#

ovrednotenja telesa brez Duha,
Ideje. Vendar ta zapade v re-
dukcijo èloveka na telo, na raz-
polo`ljivo, zamenljivo, nepre-
dirno telo, s katerim ne more
priti do pravega dotika, zbli`a-
nja, kar se zgodi ravno v njego-
vem odnosu z Lucie, èesar se
Igor zave, ko pravi: »da, a ne gre
samo za stik teles, bistvo je bli`i-
na kot taka, na katero se na dru-
gem koncu Evrope dolgo, predol-
go pripravljam«. Med njima to-
rej ni bli`ine, ko, kot pravi »v
svoji samoti skušava splesti vez,
tenko vrv med nama iz besed in
ganjenosti«, temveè stopnjujoèa
osamljenost, ki vodi v iskanja
poglobljene in totalne poveza-
nosti z drugimi.
Oèitno spoštljivi dotiki
niso dovolj, verjetno je obzir-
na beseda premalo, najverjet-
neje je iz takšnih elementov
sestavljena ljubezen nezadost-
na. Kajti v èloveka je polo`e-
no hrepenenje, pravzaprav `e-
lja po Totalnem, po Zavezu-
joèem, po Najglobljem. Kar
tudi Lucie vseskozi èuti, ko
hrepeni po osebi, ki bi se ji
dala za vse `ivljenje, in še bolj
po Odgovoru, ki ga zasleduje
v svojih duhovnih poglablja-
njih. In to kljub Igorjevim
ugovorom, da èloveška ljube-
zen zadostuje, saj je po njego-
vem ta ljubezen »najveè, kar
lahko daš drugemu in od njega
dobiš«, zato ne razume, zakaj
jo mora Lucie »religiozno sub-
limirati«. Tako gresta poèasi
vsaksebi, vsak na svoj naèin iš-
èoè pomirjenje svojih neštetih
dilem, nemirov, negotovosti…
Pahorjev roman tako po-
nika v tisto, iz èesar vznika,
v nerazrešenost èloveških is-
kanj. Namreè v èlovekovem
stoiènem pomirjenju s svojo
danostjo, iskanji, stremljenji,
strastmi, v kar izzveni iztek
romana z razmišljanjem o pri-
hodnosti junaka Igorja, av-
torjevega z avtobiografskimi
prvinami zaznamovanega al-
ter ega. Tako roman kljub
zanimivemu dogajalnem ok-
virju, v katerem postavlja pr-
vine slovenske literature in
zgodovine ter skoznje te-
meljne dileme naroda v koor-
dinate širšega evropskega pro-
stora, v katerem ta dobi koz-
mopolitski zamah, in kljub
preprièljivem ljubezenskem
dogajalnem zapletu, ostaja
neiz`ivet. Ostaja namreè pri
razpostavi temeljnih dilem,
a nanje na najde (morda niti
ne išèe?) preprièljivih do-
konènih odgovorov. In tako
nekako ostaja v sprijaznjeno-
sti z mnogoterostjo resnic, ki
naj bi jih bilo toliko kot lju-
di, in s tem s temeljno neza-
vezujoènostjo vseh èloveških
dognanj in prizadevanj. In
kako daleè je od tod do raz-
polo`ljivosti èloveka, do nje-
gove radikalne izpostavljeno-
sti samovolji soèloveka in
njenim grozljivim razse`no-
stim, ki vodi do mentalnih
in fiziènih genocidov v kre-
matorijih raznovrstnih oblik,
iz groze nad katerimi je ro-
man pravzaprav vzniknil?
'#'#
0)

0


			

!>&	#3
1&"
!#, ?	3
+>7 /%"3
/#1&
# 
Znaèilnosti Barthove teo-
logije v knjigi na kratko pred-
stavi Matja` Èrnivec. Karl
Barth, gotovo eden vodilnih
nemških protestantskih teo-
logov je svojo študijsko pot
zaèel v Berlinu, Bernu in
Marburbgu, kjer se je sreèal
s profesorjema Adolfom Har-
nackom in Wilhelmom Herr-
mannom. Oba veljata za ve-
lika liberalna protestantska
teologa. Kasneje se je ob po-
novnem branju svetopisem-
skih besedil radikalno odvrnil
od te liberalne teologije in
zaèel odkrivati biblièno teo-
logijo, ki se osredotoèa na Je-
zusovo osebo in pojem Bo`-
jega kraljestva. V svojih delih
je osnoval povsem nov misel-
ni sistem, ki ga lahko imenu-
jemo »kristološka metafizika«.
Odpira nam pogled na resniè-
nost, ki je utemeljena v posa-
miènem èasnem bitju, v Kri-
`anem in Vstalem. S tem
prese`e logiko tedanje zahod-
ne metafizike, katere temelj
je bilo »abstrahiranje«. Za
Bartha je mo`na le teologija,
vezana na razodetje, ki izhaja
iz odrešenjske zgodovine. Ra-
zodetje samo v sebi je merilo
resnice. Vse je potrebno pre-
	





sojati v tej luèi, tudi oblast:
Zaradi vere v Kristusa je vsa-
ka oblast in ideologija minljiv
in izpraznjen ostanek starega
sveta, ki (še) ni Kristusovo
kraljestvo in ki po bibliènem
razodetju samo še èaka na
svoj konec. Barth zagovarja
moderno mišljenje, a ga tudi
transformira, tako da `e lahko
govorimo o »postmoderni
teologiji«.
Pred Kratko razlago Pisma
Rimljanom je Barth napisal
Zgodnjo, Daljšo razlago Pi-
sma Rimljanom v dveh izda-
jah (1918 in 1921). V njej po-
stavi strogo nasprotje med
Bo`jim in èloveškim: Resnica
bibliènega razodetja se v vseh
pogledih ka`e kot popolno
nasprotje vsega èloveškega,
vseh èloveških resnic. V tem
besedilu prviè jasneje vzposta-
vi nasprotje med vero in reli-
gijo. Slednjo ima za èloveški
poskus, kako si z lastnimi
moèmi prisvojiti tisto Bo`je.
Njegov model razodetja lahko
imenujemo dialektièni, kjer si
v nasprotju stojita Bo`ja pra-
viènost in èloveška grešnost,
celo pokvarjenost. Po dobrih
tridesetih letih se je Barth leta
1956 lotil še Kratke razlage.
Ne gre le za nekakšen povze-
tek Daljše razlage, temveè še
za nove poudarke, ki jih prej
ni dovolj upošteval. Ena od
teh novosti je razse`nost pre-
se`nega, te`ko izrazljivega ve-
selja nad velièino odrešitve,
namenjena nam v Kristusu,
nad razodetjem Bo`je ljubez-
ni ter nad gotovostjo našega
na v Jezusu Kristusu in izvr-
šena v njegovi smrti, osvobodi
vse, ki vanj verujejo in jim dá
prav. V teh poglavjih se lepo
vidi razvoj teme opravièenja.
Èe evangelij kot razkrivanje
Bo`je sodbe poslušamo v
veri, postane »evangelij« de-
jansko sporoèilo o spravi med
Bogom in èlovekom.
4) Poglavja 9,1-11,36 razvi-
jajo temo evangelija pri Judih
sinagoge. Tu naj bi evangelij
najprej našel vero, a je ni.
Judje imajo namreè v rokah
odloèilno prièevanje, Staro za-
vezo samo, toda oèitno je do-
slej niso dojeli.
5) Temu sledijo poglavja
12,1-15,13, ki v obliki opomi-
nov nakazujejo, kaj evangelij
v praksi pomeni, kako torej
evangelij `ivi v cerkvi Jezusa
Kristusa, konkretno v rimski
skupnosti.
6) Zakljuèek celote (15,14-
16,27) prinaša osebna sporo-
èila, vrsto pozdravov, svarilo
pred zapeljivci in slovesno
hvalnico Bogu, ki se je razodel
v evangeliju.
Glavno pozornost v tem
pregledu bomo posvetili
predvsem drugemu in tretje-
mu delu, kjer Pavel obravnava
vprašanje opravièenja, ki je
osrednja tema njegove teolo-
gije. Na zaèetku Barth izpo-
stavi Pavlovo trditev, da je
vsebina evangelija sam Jezus
Kristus, v katerem se razodeva
Bo`ji odrešenjski naèrt in s
tem tudi Bo`ja sodba (1,16-18).
Evangelij je vsemogoèno delo
rešitve. Med sodbo in rešitvijo
novega polo`aja, našega posi-
novljenja. Kratka razlaga se
tudi bistveno bolj naslanja na
sámo svetopisemsko besedilo,
nikdar ne »skrene s poti«.
Barth v predgovoru te
Kratke razlage opozori na te-
meljno vodilo njegovega pisa-
nja: »Pavel naj govori sam«!
Preprièan je, da se njegov glas
sliši preko še tako nezadost-
nih razlag. Pismo Rimljanom
je Pavel namenil kršèanski
skupnosti v Rimu. Napisal
bi ga naj leta 58 po Kr. v Ko-
rintu. Po 1,16 bi mogli dom-
nevati, da je rimska skupnost
sestavljena prete`no iz pogan-
skih vrst. V 1,10, ko izrazi `e-
ljo, da bi jih obiskal, zasluti-
mo pomembnost in pozna-
nost te skupnosti. Barth pi-
smo, ki je najbolj dogmatièno
od vseh Pavlovih, razdeli na 6
delov v 10 poglavjih:
1) V uvodu (1,1-17) Pavel
pojasni svojo slu`bo in evan-
gelij, ki ga oznanja. Zakljuèi
se z ugotovitvijo, da se z evan-
gelijem zaèenja Bo`ja sodba
nad vsem svetom. Vendar pa
ravno v veri, ki to sodbo spre-
jema in ji pritrjuje, za vsako-
gar obstaja rešitev in `ivljenje.
2) Naslednja enota (1,18-
3,20) poka`e, da je v evangeli-
ju, torej v sporoèilu Jezusa
Kristusa, dejansko izreèena
Bo`ja obsodba — in sicer »ne-
gativna« — nad vsemi ljudmi,
tako nad Judi kot nad pogani.
3) V osrednjem delu (3,21-
8,39) se zgodi obrat: prav ta
Bo`ja razsodba, po kateri smo
obsojeni vsi, ker je bila izreèe-
 #

obstaja povezava, zato je Bo`-
ja sodba hkrati delo Bo`je re-
šitve. To Barth potrjuje s tr-
ditvijo, da obsodba, ki jo Je-
zus oznanja, izhaja iz Bo`je
zvestobe. »Od vere do vere«
pomeni »od Bo`je zvestobe do
vere vernika«: opravièen je ti-
sti, ki veruje tako, da evangelij
sprejema in izpoveduje; spre-
jema pa ga, ker zaupa v Bo`-
jo zvestobo. Avtor vzame pri
naslednjih poglavjih vseskozi
za izhodišèe oznanilo v Rim
1,16-17. Pravi, da so teme, ki
se razvijajo po poglavjih, raz-
lage teh dveh dveh vrstic.
Po Barthu je v poglavjih
1,18-3,20 postavljen temelj za
t. i. »negativno teologijo«.
»Bo`ja jeza se namreè razodeva
iz nebes nad vsakršno brezbo`-
nostjo in kriviènostjo ljudi, ki
s svojo kriviènostjo dušijo resni-
co« (1,18). Bo`ja jeza ni nekaj,
kar je tuje Bo`ji ljubezni.
Bo`ja ljubezen je namreè ti-
sta, ki `ge in pou`ije. Razo-
detje Bo`je jeze je smrtna ob-
sodba nad èlovekom zaradi
njegovega greha. Hkrati je to
dejanje, s katerim Bog ni pri-
zanesel svojemu Sinu, ampak
ga je `rtvoval za nas vse. Smrt
Jezusa Kristusa je torej razo-
detje Bo`je jeze. Jezusova da-
ritev ni najprej znamenje Bo`-
je ljubezni do nas ampak,
temveè še pred tem dokaz èlo-
vekove ontološke krivde in
grešnosti. »Ni praviènega, niti
enega« (Rim 3,10). Ob pogle-
du na kri` spoznamo svojo
identiteto — svojo grešnost -,
ki nas obsoja na smrt. Naša
èloveška narava je usmerjena
proti Bo`ji. Èlovek hoèe sam
od sebe doloèati, kdo in kaj
Bog je. To la`no zaupanje
vase je dejanski predmet Bo`je
jeze. Kri` naj bi bil naše vsak-
danje izpraševanje vesti in va-
bilo k »smrti« samemu sebi,
èloveškemu razumevanju
Boga. Èlovek se mora pred
Bogom izprazniti in priznati,
da sam od sebe ne more nièe-
sar storiti. Kri` razoro`i èlove-
ka lastne ideologije.
Obsodba èloveka zajema
vse ljudi, tudi tiste, ki postave
ne poznajo. Pavel namreè pra-
vi: »Pred Bogom namreè niso
pravièni tisti, ki postavo slišijo,
ampak bodo opravièeni tisti, ki
postavo izpoljnujejo« (2,13).
Da pa so tudi pogani sposob-
ni izpolnjevati postavo, nada-
ljuje naprej: »Kajti kadar po-
gani, ki nimajo postave, po na-
ravi izpolnjujejo to, kar veleva
postava, so sami sebi postava,
èeprav so brez postave. Ti doka-
zujejo, da je delo postave zapi-
sano v njihovih srcih: o tem pri-
èuje tudi njihova vest in misli,
ki se medsebojno obto`ujejo ali
pa zagovarjajo« (2,14-15). Pavel
tu verjetno misli na kristjane
iz poganstva. Prav »po posta-
vi«, torej po tem, kar Juda raz-
likuje od poganskega sveta, pa
pride spoznanje in greh, zara-
di katerega prihaja Bo`ja jeza.
Na ta naèin se postava in s
tem tudi obreza relativizirata:
ne moreta opravièiti èloveka,
ker je pred postavo in obrezo
vera, ki edina odrešuje èlove-
ka. Kakšen izhod se torej po-
nuja èloveku pri tej Bo`ji ob-
sodbi? Vsekakor ga ne sme
voditi v obup in brezizhod-
nost. Obsodbo moram po-
slušati do konca, kot grešniki,
podvr`eni Bo`ji jezi, moramo
umreti (se spokoriti), hkrati
pa sprejeti Bo`jo milost kot
nezaslu`eno dobroto. Gre za
zvestobo vere, ki v pravièni
Bo`ji sodbi sliši in sprejema
besedo njegovega usmiljenja.
Pavel nadaljuje z odno-
som med postavo in vero ter
Judovim posebnim statusom.
Èudi se Judu: »Kako to, da oz-
nanjaš: ‘Ne kradi’, pa kradeš?
Da praviš: ‘Ne prešuštvuj’, pa
prešuštvuješ?« (2,21-22a). Obre-
za je namreè v korist le, èe se
izpolnjuje postava (prim.
2,25). Tako pa je sama na sebi
brez smisla. Kdo je torej pravi
Jud? Ni Jud tisti, ki je izvršil
obrezo na svojem telesu, am-
pak tisti, ki jo je izvršil v srcu.
Pravi Jud je tisti, ki ga v nje-
govi skritosti Bo`ja sodba
spozna kot priznanja vredne-
ga. Tak pa je lahko tudi krist-
jan, bodisi izmed poganov ali
Judov, ki slavi Bo`jo milost
in zato sprejema njegovo sod-
bo. Pavel ob tem ponuja nova
vprašanja: »V èem je torej pred-
nost Judov? Ali kakšna je korist
obreze?« (3,1). Njihova pred-
nost je v tem, da so jim bile
in ostanejo zaupane Bo`je be-
sede — Bo`je razodetje: »Odre-
šenje je od Judov« pravi sam
Jezus (Jn 4,22). Vendar pred
Bo`jim sodišèem nihèe nima
prednosti. Vsi, Judje in poga-
ni, so pod grehom, zato mo-
	





rajo ostati podvr`eni Bo`ji
jezi. Pred Bo`jo postavo, ki
daje spoznanje greha (prim.
3,20), so vsi neopravièeni.
V osrednjem delu Pisma
(3,21-8,39) zasledi Barth preo-
brat, ko Pavel iz t. i. »negativ-
ne« teologije preide v »pozi-
tivno«. Kri` tukaj ni veè tisti,
ki èloveka obsoja, temveè tisti,
ki èloveka opravièuje, ga sprav-
lja z Bogom, ga posveèuje in
osvobaja. Evangelij po razsod-
bi, ki jo izvrši Bo`ja jeza, ve-
rujoèe razglasi za praviène
(prim. 3,21-4,25). Bo`ja jeza je
neke vrste lupina, v kateri
sprejmemo Bo`jo razsodbo.
Bog èloveka kljub jezi ni za-
vrgel, ampak ga je oprostil ob-
to`be in razglasil za nedol`ne-
ga, torej praviènega. Barth v
razdelku 3,21-4,25 govori o je-
dru »lupine«, ki je bila pred-
stavljena v razdelku 1,18-3,20.
»Zdaj pa se je brez postave po-
kazala Bo`ja praviènost«
(3,21a), saj postave s svojim po-
èetjem po 1,18-3,20 ne izpol-
njujemo. Bo`ja razsodba je
zdaj postala vidno dejanje nje-
gove praviènosti. Njena vsebi-
na se zrcali po veri v Jezusa
Kristusa in dose`e vsakega ve-
rujoèega. Èe jo hoèemo razu-
meti, moramo gledati v Kri-
stusa in ne na to, kar Bog od
nas zahteva in terja. Gledati
moramo na sodnika samega,
na sodnika »brez postave« in
iz njegovih ust slišati, da so
prav tisti, ki so po postavi, ki
jo sam oznanja in izvaja, gre-
šniki in so pred Bogom brez
èasti (prim. 3,23). Razglašenje
ljudi za praviène je èisti dar,
Bo`ja milost, ne pa njihova
zasluga. So kot su`nji, za ka-
tere je bila plaèana odkupnina
in stari gospodar do njih nima
nobene pravice veè. Sodnik
sam je vzel nase njihovo ka-
zen, ki nujno sledi obsodbi,
nase je vzel vso posledico Bo`-
je jeze. V njegovi smrti je torej
obsodba `e šla svojo zakonito
pot in Bo`ja potrpe`ljivost do
èloveške kriviènosti je v njego-
vi smrti dosegla svoj konec in
cilj. Lahko reèemo, da je kri`
središèe in kri`išèe našega `iv-
ljenja, iz katerega spoznava-
mo ves lastni smisel bivanja.
V veri nam je dan pravni te-
melj našega bivanja pred Bo-
gom. Tu se poka`ejo meje
èloveških dobrih del: Ker je
obsojeni sodnik Jezus Kristus
naš pravni temelj, odpade
vsak drug temelj in èlovek to-
rej nima nobene èasti. Èlovek
je opravièen kot tisti, ki veru-
je, ne pa sam po sebi, po svo-
jih delih. Barth opozori na
zelo ostro diametralno zame-
jitev med vero in deli postave
pri Pavlu. Postava pa kljub
temu ni odpravljena, temveè
uveljavljena (prim. 3,31).
Sama po sebi zahteva, naj ve-
rujemo Bo`ji obljubi. Najlep-
ši zgled tega je Abrahamova
dr`a pred Bogom. Obreza je
le potrditev njegove pravièno-
sti, ki je v njegovi ver. V Rim
4 je prikazan dokaz, da je
pred doloèbami in zakoni po-
stave, Abrahamovo zaupanje
v Boga. Postava sledi šele iz
tega. Abraham je dokaz, da
obstajajo pravièni pred Bo-
gom tudi brez obreze, tudi
izven judovstva, vendar ne iz-
ven vere. Pavel se sklicuje na
Abrahama kot na prièo evan-
gelija: za prièo, da Bog veru-
joèega razglasi za praviènega.
Za kakšno vero gre tukaj? Ne
bomo opravièeni zaradi njene
moèi, dobrote in lepote, am-
pak zaradi njenega predmeta,
Jezusa Kristusa, zaradi v njem
sklenjene Bo`je vsemogoèno-
sti in zvestobe.
Barth v nadaljevanju Pa-
vlovih besed zopet vidi »pre-
pad« med Bo`jo in èloveško
ljubeznijo: Bo`ja ljubezen
dose`e tudi sovra`nike, npr.
Kristusova smrt za nas grešni-
ke oz. sovra`nike (5,8.10),
medtem ko je naša omejena
le na prijatelje in še ta je veè-
krat postavljena pod vprašaj
(prim. 5,7). Kot verujoèi in
pravièni ljudje smo spravljeni
z Bogom. Ne gre za Bo`jo
spravo z nami, temveè za našo
spravo z njim. Le v Bogu smo
sposobni ljubiti sovra`nike,
potem ko nas je po Kristusovi
daritvi napolnil s Svetim Du-
hom. Naša prihodnost je naša
rešitev po njem in v njegovi
krvi (prim. 5,9) naša sedanjost
pa vsebuje Bo`jo ljubezen v
Kristusovi krvi do nas grešni-
kov. V njegovi daritvi je naše
lastno hudobno sovraštvo do
Boga `e odvr`eno. V nadalje-
vanju Pavel primerja Adama
in Kristusa: »Kakor so namreè
zaradi neposlušnosti enega èlo-
veka mnogi postali grešniki,
tako bodo tudi zaradi poslušno-

 #

sti enega mnogi postali praviè-
ni« (5,19). Kristus je popravil,
kar je Adam pokvaril. Nas-
proti si stojita Bo`ja milost in
èlovekov greh, a nista enako-
vredna (na isti ravni). Prvo je
namreè drugo odtehtalo in
odpravilo. Bolj ko grešimo,
bolj se poka`e Bo`ja milost
(prim. 5,20). Prav Bo`ji zma-
govalec odseva v našem èloveš-
kem porazu. Èlovekov greh
prièa o Bo`ji milosti ravno ta-
krat, ko ga najostreje osvetlju-
jeta Bo`ja volja in postava.
Spravljenosti z Bogom sle-
di èlovekova posvetitev, ki jo
ponazarja evangelij (6,1-23).
Èloveka, ki je po svoji veri
pred Bogom pravièen, Bog
hkrati posveti (prim. 6,19.22).
Èlovek je s tem dejanjem po
Bo`ji odloèitvi postavljen v
drugo stanje. To je delo
Boga, ki v Jezusu Kristusu de-
luje za èloveka. S tem dejansko
`ivimo novo `ivljenje, smo
novi ljudje. Èlovek uveljavlja
postavo z vero (prim. 3,31).
Pravi izziv je naslednje Pavlo-
vo vprašanje: »Naj mar greši-
mo, ker nismo pod postavo,
temveè pod milostjo?« (6,15)
Barth ima to vprašanje za nes-
pametno in skupaj s Pavlom
odgovarja: »Nikakor!« Vpraša-
nje je namreè `e prese`eno. V
doloèeni meri nakazuje na ne-
posveèenega èloveka, ki bi rad
z neposveèenimi ustnicami
sprejemal in poslušal evange-
lij. A prav evangelij je èlove-
kova posvetitev, zato ga pod
nobenim pogojem ne smemo
oz. ne moremo tako poslušati,
podajati in tako spraševati.
Èlovek, ki je posveèen, mu
taka vprašanja sploh ne pride-
jo na misel, zato so nesmisel-
na in `alijo evangelij. Za
nami je smrt, pred nami pa
`ivljenje, ki nikakor ne bo veè
staro `ivljenje, ki je s smrtjo
odpravljeno. Barth se sprašu-
je, kaj pravzaprav je èlovekova
sedanjost: Vse, kar se je v Je-
zusu Kristusu za vse èloveštvo
zgodilo enkrat za vselej (prim.
6,10), velja sedaj tudi zanj.
Tako je tisti, ki je bil v Kristu-
sa kršèen, kršèen v njegovo
smrt. Prihodnost tega kršèe-
nega èloveka pa je vstajenje od
mrtvih, ki je prav tako uteme-
ljeno v Kristusovem vstaje-
nju. Tako kot Kristus ni veè
podvr`en smrti, je tudi èlovek
enkrat za vselej umrl grehu.
Lahko reèemo, da je èlovek
odsev Kristusove smrti in nje-
govega `ivljenja: kar se je zgo-
dilo njemu, se je zgodilo
zame. Zato pa ne pripadam
veè sebi, ampak njemu. Sem
popolnoma Kristusov, prost
vsake skušnjave greha, ki ne
more veè vladati »v našem
umrljivem telesu«. Z drugimi
besedami: posvetitev se je do-
godila ne glede na našo dobro
ali slabo voljo; s posvetitvijo
smo postali hkrati »su`nji po-
slušnosti« (prim. 6,18-19).
Vendar v novem stanu ne gre
za su`enjstvo, temveè za svo-
bodo. Svobodni oz. prosti
smo greha prav s tem, ko smo
postali Bo`ji su`nji. Kot taki
hitimo veènemu `ivljenju na-
proti (prim. 6,23).
O evangeliju kot èlovekovi
osvoboditvi govori naslednje
poglavje Barthove knjige, ki
razlaga Rim 7,1-25. Gre za os-
voboditev od postave. Barth
takoj opozarja, da tu ne gre
za kakršnokoli postavo, tem-
veè za postavo »greha in smr-
ti« (prim. 8,2). Le v tem po-
menu moramo razumeti to
poglavje. Osvobojeni smo
tako, da ne moremo veè gre-
šiti, saj je stari èlovek umrl v
smrti Jezusa Kristusa. Z nje-
govim vstajenjem pa smo bili
postavljeni v red, ki greh iz-
kljuèuje. S smrtjo starega èlo-
veka je èlovek postavljen v
novo stanje in ni veè pod nuj-
nostjo stare smrti. Brez Kri-
stusove smrti bi nas postava
ob vsakršnem poskusu ube`a-
nja grehu in smrti še bolj pri-
vedla v greh in nas obsodila
na smrt. Ali to pomeni, da
sploh ne morem veè grešiti?
Ne, v svojem mesu, ki je bilo
v Jezusu Kristusu sicer izroèe-
no v smrt, èlovek še vedno
vsak dan do svojega konca slu-
`i »postavi greha«. Toda v
svoji notranjosti spoznava, da
`ivi v `ivljenju Jezusa Kristusa
in `e danes slu`i Bo`ji postavi
(prim. 7,25). Gre za neke vr-
ste anticipacijo, za predokus
odrešenjskega naèina bivanja:
sicer še grešim, a me je Kri-
stus `e odrešil in doloèil za
bivanje z njim. Sem v stanju
»med `e in še ne«, le da je ta
»`e« veliko veè kot »še ne«,
saj ga v sebi `e nosi.
Kakšna je torej vloga po-
stave? »Je mar postava greh?«
	





(7,7) Nikakor. Sedaj Barth
poda definicijo postave: posta-
va je oblika, lupina, v kateri
evangelij prihaja k nam. Kot
oblika evangelija postava ni
greh, temveè je sveta, pravièna
in dobra (prim. 7,12). Vendar
pa se razodeva v obmoèju gre-
ha, dana je grešnemu èloveku.
Zaradi njegovega greha se ta
postava spremeni v »drugo po-
stavo«, ko postane zlorabljena
in s tem le kot orodje èloveš-
kih sodb. Hkrati postane tudi
orodje Bo`je jeze in sodbe
nad ljudmi. Postava èlovekov
greh vzbuja, mno`i in razode-
va, zato nas evangeliju osvoba-
ja te postave. Reèemo lahko,
da je evangelij »preèišèena«
postava, ki prvotno postavo,
zlorabljeno s èloveškim gre-
hom, »rehabilitira«. Najveèji
greh èloveka je v tem, da na-
mesto vere, ki jo od njega ter-
ja Bo`ja postava, postavlja
pred Boga lastna dela in se s
tem pred njim izkazuje za
praviènega. Prav Bo`ja posta-
va, ki bi èloveka morala voditi
k `ivljenju, k poslušnosti, ga
tako privede k neposlušnosti
in v smrt. Neposlušnost je v
bistvu zanièevanje Bo`je mi-
losti. Ne gre torej za obto`e-
vanje postave same, temveè
greha, ki se je postave pola-
stil. Tu Barth še enkrat izpo-
stavi èlovekovo »naravno« na-
ravnanost na greh. Bo`ja po-
stava ga privede celo do tega,
da poène, kar noèe, kar sam
sovra`i (prim. 7,15). Kar pa
sam poène, ne poène on,
temveè greh, ki prebiva v
njem (prim. 7,17). Èlovek je
zato razdvojen: hoèe izpolniti
Bo`jo postavo, hkrati pa slu`i
postavi v udih, to je postavi
greha. Hoèe biti dober, a je
slab. V tej razklanosti med
hotenjem in izvrševanjem je
èlovek zapisan smrti. Iz biva-
nja pod postavo se sam ne
more rešiti.
Zadnji del tega osrednjega
poglavja Barthove knjige nosi
naslov Evangelij kot vzpostavi-
tev Bo`je postave (8,1-39). Bog
v Jezusu Kristusu na novo
vzpostavi postavo. Nismo os-
vobojeni le od postave smrti,
ampak smo osvobojeni za `iv-
ljenje v poslušnosti (v. 12-16),
upanju (v. 17-27), nedol`nosti
(v. 28-39), kar pomeni `ivlje-
nje v Duhu. Biti z Jezusom
Kristusom pomeni biti zave-
zan Bo`ji postavi, biti poslu-
šen njegovi milosti. Barthu se
zdi na mestu vprašanje, kdo
èlovek sploh je: »Telo«, »jaz«,
ta èloveška osebnost, ki vklju-
èuje tudi dela, mora zaradi
greha umreti, kar se je `e
zgodilo v smrti Jezusa Kristu-
sa. Èlovekova telesna smrt je
le »post festum« njegove smrti
s Kristusom na kri`u. Èlove-
kovo `ivljenje je Bo`ji in Jezu-
sov Duh, ki je èloveka priteg-
nil v praviènost tistega, ki ho-
èe `iveti samo v milosti. Prav
ta Bo`ji Duh biva v èloveku in
ga o`ivlja. Bog nam »jaza« ne
vzame, ampak nam ga v Jezu-
su Kristusu vraèa. S tem mu
postanemo poslušni in se
imenujemo Bo`ji sinovi. Prav
mi, sebièni in uporni slu`ab-
niki, smo Bo`ji otroci. @ivlje-
nje pod Bo`jo postavo je tudi
`ivljenje v upanju, èeprav se
zavedamo, da smo še tam,
kjer Kristusov kri` poleg luèi
na èloveško naravo še vedno
širi tudi senco smrti. Senca pa
je le napoved slave praviènim,
ki jih `e èaka. Odrešeni smo
torej v upanju (8,24), Kristu-
sova prihodnost v slavi je tudi
naša; èakamo na razodetje
tega, kar je `e dopolnil Kri-
stus. Barth znova opozori, da
je tudi èlovekova poslušnost
oz. ljubezen do Boga delo
Svetega Duha. Sami tega ni-
smo zmo`ni. Èlovekova izvo-
ljenost od vekomaj se je izvr-
šila v središèu èasa na Golgoti.
Bog nas je s Kristusovo smrt-
jo hkrati obsodil in odrešil.
Zaradi povezanosti s Kristu-
som tudi trpimo preganjanje:
Vse trpljenje celotnega stvars-
tva je prikrito iz`arevanje trp-
ljenja Bo`jega Sina in je prav
zato tudi trpljenje v upanju.
Skušnjave oz. preizkušnje pa
nas še trdneje pove`ejo s Kri-
stusom (prim. 8,31-39).
S tem smo zakljuèili os-
rednji del pisma in poglavitne
toèke našega razmišljanja. Vi-
deli smo rdeèo nit, ki se vse-
skozi vleèe po teh poglavjih.
To je evangelij, ki ga Barth
razdela pod razliènimi vidiki,
ko sledi strogi teološki logiki.
Vedno je prisotna osrednja
misel: èlovek sam je po naravi
grešen, zato ga lahko odreši le
Kristus s svojo smrtjo na kri-
`u. Hkrati ta njegova smrt
pomeni naša smrt grehu in
 #

zaèetek `ivljenja po Bo`ji po-
stavi, kjer v »sodelovanju« vla-
data svoboda in poslušnost.
Kljub navzoènosti greha smo
tega Bo`jega `ivljenja dele`ni
`e tukaj in sedaj (anticipaci-
ja), v polnosti pa ga bomo `i-
veli »ob koncu èasov«.
Kljub temu, da danes
nauk o opravièenju v teologiji
nima veè take središène vloge
kot vèasih, je treba reèi, da se
ljudje vedno sreèujejo z vpra-
šanjem: »Kako naj se zveli-
èam oz. kako naj Bogu uga-
jam v `ivljenju«? Barth zasto-
pa bolj radikalno razlago, v
kateri se je identificirala pro-
testantska teologija in po ka-
teri pred Bogom šteje le naša
vera ne pa dela (postava). A
tudi vera ni èlovekov proi-
zvod, temveè Bo`ji dar. Avtor
pravi namreè: »Veroval bo ti-
sti, ki ga bo Bo`je usmiljenje
poklicalo in obudilo iz splo-
šne nevere.«1 V njegovi razlagi
je èutiti dialektièno metodo,
po kateri si Bo`ja milost in
èloveška grešnost stojita trdno
vsaksebi. Èlovek ni v sebi do-
ber temveè »pokvarjen« in reši
ga le Bog s svojim milostnim
darom. Celo pravi, da nas je
Kristus odrešil brez nas in
proti nam. Na takšno Bartho-
vo stališèe sta prav gotovo
vplivala dve vojni, kjer se je do
temeljev pokazala èlovekova
hudobija in grešnost. Kljub
temu se postavljajo vprašanja
o èlovekovi naravi: Je res sama
po sebi slaba in »nezmo`na
Boga«? Kaj je s svobodno vo-
ljo pri vnaprejšnji izvolitvi? A
pomembnejša in vzvišenejša
od teh vprašanj so Barthova
spoznanja, ki samó še okrepi-
jo `e nastavljeno Pavlovo raz-
mišljanje: zaèetek `ivljenja z
Bogom resnièno doloèa Bog
sam; mi se nismo sposobni
povzpeti k njemu, temveè je
le on tisti, ki nas lahko dviga
k sebi – in VERA predstavlja
zaèetek te poti, ki pa je zopet
Njegov dar2.
*%
	)
1. K. Barth, Kratka razlaga
Pisma Rimljanom, str.148.
2. Prim. J. Ratzinger, Bog in svet,
Vera in `ivljenje v našem èasu,
Pogovor s Petrom seewaldom,
Dru`ina, Ljubljana 2003,
str. 345.
H


D	"
	
		

!#/"
	 7%+ @	
71,	3
/#1&
#3 
Pri zalo`bi Dru`ina je
pred kratkim izšlo delo fran-
coske izvedenke za srednji vek
Régine Pernoud (1909 – 1998)
z naslovom Nehajmo `e s tem
srednjim vekom. Skoraj tri de-
setletja po izdaji izvirnika je
slovenski prevod (prevedla
Matej Leskovar in dr. Drago
K. Ocvirk) izšel v zbirki Ra-
zumevanja. Delo je z uvodno
študijo pospremil tudi njen
urednik dr. Drago K. Ocvirk.
Naslov knjige je izbran
prav posreèeno, saj `e takoj
bralca seznani, da se bo spo-
padel s predsodki, stereotipi,
ki so se oblikovali skozi stolet-
ja, v odnosu do srednjega
veka, ki so mu odvzeli njegove
dose`ke, saj je postavil temelje