilnega letošqjega pridelka bodo vinske cene sploh nižje, kakor so bile v zadnjih letih. Dosedaj še ne moremo navesti nobenih cen, ker se kupčija sploh še nI pričela. Sliši se pa, da bodo cene padle za 25 do 33 odstotkov od lanskih. Je pač križ! Če je letina bopa in bi si kmet lahko opomogel, je pa cena slab,ša. Posebno nizke so letos cene v Istri; tam je Se lanskega vina toliko, da manjka ljudem potrebne posode za vino. — (Vinski semenj v Novemmestu.) Kakor prejSiqa leta, bo tudi letos priredila kmetijska podružnica vinski semenj v Novemmestu, na katerega opozarjamo že danes naše gostilničarje. Kedaj se priredi, poročati hočemo prihodnjič, A že dane» opozarjamo na to, da je treba prinesti potrebne pokušnje v snažnih steklenicah, zaprtih z zamaški od plutovine. J'okitšnja bodi že po svoji vnanjosti okusna. Proč todaj z umazanimi rutami in turšić-nimi klasinamil — (Pod])irajmo domaČo vinorejo!) V domačem kraju naj se toči domače vino! Lotos bo na.še vino tako poceni, dani treba točiti vnanjih vin. Povsod naj so zahteva domači pridelek ! Tudi naše vinske trgovce opozarjamo na to, da iščejo in kupujejo domača vina. Sicer nam hodijo v škodo! Odjemalce in goste pa sploh prosimo, da se drže domačega pridelka, ki je za našo kraje največ vreden in najboljši. — (Letošnja suša in naši pridelki,) Izkušnje nas uče, da so pri nas v sušnih letih pridelki sploh Ito^jši kakor v mokrih. In tako je tudi letos. Vsi liridelki — razun sena in domače detelje — so dobro obrodili. Poleg lepega žita smo pridelali dosti turšice, dosti ajde, krompirja in korenstva. IjB repa jo odrekla, ker so jo zdelale gosence in ker jo tudi sedanja suša zatira. Sedaj imamo že drugo dobo nenavadno suhega vremena. Vinski trti je to dobro došlo. Kdor je čakal s trgatvijo, je dobro pogodil, Siitoduje nam pa suša pri paši in pri repi. Paše že zmanjkuje, ker je zemlja močno izsušena. — (Jesenska setev) se bo letos zaradi suSnega vremena zakasnila. Nekaj pšenice se je sicer že posejalo, toda pšenica ni popolnoma kalila in kar je je izkalilo, se ne more razvijati. Za setev nam je dežja nujno treba, pa tudi za pašo in za repo. — (Letošnja trgatev) se je zvršila ob najugodnejem vremenu, kakor že dolgo ne, vsied česar smo spravili prav lahko naš vinski pridelek. Grozdje, nabrano ob lepem solnčnem vremen«, je dalo mošt, ki je burno pokipel in ki bo dal izvrstno kapljico. Prav so storili vinogradniki, ki so letos čakali s trgatvijo, ker so spravili veliko bopi pridelek, — (Lepo sadje na prodaj.) Kdor želi kaj lopoga sadja kupiti, se je lahko poučil na sadni razstavi, kje se dobi. Lahko se obrne pa tudi na kmetijsko podružnico v Novem mestu, ki daje potrebne naslove vseh onih sadjerejcev, ki imajo lepo sadjo in kaj več sadja na prodaj. — (Jesensko gnojenje travnikov.) Za umetna gnojila je dobila novomeška podružnica nekaj naročil, vendar še premalo za cel vagon. Ker se bodo gnojila naročevala le na vagone, da so cenoja, se opozarjajo gospodarji, da se čimpreje oglasijo s svojimi naročili, Tomasove žlindre stane vagon in sicer 16 odstotne 560 K, 17 odstotne 595 K, 18 odstotne 630 K in sicer v Trstu. Pri naročbah v celih vagonih je pri vsakem vagonu 25 K popusta. Seveda mora železniško voznino iz Trsta do Novega mesta plačati naročnik sam. Opozarjamo na to, da tvornicam zmanjkuje Tomasove žlindre in da se je treba zaraditega takoj zglasiti z naročili. Kajnit stane 5 K 80 h 100 kg v Jjjubljanl, kalijeva sol pa 12 K 60 h 100 kg. Razne stvari. ■"(Svarilo.) Glasom poročila ministrstva za notranje zadeve, so mnogi v pivovarni „Sv. Petka" v Rustčukn v Bulgarijl delajoči avstrijski delavci prišli v tako slab gmoten i»oložaj, da so konečno morali fiulgarijo z znatnimi izgubami zapustiti. Priporoča se toraj vsem tistim, kateri nameravajo v imenovani pivovarni v delo stopiti, da preje poprašajo o razmerah v dotični pivovarni pri c. kr. poslaništvu v Itustčuku. (Izseljencem v Pen si 1 van i jo.) Zadnja jako neugodna poročila iz Amerike posebno še Pensilvanije napotila so ministrstvo notraiqih zadev, da resno svari pred izseljevanjem v imenovane dežele, Vsled finančne in trgovinske krizo omejila se je industrija, kar jo imelo za posledico, da se je tudi delo v rudnikih skrčilo, vsled česar je bilo odjiu-wenih na tisoče avstrijskih delavcev, katerim je bilo sploh nemogoče drugje dobiti dela. Ker se položaj v Pensilvanijl dosedaj ni zboljšal in so število brez-delavnih množi, svari navedeno ministrstvo vsakogar pred izseljevanjem v iminovano deželo. * (Naznanilo,) Neki A. Nagel v Brunšvlku skuša pri administracijah različnih dnevnikov dobiti vsprejem naznanila, v katerem priporoča neko od njega znajdeno in sestavljeno zdravilo pod imenom: „Urachentod" proti kilnim boleznim. Po5i||a tudi 20. àtev. DOLKNJSKE NOVICE. 165. 1)0 poŠti na [irivattic osebe tiskovino, v katerih hvali to zdravilo proti kilniiii boloziiim. Ker so řfre ociviťino za loskiia usežastva oziroma za nedovoljen uvoz Hkrivncf^a zdravi a zgolj samo z iiamenom izkoriščanja potiioči iskajoče^ja obôÎDstva, ae ojtozori slavno uredništvo vslcti ukaza c. kr. deželne vlado za Kranjsko z (ine 26. septemhra t. 1. St. 31.484 na nedojjustnost vsjjrojonia otečnih posojil po.Htopa s posebno pozornostjo, držeč so najtočnejše zakonskih in statutarnih predpisov. Nič manj varnosti ne nudijo pojedinim občinam, — ineil njimi oni deželnega glavnega mesta jjjubljane s čez 1 in pol milijona kronami — in korporacijam dana posojila. Popularno varne vrednostnicc imajo vrednost nad 24 milijonov kron ter se zamorojo te vrednotnice sleherno prištevati prvorazrednim. Kezerviii in peiizijski zaklad znašata okroglo 8'7 milijonov kron. Na jiodlagi teh dejstev jo sklepati, da podaja Kranjska hranilnica svojim vlagateljem kar mogoče največo varnost ter je vsaka bojazen pred ikako zgubo pojmlnoma neosnovana, V Ljubljani, 7. oktobra 1908. Gozani, ni. p. C. k, druriii svétitik kot vlad. kimiisar. Kremensek, m. p. C. kr. deželno ■ vlfiiini svêtuik. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. BI. g. ravuiiteli Kr. Breišnik iiO K; guajia Kut-oik ix Jlirnepeči 2 K; veleč, g, kaplan L. Kolhezeu 8 K; veleč. g. kaplan L. Podlogar 10 K; velei. K. kaplmi M. Zevnik 20 K; veleč. f(. tluli «vétuik M. liiaje B K; (f. Maks Brniuier 2 K ; veleč, (f. žujmik A. ámidovnik 20 K V Novem mestu in Kandiji su uiibiravcu dali m oelo áulako leto; velebí, k. J^k, Kavči«, o, kr okružne Bi.dnije predsednik 20 K; g. Adidf Panser 20 K; g L. Illovsky 7 E; gospa Hočevar 6 K, Za pni leta; i{, dr. I», DefrauMfidii 10 K; preù. Fr. PovSe 10 K, Za tri meaece: g. dr. J. Glolielnik 3 K; g. Ivau Krajeu 6 K; g, Anton Piai pl. FiilireniU, oherstlajtuaut 6 K; Boliuslav Skalický 8 K; ^reS, g. kano-V nik Virant B K; prei. g, kanonik Žiogar3K. Za dva meseca; g. đr. V.AliaKhiisli 2 K; ilr. A, Pilebofer, o, kr, vladni tajnik 4 K Za eden lueaec: g. A. A^nitsch 1 K; Joa Bergniaiiii, posestnik 3 K; r;, K. Bihlmeier, fiu. kom. 1 K; g, BI, DulinSek. u kr, todni svéïnik 1 K; g. V, Oandiiii, c. kr, sodili svfttnik 1 K; g, ,To8, GerdeSif, dvorni «včmlk 4 K: g. Edm, Kastelio, trgovec, 1 K; g. Val, Kompare 40 li ; g. J, Kdšak, posestnik 1 K ; tiskarna Krajec naai. 2 K ; g. Fr. Mfjak, e, kr. davčni aB st^nt 1 K; g. MikoHč J., posestnik 1 K ; ff. L. Pettaiier, C,kr. profesor 1 K; g. dr. A, Pojsnik a K; velebí, g. baron Reebbacb, okr. glavar 2 K; g K. Riiioli. c. kr. okr. sodiiije svćttiik 1 K; if, dr. A lidgina, C. kr. drž pravilnik 2 K; g V, Roliimann, Viidja kujet, šole 1 K; g, V Sedlák, C. kr. davĚui ofin. 1 K; g. Fr. Stidl, posestnik 1 K; samostan franiiSkanski 2 K; veleč g. J. Šaleliar, žnpiilk v ji, 10 K; g. A.Sproc, o. kr. okrajni tajnik 60 h; g. Fraii ŠnkI, e, c. kr. dvorni svćtnik 4K; gospa Tuček I Kj g. dr. J. VaiipotiÉ 2 K; g. V dii), c kr. poStiii oskrbnik 1 K[ g. Klinar, kapit, vikarij 1 K; g, Jo'. Zurc, župan 1 K; g. dr, V. Žitek, advokat 2 K Za nedoločen ias: Neimenovana lOK; ff. Cižmék, c. kr. kanueliit 3 K, Srčno zahvaljujem Vfie plemenite dariivaloe, Bog platil Obžalujem pa, da se iz mesta darovi od leta do leta nianjSajo. Koliko ^olje je bilo od zaùetkal Pa kaj liočemo, niliAe nI dati dolžan in livaležen sem za vse, kar se rai podari. Časi so liiidi, draginja velika. Zato ne morem biti uevoljea, ako so nekateri izostali, drugi Kmanjšali darove. Vendar pa si dovolim tu zapisati izgovor nekaterih. Ta je izostal, ker B« mn dijaki premalo odkrivajo, oni ker ne bodijo k njemu v gostilno, ta ne daje 1QČ, 5eš, da so nia baje dijaki razgrajali ker je Netnen, ta ue daje ker pri njera ne kupujem, oni je dejal, da eem preveč liberalen, ta pa, da sem preveč klerikalen. Pričakujem sama áe, da poreče ked«, da zato ne dá več, ker imam sive lase. Pa proč s Salo: smilijo se mi dijaki, ker jih ne morem toliko podpirati, kakor bi rad (letos jih imam le 54 — lani 66) kar Škoduje tudi Novemu mestu. Dr. los. Marinko. Za žrtve 20. septembra so darovali sledeči gospodje, gospe In gospodične: O. župan OgoreutiSOK, dr. Šeguia 20 E, dr. Slane ÏO K, dr. Žitek 20 K, KiJzmau K. 10 K, Olivo lO K, dr. Strašek 10 E, Mira Rogina 4 K, svet. Oandini 1 K, prof. Majcen 4 K, pr.if. Maselj 5 K, pnif. Reisner 3 K, dr. Ogoreutz 3 K, nading. Bloudek 6 K. J. MogoUË 1 Ř, MikoliČ 1 K. neimenovani: 10 K, 1 K. 9 K, Otmar Skale 6 K, Adolf Pauser iO K, V. Umek 2 K. Milica dr. Glo-bevnikova 6 K. Mimi Seidl 5 K, župan Zurc v Kandiji g K, TuČek 2 K, dr. Vaupotiřevft 6 K, dvur, uvetaika «erdeiiii 10 K, Marija Bozina-Skabeme & K, Marica Kozina 6 K, Florjan Skaberne 5 K, Ivan Krajec 4 K, ZdojSek 6 K, Vladimir Vojska 10 K, neimenovan 10 K, neimenivan 1 K, Nabral g. Štefan ovi £ pri sosedib: Jak. Paulin SK, Marija Pegsn 2 K. Franja Petrič 1 K, F. Zobec 1 K, Regina Uohorič 1 K, neitnenovana 40 li. Gg. Prusvetaii darnjejo za ranjence: ř^ux, Murgi, Skale, Mole, Hrovat, Kube II K, Za spomenik: Kristina dr. Volčič 4 K, EliKa FabjančiE I K, Mici Segala 6 K, Marlena Šegula 5 K. Ustnica uredništva: „Slovensko Nar. Ěitalnioa" Cleveland, Obio : Za tekoče leto poslati imate Se etio krono naročnine. Živali! Loterijske številke. GRADEC. 3. oktobra 27 52 73 41 29 _TRST, 10. oktobra 19 77 59 51 Hazpis tajniške službe. Pri županstvu v Št. Jernej« ae razpisuje služba tajnika z letno plato 700 K in prostim stanovanjeni. Prosilci naj vlože svoje lastnoročuo spisane prošnje do 15. novembra t. I. ter naj dokažejo zmožnost v besedilu in pisavi slovenskega in nemškega jezika. Dosluženi orožniki in podčastniki imajo prednost. Nastop službe s 1. decembrom t. 1. Žuimnstvo v Št. Jerneju, dné 12. oktobra 1908. (194.2.1) Franc Novoselc, žapan. Mlo za nahup istr. vinQ. Fino pristno garantirano vino, več tisoč liekto]itrov, belo, ruiJece, in crno od 36 v najiroj postavljeno na tukajšnji drž, kolodvor jiroti gotovemu plačilu, je za prodati in se ekapcdira iz vzorne kleti kršč. vinat^ke zadruge v Vodnjanu. Cene za vajrone po doi^ovoru. Tro-plnovec in drožonka (istr. koj^ak) 1» od 70 do 80 novč. liter. Za krsč. vinar, zadrugo: (131-13-9) Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. tiíis-a-ň suBčop in MlMr KttnilijQ pri Rudolfovem sprejme takoj IXQOZIO^^, kateri iimiveselje ;im p«rjem ElC, B polpu''i>in K 20, H puhom K 34, poeamestne pernii» E12, 14, t6, blazine K 8, E3Ď0, K 4. Proti poTKetju raspošilja poinine proito pii naroûilu od K 10 nadalje. 196 24-1) Maks Berger v Dešenicl âtev. 226. Čeákí les. Za nengaiajoie de iat naïaj. — Ceniki ta^tonj In poštnine prosto. IS: m El l^^irepelitoTTÎ FRANK SAKSER Co. in „GLAS NARODA" se nahaja od sedaj naprej v lastni liiši 82 Cortlandt Si PÍcav York. To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St Station, all dober blok od Baltimore & Ohio železnice. El čevljarski mojster v Toplicah. Et m- ki naj bo star vsaj 16 let, ter ima veselje do orglarstva in cerkovûiitva se takoj sprejme. Natančneje pové upravništvo „Dol. Novic". (196) 7.nieňane in rezane kupujem po uajviflji ceui. Izdelujem V8a vlasnljar^ka dela. V zalogi imam fina toaletna mila, prave fran-cnHke parfume itd BAY-RUM t>'k oveni mestu so naprodaj mernik po eno krono. daj jo (1Y1-4-41 zmanjâano, skupno, z okoli 18 orali obstoječe posestvo z gospodarskimi poslopji vred. Natančneje se izve v žnpniScii na Raki. V graScini Zalog (Breiteuau) pri Novem mestu je na prodaj îrav dsber namizni krompir 100 kg po <> K 40 vin. {iî7-s!-i> Narodni hotel „Ilirija" V Ljubljani — Kolodvorske ulice. 3 min. od južnega kolodvora. v*- ^ Ut n o > m Priporoča svojo priznano dobro restavracijo, izvrstna domača vina. Vedno sveže pivo. P, t. potujočenQQ občinstvu sci n» razpolago udobno urejene, najelegant-nejse sobe, (i8&-3-a) Za mnogobrojon poset se alav. občinstvu ujjadno priporoča hotelirka Mar. Novak. Od^^vomi nrednik, iad^atalj in aaloinik Urban HorviL Tkk i. Krajec latl.