Št. 142 (14.538) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ I mn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I4UU LIK________SPID. IN ABB. POST. OR. 1 /70 NEDELJA, 30. MAJA 1993 -^iMČUA / VČERAJ PONOČI V SOLINGENU FIRENCE / SLOVO V ZASEBNI OBLIKI Morilski požig neonacistov petimi turškimi žrtvami tri deklice daKN : Kdor j® “Pal. ki oa °V1 zakon o azilu, testu, °b “nožicnih pro-0(ioi L Preteklem tednu ttient 1 nemski parla-skrai’ nacistične redTd« in vzP°stavil VCerai • aV1’ Se le motiL gen,, )6 atentat v Solin- lo aS tokrat j® TW?anJ® Turkinj. rei : Predsednik Demi-Zahto , bonske vlade C teval odlocneiše „krp- nil, Poslanec Zele-celn onrad Weiss pa je vT Predlagal, naj se z Nem^1,em ksenofobije v n® ukvarjajo veC ke oblasti, ampak naj se v Nemčiji proti prebujajočemu se nacionalsocializmu borijo kar modre Čelade. Včerajšnji atentat se je zgodil včeraj ponoči, ko so neznanci zanetili poZar v dvonadstropni hišici v Solingenu, v kateri je živelo dvajset Turkov. Kljub hitremu posegu gasilcev štirim osebam, dvema mladima ženskama in dvema deklicama, starima štiri in devet let, ni bilo veC pomoči. Ostale prebivalce hiše so prepeljali v bolnišnico, kjer je nekoliko kasneje umrla še triletna deklica, tako da je število žrtev naraslo na pet. Zdravniki si prizadevajo, da bi rešili življenje sedemmesečnemu dojen- Hj^p -— --- v Solingenu, prizorišče neonacističnega atentata (AP) eku in dvema dečkoma, ki so v požaru dobili hude opekline. Gasilci so potrdili, da je bil požar podtaknjen, sicer pa so atentatorji ob vhodu v hišo narisali svastiko in se tako tudi podpisali. Preiskava je v teku in atentatorjev zaenkrat še niso izsledili.Sicer pa sta bila vCeraj v Berlinu in v Miinchnu še dva atentata proti priseljencem, k sreCi brez smrtnih žrtev. Napetost se torej stopnjuje in stanje v državi je zelo resno, saj je v neonacističnih napadih v letu 1992 izgubilo življenje 17 oseb. Policija je v lanskem letu zabeležila 4.500 napadov, to je 2.000 veC kot v letu 1991 in število v prvih mesecih letošnjega leta ni upadlo. Ob tem je skrb zbujajoče dejstvo, da se odpor proti tujcem pojavlja tudi med prebivalstvom, kar so ugotovili med nedavno javnomnenjsko raziskavo, ki je bila razlog ali pretveza za spremembo zakona o azilu. Uradna Nemčija se je seveda takoj odzvala na včerajšnji atentat. Notranji minister Rudolf Seiters, ki je prišel v Solingen, je zagotovil, da bo vlada storila vse, da izsledi zločince, vendar je naletel na hladen sprejem. Tujci vladi ne zaupajo veC. Sinoči so se Turki zbrali v Solingenu na protestni manifestaciji. Ob istem Času je v Ankari ministrski predsednik Inonu na tiskovni konferenci izjavil, da Nemčija stori premalo za zaščito tujcev. Turčiji ne zadostujejo veC besedna zagotovila. Pogreb nedolžnih žrtev terorističnega atentata Preiskovalci konkretno sumijo v vpletenost "podivjanih" tajnih služb - Izjava dosmrtnega senatorja Andreottija FIRENCE - V strogo zasebni obliki so se vCeraj v Firencah poslovili od družine Nencioni (očeta, matere in dveh hčerk), ki je bila žrtev nedavnega podlega atentata. V Sarzani pa so pokopali mladeniča, ki je umrl zaradi eksplozije avtobombe. Obeh pogrebov so se udeležili le sorodniki in prijatelji nedolžnih žrtev. Po vsej Italiji pa se medtem nadaljuje preiskava za izsleditev kriminalcev, ki so postavili bombo oziroma naročili atentat. Po prvih izjavah notranjega ministra Mancina, ki je odgovornost za zločin naprtil mafiji, so preiskovalci nekoliko previdnejši. Nekateri od njih vsekakor sumijo, da so v to teroristično dejanje na nek način vpletene tudi tajne službe, ki delujejo izven vsakršnega nadzorstva vlade, parlamenta in drugih pristojnih organov. V zvezi z atentatom se je oglasil tudi senator Andreotti. V intervjuju tedniku Europeo je Andreotti podčrtal, da bi bilo zgrešeno, Ce bi sodno preiskavo osredotočili le na mafijo. Po njego- vem je treba preiskovati tudi v druge smeri. Tudi dosmrtni senator torej očitno sumi v vpletenost "podvijanih“ protiobveščevalnih služb. Potres v Beli Krajini ČRNOMELJ, LJUBLJANA - Seizmološki zavod Republike Slovenije je sporočil, da so naprave observatorija na Golovcu vCeraj ob 10.43 zaznale moCan potresni sunek 95 kilometrov jugovzhodno od observatorija. Potres z magnitudo Četrte stopnje po Richterjevi lestvici je nastal na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Močno so ga Čutili prebivalci Bele krajine, predvsem v Vinici in Črnomlju, pa tudi v Novem mestu. Čutili so ga tudi v KoCevju in v višjih nadstropjih v Ljubljani. Med ljudmi je povzročil precej preplaha, na objektih pa na srečo le manjše poškodbe. V epicentru je imel moC pete stopnje po Mercallijevi lestvici. Potresu sta sledila še dva šibkejša sunka ob 10.48 in 10.49. Po podatkih, ki so jih zbrali na policijski postaji v Črnomlju, včerajšnji potres ni povzročil škode, paC pa veliko strahu med ljudmi. Le z nekaterih starih hiš se je odluščilo nekaj ometa. Potres so Čutili tudi na zagrebškem območju, njegov epicenter pa je bil v širši okolici Ribnika, nedaleč od Ozlja. Strokovnjaki GeofiziCne-ga zavoda iz Zagreba so ugotovili, da je imel potres v epicentru moC šeste stopnje po Mercallijevi lestvici. (D. V.) Kambodža / rezultati splošnih volitev MILAN / POD UDAROM TUDI BIVŠA KOMUNISTIČNA PARTIJA Največ glasov sla dobili FUNCINPEC in Narodna stranka riaiuCt^asov s^a dobili mo-Per n 1Cna stranka Funcin-tidha nnCa ^or°dona Rena-S* ’ ^Ula Princa Norodona L v , > d1 Narodna stran- Preri a?bod2e’ ki 1° vodi 0-||AP BANCA Dl CREDfTO Dl TRiESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BAHC0IMT Moja banka, v žepnem formatu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Zunanji minister Andreatta v Trstu V Trstu se je včeraj mudil zunanji minister Be-niamino Andreatta, ki je na vabilo Trgovinske zbornice zbranim članom ekonomske kunzul-te govoril o aktualnih mednarodnih in gospodarskih temah. Trst je priklical k treznosti, če se Zeli polastiti svoje nekdanje vloge, glede pogajanj s Slovenijo in Hrvaško pa je vztrajal pri potrpežljivosti, češ da se bodo problemi rešili postopno z vključevanjem teh držav v EGS. ................stran 2. Sen. Darko Bratina o Demokratičnem zavezništvu Demokratično zavezništvo, nova politična grupacija, ki teži k združevanju naprednih sil v Italiji, je včeraj predstavila svoj program. O tem je za naš dnevnik posebej spregovoril slovenski senator Darko Bratina. ......................stran 2.. Bossi v Trstu: Bombe ne bodo preprečile politične spremembe Voditelj Severne lige Umberto Bossi je prepričan, da bombe in atentati ne bodo preprečili neizbežnih političnih sprememb v Italiji. "Senatur“ je imel včeraj volilni shod v Trstu. ......................stran 2.. »Jezik na meji« v centru Štrekelj V otroškem centru Karel Štrekelj v Sesljanu so včeraj predstavili dokumentarec Jezik na meji po scenariju Pavla Stranjo in v režiji Ser-gia Ferarrija ter Sama Milavca. Predvajanju je sledila zanimiva okrogla miza o problematiki manjšinskih jezikov. stran 3. Eksplozija v Gradišču Močna eksplozija je včeraj, zgodaj zjutraj prebudila dobršen del prebivalcev Gradišča. Eksplodiral je plin v tretjem nadstropju novejše stanovanjske zgradbe v ulici Cividaie, 19. Dve osebi sta bili ranjeni, od teh ena zelo hudo in so jo, zaradi opeklin , prepeljali na zdravljenje v Padovo. Ob eksploziji je nastala tudi velika gmotna škoda, saj so bile poškodovane tudi nosilne strukture sicer sodobno grajene stavbe. stran 5...... Edbergova serija Tretji nosilec, Šved Stefan Edberg, je tudi včeraj nadaljeval serijo zmag In odličnih iger na letošnjem odprtem prvenstvu Francije. Edberg, ki bi z morebitno letošnjo zmago na turnirju Roland Garros izpopolnil zbirko zmag na turnirjih Grand Siam (po dvakrat je zmagal v Wimbledonu, v Avstraliji in na turnirju US Open), je v treh nizih premagal Jonathana Starka. ....................... stran 17.... Slovenski košarkarji danes proti Čehom Košarkarska reprezentanca Slovenije bo z današnjo tekmo v poljskem Wroclawu proti Čehom začela nastope na kvalifikacijah ža evropsko prvenstvo, ki bo v Nemčiji. Vzdušje v slovenskem taboru je kar dobro, trener Janez Drvarič pa opozarja svoje fante na nevarnost že na današnjem, prvem srečanju. stran 17 Giro: Rijs v sprintu Tudi po včerajšnji, 7. etapi kolesarske dirke po Italiji ni prišlo do sprememb na skupnem vrstnem redu. Roza majico še vedno nosi Italijan Moreno Argentin. Junaki včerajšnje etape so bili Italijana Cop-polillo in Perini ter Danec Rijs, ki so pobegli glavnini in vozili sami več kot WO km. V sprintu pa je bil najprisebnejši Rijs .......................... stran 17..... NOVICE TRST / OBISK ZUNANJEGA MINISTRA ANDREATTE POLITIKA / BOSSI GOVORIL V TRSTU. Direktna pričevanja iz obleganega Sarajeva RIM - Tretja televizijska mreža RAI se bo jutri ob 22.45 neposredno povezala z obleganim Sarajevom. To je sporočil direktor mreže Alessandro Cur-zi, ki je tako sprejel poziv znanega kantavtorja Francesca De Gregorija. Umetnik je v vCerajšnejm Članku v dnevniku Unitä pozval državno radiotelevizijsko hišo, naj izkaže večjo pozornost in občutljivost do bosanske tragedije in posebno do obleganega glavnega mesta. Priznanje novinarju Paolu Rumizu RIM - Novinar tržaškega Piccola Paolo Rumiz je včeraj v Viterbu prejel posebno priznanje Združenja italijanskih kronistov za svoje poglobljene in objektivne dopise in reportaže iz nekdanje Jugoslavije. Rumiz velja za enega najboljših italijanskih poznavalcev postjugoslovanske stvarnosti. Pred kratkim je z isto utemeljitvijo prejel posebno priznanje tudi v okviru nagrade Hemingway, ki jo vsako leto podelujejo v turističnem središču Ligna-no Sabbiadoro. : Benvenutovemu vabilu se je včeraj odzvala prava mala množica RIM - Na obraz Giorgia Benvenuta se je vCeraj vrnil nasmeh, ko je ugotovil, da se je na javnem zborovanju, ki ga je sklical s svojimi somišljeniki, zbralo skoraj dva tisoC »pravih« socialistov. Velika dvorana hotela Ergifc je bila napolnjena do zadnjega kotička, prišli so delavci in elani baze iz vseh krajev polotoka. »Ne počutim se kot obtoženec, saj sem sam tisti, ki obtožuje. Nimam torej kompleksa preganjanca, ampak preganjalca,« je dejal bivši tajnik stranke nageljna, ki v sto dneh svojega tajništva ni nikoli stopil v urad-svetišCe predhodnika Craxija. Na koncu posega, s katerim je zaključil zborovanje tistih, ki podpirajo njegov odstop, je Benvenuto žareč od veselja vprašal novinarje: »Ste videli, koliko ljudi? To so živi, pravi ljudje. Med svojim tajništvom sem vztrajno ponavljal, da je treba med elane stranke, v bazo«. Benvenuto je vsekakor zanikal, da bi njegova poteza pomenila razkol v stranki ali odcepitev od nje. Po njegovih besedah bo prihodnost pokazala, ali je prava PSI ta, ki se je vCeraj zbrala v hotelu Ergife, ali tista v Ulici del Corso, kjer se je v bivši Craxijev urad prav vCeraj naselil novi tajnik Del Turco. TV oddaja o volitvah TRST - Koprska televizija bo danes ob 18. uri predvajala oddajo ”Kam vodijo naše stezice“, ki bo posvečena volitvam med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini. Vodja oddaje je novinar Mario Cuk, ki se bo pogovarjal s slovenskimi kandidati. ■ ■J mm ■ ■ m ■ Za odpravo globokih korenin nezaupanja Slovenija in Hrvaška bosta morali sprejeti norme ES Vlasta Bernard TRST - Vojna na Balkanu se bo prej ali slej morala končati s sožitjem med stranmi v konfliktu, druge rešitve ne more biti. Evropa hoCe ohraniti današnje meje, ki jih je mogoče spreminjati samo z dvostranskimi sporazumi, vsak revizionizem pa bi pomenil grožnjo za mir na kontinentu. Pri pogajanjih s Slovenijo in Hrvaško za prenovo mednarodnih sporazumov ima Italija globalen pristop, njihov glavni namen pa je okrepiti sodelovanje in odnose dobrega sosedstva, v okvir katerih sodi tudi svoboda gibanja in zaščita italijanske manjšine ne glede na državo, v kateri živi. Tako je minister Beni-amino Andreatta vCeraj v Trstu izpostavil glavne točke italijanske zunanje politike do prostora bivše Jugoslavije, pri Čemer se je večkrat skliceval na nedavni intervju predsednika KuCana za milanski dnevnik »II Giorna-le«. Slovenija in Hrvaška vesta - je zagotovil - da je njun vstop v EGS odvisen od sprejema evropskih pravil, ta pa ne dovoljujejo omejevanja lastnine glede na državljanstvo. Ti državi zunaj EGS nimata prihodnosti, zato bosta morali sprejeti evropsko zakonodajo: to- da ne zato, ker jima to vsiljuje Italija, amapak ker to od njiju zahteva evropska dvanajsterica. Italiji se zato s pogajanji ne mudi, vzela si bo ves potreben Cas za dosego sinhroniziranega zaključka obeh pogajanj. Prej bo treba objektivno osvetliti zgodovinska dogajanja, odstraniti globoke korenine medsebojnega nezaupanja in urediti probleme manjšin. Posebno poglavje je zunanji minister v tem okviru namenil Trstu: odprle so se nove perspektive in mesto si mora ponovno prilastiti svojo nekdanjo vlogo. Te pa ne more imeti samo po zaslugi naravne lege, saj moderni telekomunikacijski sistemi lahko tako vlogo omogočijo tudi Londonu, ki se gotovo ne more ponašati s posebno ugodno lego v odnosu do srednje in vzhodne Evrope. Problem je torej v izgradnji odnosa med Trstom in njegovim zaledjem, za kar si mora nabrati znanja, informacij, naučiti se mora jezikov in gojiti simpatijo do sveta, ki ga obkroža (tukaj je minister navedel zgled nekaterih tržaških novinarjev). Po Andreattovih besedah je to imperativ za vzgajanje novih rodov, ki ne smejo rasti v optiki »majhne Zunanji minister Andreatta v Trstu (Foto Ferrari/KROMA) zgodovine«, ampak dozorevati v racionalni viziji. Trst ne sme dovoliti, da ga poplavi »regresija strasti« - je zaključil Andreatta - biti moramo racionalni, ker se od razuma živi, z razumom se sluzi in to je usoda, ki Čaka to mesto. Velik del svojega dolgega nastopa v Trstu - kamor ga je povabil predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, spremljala pa podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sergio Coloni in vladni komisar Canarozzo - je zunanji minister posvetil gospodarskim vprašanjem, še zlasti evropski integraciji in nujnosti sodelovanja z vzhodnim de- lom celine (ne glede na hude težave na vzhodu in zahodu, ki danes onemogočajo velike zaslužke, a so nujna investicija za prihodnost). Glede usode tržaškega finančnega centra offsho-re pa je Andreatta (kot eden izmed njegovih »oCetov« in gorečih zagovornikov) napovedal, da bo lahko načrt stekel v drugi polovici leta, saj je Italija pripravljena upoštevati zahteve Bruslja in jim prilagoditi sporno točko zakona: tam kjer je govor o davčnih olajšavah, bo namreč treba besedo »pretežno« (za posle z vzhodnoevropskimi državami) spremeniti v »izključno«. »Bombe ne bodo prestrašile ljudi« Zelo ostre kritike no račun KD in socialistov Sandor Tence TRST - Atentat v Firencah so izvedli ali pa naročili tisti, ki se bojijo novega in se hočejo s terorjem zoperstaviti neizbežnim spremembam v italijanski politiki. Ni važno, ali so to mafijci ali pripadniki “podivjanih“ tajnih služb, dejstvo je, da so hoteli s to bombo prestrašiti ljudi, jih prepričati, naj glasujejo za »pokvarjene« stranke in naj se zaprejo na domove. Tudi lider Severne lige Umberto Bossi, je kot velika večina Italijanov prepričan, da ima pokol v Firencah Cisto politični in predvsem ustrahovalni namen. Na včerajšnjem volilnem shodu v Trstu (na Trgu Unitä se je zbralo kar precej ljudi) je ”se-natur“ znova žolčno napadel »strankarski režim, ki je po skoraj petdesetih letih sleparij in škandalov dospel na zadnjo postajo, a se še vedno krčevito drži oblasti«. Tarča njegovih kritik so bili predvsem socialisti in krščanski demokrati, ki so po njegovem v prvi osebi odgovorni za sedanjo krizo, pri tem pa ni štedil z napadi na ministrskega predsednika Ciampija in na predsednika republike Scalfara. Ciampiju Voditelj Severne lige Bossi včeraj v Trstu (foto KRO^^ je očital, da je zaščitnik velikega kapitala, Scalfara pa je pozval, naj o-dstopi takoj po odobritvi volilne reforme. Ge tega ne uspe parlament, naj to naredi vlada z dekretom, je rekel Bossi, ki je prepričan, da bodo jeseni v vsakem primeru predčasne politične volitve. Nedeljske upravne volitve je Bossi označil kot izključno politično preizkušnjo. Rekel je, da ima Liga veter v jadrih in da se ne boji soočanja z volilci. Iz njegovih besed pa je bilo razbrati zaskrbljenost nad položajem v Milanu, kjer je županski kandidat Lige v precej- i. MorebJ Vlilanu bi kakor huj iu Severu- POLITIČNA KRIZA / PREDSTAVITEV PROGRAMA DZ Združitev vseh naprednih sil v Italiji ambicija Demokratičnega zavezništva Glavna težnja: Preseči nacionalno državo in preiti k socialni družbi Vojmir Tavčar RIM - Oblikovati pol progresivnih sil, ki bo sposoben tekmovati za oblast. To je ambicija Demokratičnega zavezništva, ki je vCeraj imelo prvo programsko konferenco. Demokracija izmenic-nosti, v kateri dve skupini tekmujeta za vodstvo države, je model, ki po oceni Demokratičnega zavezništva lahko prispeva k razvoju italijanske demokracije in k prebroditvi sedanje družbene in politične krize. DZ želi oblikovati napredni pol in združiti napredne katoličane, naravovarstvenike in tradicionalne sile demokratične levice, kot skupni imenovalec pa nakazuje projekt države, ki bo pozornejša do okolja, bo presegala nacionalno državo in bo od socialne države prešla k socialni družbi. V bistvu si postavlja vprašanje sodobnega upravljanja modernosti in družbe, ki bo imela kot težišCe človeka. Z Eliotom je Ferdi-nando Adornato, ki je predstavil program, poudaril, da ”ne preostaja nam, kot da poskusimo. Vse drugo nas ne zanima”. Kot možnost uspeha pa je navedel dva pogoja, ki sta istočasno izzvenela tudi kot poziv in izziv: katoliki naj prekinejo z vsiljeno e-notnostjo, demokratična levica pa naj končno sprejme izziv oblasti in naj se ne boji nastanka opozicijskih sil na njeni levi. Prvi odgovor je dal re- Sen. Darko Bratina ferendumski lider Mario Segni, ki je opozoril, da projekt DZ lahko uspe, Ce se zakorenini v katoliškem svetu oziroma njegovem naprednem delu. V imenu DSL pa je Claudio Petruccioli odvrnil, da mora DZ izbrati: ali postane agregacija tistih sredinskih sil, ki težijo na levo - in v tem primeru bo imelo v DSL pozornega sogovornika, ali pa postane tisti laboratorij, v katerega pridejo vsi s svojo identiteto in svojo težo. In tudi na to je DSL pripravljena, ne misli pa odmreti kot stranka, da bi se raztopila v Demokratičnem zavezništvu. K hitremu združevanju naprednih sil pa je pozval tajnik PSI Giorgio Bogi, ki se boji, da bi v nasprotnem primeru zamudili vlak reformiranja italijanskega sistema. Kaj meni o novi formaciji slovenski senator Darko Bratina Na italijanski politični sceni se tradicionalne stranke rušijo in nakazujejo se zameti novih formacij. Kaj se dogaja? Proces se je začel z ’89 letom. Italijanska demokracija je bila do tedaj blokirana zaradi takoi-menovane "conventio ad escludendum”. KPI ni bila prepuščena k vladi. Padec berlinskega zidu je vnesel novo dinamiko, ki je zajela vse stranke: Komunistična partija se je spremenila v Demokratično stranko levice, toda tudi Krščanska demokracija doživlja podoben pretres, da o socialistih sploh ne govorimo. K temu moramo dodati vihar podkupninske afere in referendum z zahtevo po spremembi volilnega sistema. Ravno referendum je v najveCji meri spodbudil nove agregacije, med katerimi je tudi Demokratično zavezništvo. Zakaj pristopate k njemu? Ali je to sila, ki lahko prispeva k deblokiranju italijanskega sistema? Demokratično zavezništvo je v bistvu poskus, da bi v perspektivi demokracije izmeniCno-sti oblikovali blok levih in sredinskih sil, ki se kandidira za vodenje države. To bo najbrž prispevalo k spremembi strank, ki naj bi postali neke vrste sindikati civilne družbe. Demokratično zavezništvo naj bi bilo skupni imenovalec, ki veže te sile v skupni program o nekaterih bistvenih problemih. In prav srečanje o Demokratičnem zavezništvu, ki smo ga nekateri pripadniki DSL organizirali, je pokazalo, da je po ustanovnem kongresu v Riminiju stranka ostala na pol poti pri spreminjanju iz KPI v DSL. No, pri tem velja ugotoviti, da je v DSL loCni-ca med tistimi, ki se približujejo Demokratičnemu zavezništvu in tistimi, ki ga ne sprejemajo, enaka tisti, ki je delila zagovornike obstanka v vladi in tiste, ki so izsilili izstop iz Ciampijevega kabineta... Sintetično bi rekel, da je lahko spremeniti proizvodnjo, veliko težje je spremeniti naCin proizvodnje. Bo novi volilni zakon tisti, Id bo prisilil k drugačnemu načinu proizvajanja politike? Videti bo treba, kakšna bodo nova volilna pravila. Zdi se mi pa vsekakor, da bodo vse komponente prisiljene k drugačnemu načinu razmišljanja, ker bo nujno povezovanje. Bistvo vsega je, da se politični sistem poenostavi, da pridemo do dveh ali kvečjemu treh blokov, ki med seboj tekmujejo za oblast. Preidiva od vsedržavnih problemov k bolj krajevnim. Vaša volilna kampanja je temeljila na geslu sožitja in ovrednotenja potencialov obmej- nega prostora. Kako se to usklajuje z demokratičnim zavezništvom? Mislim, da je treba to vsedržavno izkušnjo prenesti v krajevne razmere. Novi volilni zakon za krajevne uprave je bil sprejet pozno in ni bilo veliko Časa, da bi se mu prilagodili. Toda na Goriškem smo na primer le uspeli oblikovati povezavo s socialisti. In v tem okviru se tudi problem slovenske manjšine postavlja v drugačni luči, saj se ob razdrobljenosti manjšine izziv bolj strnjenega nastopanja postavlja tudi manjšinskim političnim silam. Kako pa naj se manjšina vključi v vsedržavne težnje, da ne bo ostala povsem odrezana? Zdi se mi, da so se slovenske komponente premalo vključevale v vsedržavne procese. Mi smo premalo aktivni v italijanskem vsedržavnem okviru, še vedno imamo kompleks gostov v tej državi, kar moramo premostiti. Pravice si bomo priborili, ce bomo imeli zavezništva na vsedržavni ravni, do teh pa bomo prišli, Ce bomo z drugimi sodelovali v perspektivi demokratizacije te države. Zato se mi zdi, da je bila moja volilna kampanja z geslom sožitja pozitivna, ker menim, da sem svojemu političnemu nastopanju dal prav to usmeritev. (VT) ČEDAD / POSVET Peterle podčrtal načelo sožitja Mednarodni posvet: »Shalom božji dar, človeško delo« Rudi Pavšič ČEDAD - »Združeno Evropo ne bodo zgradili v Bruslju, zgradili jo bomo mi, Slovenci, Furlani, Nemci in Italijani. Evropsko dušo nam ne bo navdihnil Vatikan, našli jo bomo med nami.« Tako je povedal slovenski zunanji minister Lojze Peterle na včerajšnjem mednarodnem posvetu z naslovom »Shalom: božji dar, človeško delo«, ki je bil v Cedajski cerkvi sv. Frančiška. Pobuda je izpostavila načelo prijateljstva in sodelovanja v teh nelahkih časih, ko je vprašanje miru v Evropi postavljeno pod velik vprašaj. V svojem posegu na okrogli mizi, na kateri sta sodelovala še poslanec KD Danilo Bertoli in univerzitetni profesor Gian Carlo Meniš, je Peterle opozoril na nevarnost, da bi vojna lahko tudi v tretje odločala o ureditvi Evrope. Današnje dogajanje v Bosni ni stvar Balkana ali republik bivše Jugoslavije, gre za problem Evrope, ki se mora zavedati, da je treba razlike priznavati in spoštovati. Bolj kot skupen dom regij in narodov mora Evropa postati skupnost identitet, malih in velikih. Prof. Meniš je podčrtal, kako je oglejski patriarhat veC kot 1.500 let znal združevati slovensko, furlansko in nemško kulturo, medtem ko se danes ta medetnicna složnost nevarno ruši. Zanimiv je bil tudi poseg poslanca Bertolija, ki se je zavzel za priznanje narodnostnih manjšin na tem območju, kjer je prav Trst s svojo bogato kozmopolitsko zgodovino pokazal, da ni razumel spremenjene stvarnosti ob meji. Na dopoldanskem delu posveta, ki se je zaCel z obiskom videmskega nadškofa Alfreda Batti-stija, je Riccardo Ruttar v odsotnosti Ferruccia Clavore (Ente Friuli nel mondo) prebral njegov poseg. Ugotovil je, da vojaške in ideološke pregrade na tej meji še danes z veliko težavo prepuščajo mesto novim izzivom, kjer je razlika bogastvo, ne pa ovira. SKGZ / KOMISIJA ZA KÜLTÜROh Solidarnost najtesnejša vez med ljudmi TRST - Komisija za-kulturo pri SKGZ je na svoji zadnji seji proučila nekatere stvarne predloge na področju informacije, založniške in umetniške dejavnosti, ki naj bi zapolnili vrzeli ob krizi večjih podjetniških sklopov. Komisija je izrazila mnenje, da je treba ohraniti organsko podobo kulturnih dejavnosti in to kljub težavam podjetij, kot je na primer ZTT, ki so se ukvarjala tudi s kulturno produkcijo. Racio-nalizacija namreč ne more pomeniti le odštevanja ljudi in pobud, ampak mora predvsem iskati drugačne načine pristopanja k stvari. Ustvarjanje novih, a med sabo usklajenih projektov, je lahko cenejši, a tudi učinkovitejši naCin kul- turnega proizvajanja m hkrati možnost, da se za polnijo nevarne kulturne vrzeli in razpoke. Komisija namreč meni, da J treba še naprej delovati kompleksni družbeni st; varnosti in da morajo i vodilnim telesom enaRo pri srcu podjetja in etom-ce, gospodarstvo, kulh"® in šport, organizacija i posamezniki, ki s svoj prisotnostjo omogočijo s varem, da nastajajo in so. V organizaciji civim družbe je prav solidarnost najtesnejša vez nie ljudmi in le-ta mora bin toliko večja, kolikor je večja stiska. Danes pa J6 tudi v naši manjšim sami SKGZ veC podro«) v stiski, ki je brez skupnega napora ne bo mo goCe preseči. ___—■ ZNANOST / POBUDA ZA ŠTUDIRAJOČO MLADINO- Raziskovalni tabor 93 v Sovodnjah Letošnji tabor bo trajal od 23. avgusta do 4. septembra TRST - Letošnji, že trinajsti zaporedni mladinski raziskovalni tabor med Slovenci v Italiji, bo na območju občine Sovodnje ob Soči. Pobuda traja dva tedna, in sicer od ponedeljka 23. avgusta, do sobote 4. septembra. Mentorji in mladi raziskovalci bodo prebivali v Slovenskem dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici, kjer je bil že trikrat sedež tabora, ko je le-ta bil na Goriškem. Sicer je bila doslej navada, da je bil tabor vsako leto na drugem področju v treh pokrajinah dežele F-Jk. Ce gremo po vrsti, dobimo sledečo sliko: Barkovlje 81, Doberdob 82, Benečija 83, Breg 84, Sovodnje 85, Kanalska dolina 86, Devin 87, Brda 88, Rezija 89, Repentabor 90, Laško 91, Bardo 92. Tokrat se bo prvič zgodilo, da bo tabor v kraju, kjer je že bil. Od takrat je minilo že osem let, marsikaj se je medtem spremenilo, tako da bo tabor vendarle drugačen od prvega. Metodološko gledano imajo tabori multidi-sciplinaren pristop, saj je prisotnih veC ved istočasno: etnologija, geografija, jezikoslovje, naravoslovje, sociologija, zgodovina. Prirediteljem, men- torjem, mladim so vili podporo in sodem vanje občinska uPra, ’ kulturno društvo m “ macini. Na drugi sham P bo KmeCko-delavska ^ nilnica in posojilnica Sovodnjah podprla 1 publikacije. Tako je zag tovljena trdna poveza ■ in tvorno sodelovalne d domačini in prir telji tabora. Prijavnice so na razp lago pri elanih Dru mladih raziskovalcev Trsta in Gorice, pa . slovenski ljudski knjižnic Damirja Feigla v v Narodni in študijs* knjižnici v Trstu. j^liL-NABREŽINA / V CENTRU STREKELJ PREDSTAVILI VIDEOKASETO A .—- ■1 — ■ ■ . 1 ■ — .... * ' . — —1— Jezik na meji - filmski izsek naše stvarnosti NATEČAJ / LEPO PRIZNANJE SLOMŠKOVEMU LICEJU Prva nagrada Valentini Destri Ob predstavitvi stekla tudi zanimiva okrogla miza letASi. kraji so že : zilr 3 s^ciSCe dveh JfV11 kultur. V tc latensAaciialJ ie ve( flilrf tna nevarnost k ’ t0(^a tkanje d ,°y more in mora tinh, > J zaradi ebuje posebno ; . n oporo in prav Je naša občinska n] ^ela izvajati pos P.ro8ram za utrditf kih otrok. O vse: ^vori tudi film, uanes predstavljan Tako je povedala de-vinsko-nabrežinska občinska odbornica za kulturo in šolstvo prof. Vera Tuta Ban, ko je včeraj dopoldne v otroškem centru Karelj Strekelj v Sesljanu otvarjala predstavitev filma Jezik na meji, ki ga je po naročilu občinske uprave producirala družba Ponteco. Besedilo in scenarij je pripravil Pavelj Stranj, za režijo in montažo pa sta poskrbela Sergio Ferrari in Samo Milavec. Prisotne je uvodoma pozdravil tudi župan Vittorino Caldi in izrazil predvsem upanje, da bi se v bodoCe nadaljevala politika odprtosti in sožitja, ki je označevala dosedanje občinske u-prave, v imenu Evropskega urada za manj razširjene jezike pa je spregovoril njegov podpredsednik Bojan Brezigar in med drugim podčrtal aktualnost manjšinske problematike po vsej Evropi. Na predstavitvi se je oglasil tudi avtor scenarija Pavel Stranj in ugotovil, da prav področje devinsko-nabre-žinske občine predstavlja z jezikoslovnega in etničnega vidika' posebno zanimiv raziskovalni primer. Udeleženci so si nato ogledali film. Gre za res izvrstno delo, ki se odlikuje tudi po estetski plati. Pristavimo naj, da de-vinsko-nabrežinska občinska uprava namerava film prevesti v italijanščino in angleščino, tako da bo dostopen širšemu krogu ljudi. Tematiko filma pa je v drugem delu včerajšnjega dopoldanskega srečanja v centru Strekelj kritično poglobila okrogla miza, ki jo je vodil prof. Silvo Fatur z Zavoda za šolstvo v Kopru, pri njej pa so sodelovali še Majda Kavčič in Stanka Cuk iz Trsta in Avguštin Malle iz Celovca. Razpra-vljalci so ugotovili, da so zelo podobni problemi, s katerimi se spopadjo manjšinski jeziki. Za njih obstoj in razvoj je seveda bistvena vloga šole, pri Čemer se vselej postavlja tudi vprašanje usposo-bljanja uCnih kadrov, zelo pomembno pa je seveda nadalje, kako iz-venšolsko okolje sprejema manjšinski jezik. V tej zvezi so razpravljalci pohvalili delovanje otroškega centra Strekelj v oporo šoli, soglašali pa so tudi v načelu, da poglabljanje slovenske identitete v vzgoji pomeni predpogoj za polnokrvno odpiranje širšemu okolju. Pobuda združenja »G. de Banfield« Valentina Destri s prof. Elvi Slokar (foto Križmančič) Slovenska šola na Tržaškem (in italijanskem zamejstvu sploh) je bila spet deležna laskavega priznanja, ki nam je lahko v neprikrit narodnostni ponos, hkrati pa v opomin takšnim slovenskim staršem, ki še zmeraj pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, Ceš, tam se bodo vsaj dobro naučili italijanščine pa tudi drugega... Zgodilo se je ob podelitvi natečajnih nagrad iz sklada G. de Banfiel-da najboljšim izmed 900 šolskih spisov (in risb) na temo o dedih ali, po domače, nonotih: prvo, absolutno nagrado - v kategoriji višješolskega trienija - je prejela Valentina Destri s Pedagoškega liceja »A. M. Slomšek«. Gre za zavidljiv pokal, ki je pripadel seveda našemu učiteljišču, sicer pa za priložnostno diplomo, za nakupne kupone pa še kaj drugega. V motivaciji, ki je priložena diplomi, je med drugim poudarjeno, da je pokazala Valentina Destri nenavaden Cut poetičnosti, združen z izostrenim razmislekom. Uspeh Valentine, ki jo je k sprejetju nagrade v avditoriju muzeja Revol-tella vsa ganjena pospremila ravnateljica Elvi Slokar, je toliko pomembnejši, ce upoštevamo, da je bil natečaj v pokrajinskem merilu in da so sodelovali pri njem vsi slovenski in italijanski šolski zavodi, od osnovnih in nižjih srednjih pa do višjih. Ob tem uspehu pa gresta izrecna zahvala in priznanje tudi profesorici Marizi Skerk, ki je udeležbo pri natečaju de Banfieldovega združenja spodbujala, vodila, usklajevala. Prejem visokega priznanja so na pobudo ravnateljice Slokarje-ve tudi primerno praznovali v samih šolskih prostorih. Toda nateCaj je prinesel lepo zadoščenje še drugim slovenskim študentom. Alessandro Manzin z nižje srednje šole »Ivan Cankar« je bil v tej kategoriji drugouvrščeni, a diplome so šle tudi Trgovskemu tehničnemu zavodu »Žiga Zois«. Prireditelj hvalevrednega natečaja, katerega smoter je tiCal v poudarjanju Čustvenih in kulturnih vrednot ter njihove povezave s svetom starostnikov, je vse elaborate združil v publikacijo z naslovom »I nonni« (Dedje), ki jo prodajajo v knjigarnah za 19.000‘lir. PODKUPNINE / PREISKAVA Perelli in Colautti v hišnem pripora Zaslišan Carbone Carbone in Scagnol še v zaporu AJessandr oDCll kultur a bližnje de: AA.Aless Pst n 1 ( A’ bosta 1 «Jiuca a Ä odred 0c*slej v ’ - k preje: ai1 milijono 110 kampanj, ^.aretirali' Pa) 2 bivšin ues 'A Garbe o? Ald0» °kviru pre vodni napeljavi pod Skednjem, ki je doslej stala okrog 40 milijard lir, a še vedno ni začela delovati. Po mnenju preiskovalcev naj bi bila gradbenika Riccesi in Furla-nis izplačala raznim politikom okrog 800 milijonov lir podkupnin. Včeraj je Carboneja, ki je obtožen izsiljevanja, veC kot dve uri zasliševal javni tožilec Antonio De Nicolo, ki vodi zapleteno preiskavo. Tako Carbone kot Scagnol (njega, Perel-lija in Colauttija bremenijo prejemanja denarja nezakonitega izvora) o-stajata v zaporu, kjer sta v okviru i$te preiskave tudi nekdanji pokrajinski tajnik KD Antonio Coslovi-ch ter bivši občinski svetovalec PSI Augusto Se-ghene. ZGONIK / PRAZNIK VINOGRADNIKOV Razveseljiv obisk občinske vinske razstave s pestrim sporedom Danes otroški ex tempore ter športne in kulturne prireditve V Zgoniku bo danes dosegla svoj višek 29. izvedba občinske razstave vin. Ob naklonjenih vremenskih pogojih so organizatorji zadovoljni z obiskom, pa tudi s prodajo vinske kapljice in vseh vrst prigrizka, ki ga ponujajo v dobro založenih kioskih. Ljubitelji domačega pridelka imajo kar precej težavno nalogo, da pokusijo in ocenijo, katero od 31 vrst vina (9 vzorcev belega, 6 terana in 16 tipov sortiranih vin z zaščitenim poreklom) je najboljše. Vtis imamo, da začenjajo imeti obiskovalci vse bolj izostreno degustacijsko sposobnost, ki se odraža v privilegiranju kakovosti ob pokušnji zmernejših količin žlahtne kapljice. Kultura pitja paC beleži nezadržen kakovostni skok. Danes zjutraj bodo ob 10. uri protagonisti osnovnošolski in predšolski otroci, ki bodo dali duška svoji risarski spretnosti na slikarskem ex-tempo-re. Popoldne bo Shinkai karate klub priredil mednarodni turnir in prikazal izsekte orientalske veščine, osnovnošolci pa se bodo pomerili v igri med dvema ognjema. V kulturnem delu sporeda bo nastopila mladinska gledališka skupina openskega Tabora, za glasbeni užitek pa bo poskrbela godba na pihala. V večernem mraku pa bodo prišli na svoj račun plesalci, ki se bodo zavrteli ob zvokih ansambla Kraški kvintet, (-bs-) Župan Budin nagrajuje vinogradnika Srečka Štolfo (f, Ferrari) ČRNA KRONIKA Amputirali in spet prišiti nogo dekletu Id ga bodo zdraviti v Trstu S helikopterjem Rdečega križa so iz Pordenona včeraj pripeljali na Katina-ro 16-letno Monico To-gnan. Po prometni nesreči so ji v Tržiču, od koder je doma, morali amputirati levo nogo, katero so ji zatem v bolnici v Pordenonu z zapletenim kirurškim posegom znova prisili. Na Katinari bodo s posebno terapijo skušali pospešiti njeno okrevanje. Mesec dni v bolnici Galliani Salvatore iz Ul. Torrebianca 9 se bo mesec dni zdravil zaradi nesreče, ki se mu je pripetila na Trgu Belvedere: okrog 18. ure je s svojo vespo vozil po Ul. Udine, ko mu je z avtomobilom nenadoma presekal pot kitajski državljan, Zhan Alguo, ki sicer prebila v Ul. Toti 8. PROMETNA NESREČA / NA HITRI CESTI KRAŠKA GORSKA SKUPNOST Iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad avtom Šoferja, 33-letnega Krakera iz Banov, sprejeli na oddelku za oživljanje - Njegova žena in sin sta že doma „ Y Prometni nesrei Je včeraj okrog 1 ro1Pedla na odcepu I . 6ste približno kilon Pol pred železni: Atom (v smeri z i ^ Proti Tržiču), : )e ponesrečil 34-aurilio Kraker od , v 16: zaradi udare A°.so ga na odd ^oživljanje kath “milice sprejeli : ano prognozo. L n. Pa )e že po prej ahko zapustila nje r aa> 30-letna K enko Vittoria Albe ia’ rojena v-Rusiji, ti?med^c se ie rzn lUdl njun sin, pet Riccardo, ki so ga samo iz previdnosti odpeljali na pregled v otroško bolnico Burlo Garofolo. Kraker je vozil v smeri iz TržiCa, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtomobilom (fiat regata) in zapeljal s ceste. Ni jasno, kako je do nezgode prišlo: domnevajo, da ga je morda obšla slabost. Na kraj nesreče so prihiteli tržaški gasilci (na sliki Seria Ferrarija vidimo enega od gasilcev, Božica Grilanca), karabinjerji iz Nabrežine ter dva rešilca RdeCega križa. Nesklepčnost preprečila izvolitev preglednika računov Na skupščini Kraške gorske skupnosti niso v petek (že drugič zapored) sklepali o upravno najpomembnejši in najnujnejši točki na dnevnem redu. Čeprav se je z enourno zamudo pridružil še 26. svetovalec (prav 26 je bil kvorum za predpisano absolutno večino), pa niso imenovali preglednika računov za triletje 1993-1995, ker sta dva vo-lilca oddala belo glasovnico. Predsednik Ivo Sirca bo sedaj verjetno v teku nekaj dni sklical novo zasedanje, kajti v nasprotnem primera obstaja utemeljena nevarnost, da bo za odobritev obračuna imenovan komi- sar ad aeta z vsemi posledicami. Z veliko večino glasov pa so odobrili razpis natečaja za dodelitev blagajniške službe denarnemu zavodu, ki bo seveda nudil najboljše kreditne pogoje, obenem pa tudi zagotovil dvojezične obrazce in pa uvrščal osebje z znanjem slovenskega jezika. Skupščina je nadalje potrdila Mitjo TerCona (SSk) v upravni odbor centra za raziskovanje, odobrili so statut pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov in določili kriterije za dodelitev osebju nagrade za storilnost. (-bs-) g||g VOLITVE Polemikein prijave za volilne plakate Med strankami se nadaljujejo glasne polemike glede volilnih plakatov na posebnih deskah, ki so jih namestile občinske uprave. Slišati je obtožbe, da mnogi lepijo plakate na rhestih, ki so namenjena drugim strankam. Nekateri grozijo tudi s sodnimi prijavami. ”Vojna“ plakatov je posebno ostra znotraj PSI, kjer je zadobila politično razsežnost. Kandidat PSI za mesto predsednika Pokrajine Bonivento je javno obtožil kandidata za Deželo Tersarja, da je protizakonito nalepil svoje volilne plakate na mestih, ki pripadajo pokrajinski federaciji stranke. Budin in Codega jutri na Proseku Sekcija DSL Prosek-Kontovel prireja jutri ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku predvolilno srečanje s slovenskim kandidatom za deželni svet Milošem Budinom, s kandidatom DSL in Zavezništva za Trst za predsednika Pokrajine Francom Codego in s kandidatom za pokrajinski svet Igorjem Dolencem. Budin in Codega se bosta v sredo ob 20.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu srečala z dolinskimi občani in s predstavniki domače in širše slovenske civilne družbe, posebno kulturnih društev in skupin. Dan kasneje (v Četrtek) pa bo v Križu javno srečanje razumnikov in javnih delavcev, ki podpirajo Budinovo kandidaturo. 11 Jutri v Boljuncu slovenski kandidati SKP Stranka komunistične prenove bo jutri, ob 20. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu predstavila javnosti slovenske kandidate za deželni svet in za tržaško pokrajinsko skupščino. Kandidate in njihov volilni program bo predstavil senator Stojan Spetič. Danes posvet SSk o problemih okolja V kulturnem domu na Colu bo danes ob 10,30 okrogla miza SSk o problemih okolja in našega odnosa do njega. Za torek pa napoveduje SSk izredno pričevanje iz Sarajeva. V sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev prireja v Peterlinovi dvorani ob 20.30 srečanje z glavnim mednikom tretje sarajevske TV mreže Harisom KulenoviCom. Razgovor z njim bo vodil novinar Saša Rudolf, glavni urednik informativnih oddaj Radia Trst A. Festival SKP V Ljudskem domu pri Sv. Sergiju se danes nadaljuje festival Stranke komunistične prenove. Ob 19. uri bodo spregovorili posl. Antonino Cuffaro ter kandidata SKP za Deželo Giulio Lauri in Tatjana Turko. Camber potnik na "smrdečem avtobusu” Melonarski poslanec Giulio Camber je v petek javno priznal, da je LpT svojCas vstopila na "smrdeči avtobus KD in PSI, a je to naredila le za dobrobit mesta“. Lista se torej pred volitvami skuša klavrno in nerodno distancirati od sistema oblasti, v katerem je v zadnjih letih neposredno sodelovala. Na to opozarja kandidat Zelene liste za Deželo Paolo Ghersina, ki upa, da bodo volilci razumeli to Camberjevo demagoško dvoličnost. Tajnik PRI Castigliego pa pravi, da potnik, ki vstopi v smrdeči avtobus, tudi Ce je Cist, prej ali slej tudi sam zasmrdi. Moški pevski zbor VASILJI MIRK Prosek - Kontovel priredi v kontovelski cerkvi v petek, 4. junija, ob 20.30 CELOVEČERNI KONCERT Sodeluje tudi zbor PRIMORJE iz Ajdovščine Vabljeni! Poletno središče Sklada “Mitja Cuk“ k Prosvetni dom na Opčinah od 16. do 27 avgusta 1993 Vpisovanje: od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro, na Narodni ulici 126 - Opčine Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nedelja, 30. maja 1993 TRST p§|= SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezono 1992/93 bosta zaključila Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina v četrtek, 3. junija, ob 22. uri. Vabljeni vsi prijatelji, vstop prost! Ob 20. uri v Kulturnem domu Se zadnja ponovitev komedije Milana KleCa vsega je kriva Marjana Deržaj Ne zamudite! IVAN GRBEC ČKEDHIVI prireja ČLANSKI VEČER danes, 30. maja, ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Servola 124. Nastopila bosta: 2PZ I. GRBEC pod vodstvom Ignacija Ote in PAVEL BIANCUZZI, gojenec klavirskega oddelka šole GM - škedenj-ska podružnica Vabljeni dani in prijatelji! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - TRST sklad Dušana Černeta Nagrajenec prof. dr. Stanislav Soban Peterlinova dvorana, 31.5.1993 začetek ob 20.30 KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Fiorile», r. Paolo in Vittorio Ta-viani. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un gior-no di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.45, 19.50, 22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guardia del cor-po.«. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Basic instinct«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Magnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi De-liberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’incantevole aprile», i. Miranda Ri-chardson. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Pro-posta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. 2ELITE AVTOMOBIL PANDAaiiUNO? Vaš rabljen avto tudi za odpad VELJA ^ VSAJ ^ ■ 1 MILIJONA ■ 1 _ PANDO Abb.O VSAJ MILIJONA za UNO ZASTOPNIK BUBB L/LUCIOLI TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 POHIŠTVO CENE l i t POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI PREUREDITVE ELEKTRIČNIH NAPELJAV PO NORMAH CEE VSEz.50 % POPUSTA 0. KRAINER UL. FLAVIA 53 TRST ■ TEL. 826644 KUHINJE - SALONI - SPALNICE - OTROŠKE SOBE -DNEVNE SOBE - VHODI OBČINA ZGONIK Vas vljudno vabi na XXIX. RAZSXA.VO IN POKUŠNJO DOMAČIH VKV danes, 30. maja 1993 v ZGONIKU ob 10. uri - EX TEMPORE za otroke vrtcev in osnovnih Sol ob 14. uri - SHINKAI KARATE CLUB - Mednarodni turnir karateja za 4. POKAL ZGONIK v SKC v Zgoniku ob 16. uri - Odprtje kioskov ob 17. uri - Turnir “med dvema ognjema” za XIII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine ob 18. uri - Prikaz karateja ob 18.30 uri - Koncert godbe na pihala ob 19. uri - Nastop mladinske gledališke skupine SKD TABOR - Opčine-ODRČEK POJE od 21. dd 24. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla KRAŠKI KVINTET Zagotovljen parkirni prostor VABLJENI Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Baby, la figlia libidi-nosa», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Alive -Sopravvissuti« r. Frank Marshall. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »II pasto nudo»,jr. David Cronenberg, prepovedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle epo-que« r. Fernando True-ba, i. Penelope Cruz, Jorge Sanz. RADIO - 15.30, 21.30 »Lussurie sessuali delle casalinghe«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 30. maja 1993 BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 14.59 in zatone ob 1.56. Jutri, PONEDELJEK, 31. maja 1993 MARIJA PD Mačkolje uabi no praznik češenj DANES, 30. maja: ob 15.00 odprtje kioskov; ob 18.00 začetek kulturnega programa - nastop kvarte'ta »KAPRIS« iz Izole - nastop gasilske pihalne skupine iz Kamnika - nastop otroškega pevskega zbora »Slovenski šopek«; od 20.30 dalje ples z ansamblom »KRT« JUTRI, 31. maja: ob 17.00 odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom »HAPPY DAY« VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb rahlo pada, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Sceusa, Linda Fac-chin, Antonella Milocco, Mattia Metz, Dante Ahn. UMRLI SO: 25-letni Boris Tavčar, 83-letna Gu-glielmina lez, 84-letna Regina Menossi, 84-letna Maria Bandera, 81-letna Vittoria Lozej, 78-letni Giovanni Mamilovich, 59-letna Romana Rasmini. I : LEKARNE Nedelja, 30. maja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. SLOVENSKA SKUPNOST Deželna Komisija za okolje in teritorij vabi na PREDSTA VITEV KNJIGE »Deželni zakon št. 52/1991: Urbanistični zakon« prevod v slovenščino in na OKROGLO MIZO NA TEMO »Odnos našega slovenskega prebivalstva do okolja« urbani in kulturni vidiki Sodelujejo: IVO JEVNIKAR, deželni svetovalec Ssk - uvod DANILO ANTONI, arhitekt (Devin-Nabrežina) Kulturni učinek doživljanja urbanih pojavov v naših krajih JOŽE SKERK, odvetnik (Trst) Pravni vidiki potencialnega sodelovanja pri upravljanju teritorija ANDREJ FAJT, izvedenec za probleme okolja (Gorica) Onesnaževanje in osveščenost prebivalcev ALES PRINČIČ, arhitekt (Videm) Oblikovanje in načrtovanje v odnosu do naše stvarnosti RAZGOVOR MED PRISOTNIMI Moderator Danilo Antoni Danes, 30. MAJA, ob 10.30 v KULTURNEM DOMU NA COLU (REPENTABOR) NAROČNIK SLOVENSKA SKUPNOST-TRST Ob sklepu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da postaneta njena člana tržaška pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula jima Slovenska skupnost čestita, obenem pa izraža veselje nad zasluženim priznanjem, ki dviga ponos vse naše skupnosti. Alpi Giulie 2 (Altura), Largo Sonnino 4, Milje -Mazzinijev drevored 1, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (Altura) (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Largo Sonnino 4, Milje -Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 726835). Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993 PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi 5., 6. in 7. junija v Hribenco na 23. PRAZNIK VINA KD Rovte-Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 danes, 30. t. m., od 17.30 dalje 12. PRAZNIK VINA Vabljeni Slovenska skupnost in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prirejata SOLIDARNOSTNI VEČER Z BOSANSKIMI BEGUNCI Gost večera bo direktor tretje televizijske mreže TV Sarajevo Haris KulenoviC Večer bo v torek,1. junija, Ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Ul. Donizetti 3 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Ca-vana 11. BOLJUNEC (tel. 228124] - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. PRIREDITVE SKD GRAD sporoča, da bo razstava ONDILE CEZ STARI VRH v Ovčarjevi hiši pri Banih odprta še vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure. Otroški zbor Ladjica vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo na sedežu devinskih zborov danes, 30. maja, ob 17. uri. Danes, 30. maja, bo pri Domju PRAZNOVANJE SV. LEOPOLDA MANDIČA z naslednjim sporedom: ob 9.30 sv. maša v kapeli, ob 16. uri prazniško bogoslužje s patrom Riavez, ob 17. uri na dvorišču kulturni spored, na katerem bodo TRST Ul. Machiavelli 22 Tel. 662111 Imamo veliko povpraševanj za najem in nakup stanovanj. OBRNITE SE NA NAS! NE ZARAČUNAVAMO PROVIZIJ!!! OBVESTILO / Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, obveščamo, da jutri, 31. maja 1993 zapade rok za plačilo drugega obroka. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. sodelovali osnovnošolci od Domja in iz Ricmanj, Marta Valetič, prof. Ivan ArtaC ter godba na pihala iz Ricmanj. KD ROVTE-KOLONKOVEC prireja danes, 30. t.m., na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 zaključno prireditev ob 12. PRAZNIKU VINA: ob 17.30 srečanje udeležencev in občinstva, po 18. uri ugotavljanje SPOZNAS SVOJE VINO?.; nato nagrajevanje najboljšega vina in izidi ugotovitve ter večerja in družabnost. SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Od 1. do 11. junija 1993 razstavlja akvarele EDI ŽERJAL. Odprtje razstave v torek, 1. junija 1993, ob 20.30. Predstavitev Boris Zuljan. Na večeru sodeluje kvartet gojencev GM: Rafaela Petronjo in Ambra Cos-sutta - violini, Aleksander Sluga -Celo, Aljoša Starc - Cembalo. Sola Marko Bitežnik. Vabljeni. GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNO AKADEMIJO svojih gojencev v Muzeju Revol-tella, Ul. Cadorna 26 v Trštu. Vljudno vabljeni! ŽPZ PROSEK-KON-TOVEL prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”. Poleg domačega sodelujejo še zbori I. Grbec - Skedenj, Tabor - Opčine in Igo Gruden - Nabrežina. SD MLADINA-RESCO prireja v soboto, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni! PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z OpCin prirejajo 5. in 6. junija 12. PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Clusoneja (Bergamo) in DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v parku FinZgarjeve'ga doma na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Re-pentabra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad, Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Vere in Boris Kobal. RAZNA OBVESTILA VZPI-ANPI, ANED in ANPPI tržaške pokrajine vabijo na žalno proslavo v spomin 10 talcev obešenih pred 49-leti, ki bo danes, 30. t.m., ob 11. uri ob spomeniku na travniku pri proseški železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove. Govorila bosta predstavnika VZPI-ANPI tovariša Skrij Franc in Bacicchi Silvano. Vas zanima filmski video seminar laboratorij? Seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luči, montaža, dramaturgija, scenaristika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah. Društvo SLOKAD obvešča starše otrok do 13. leta starosti, da je na razpolago še nekaj mest za kolonijo. Za informacije tel. 226117. PRIPRAVLJALNI ODBOR za proslavo 50-let-nice nastanka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, sklicuje v sredo, 2. junija, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah sestaniek, na katerega vljudnb| vabi bivše borce, aktiviste, invalide in udeležence NOB. Beseda bo o izvedbi prve od dveh‘prireditev, ki je programirana za 4. julij na Vrhu na Goriškem. IZLETI Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Bolju- nec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljun-cu. iinformacije tel. 228378 ali 228050. Klub prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri "Po Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruz-zi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202) IP Trg Valmaura Devin-Nabrežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meneči) SAMOSTOJNI ACI ' Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (seit service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne od 13.30 do 17.00: PUBLIEST od ponedeljka do petka Redakcija Primorskega dnevnika Tel. 7796600 - ob sobotah ■ BARI 80 90 45 17 67 CAGLIARI 84 86 71 81 ' 15 FIRENCE 47 57 11 1 78 GENOVA 42 13 11 26 81 MILANO 72 84 37 27 88 NEAPELJ 65 9 46 45 44 PALERMO 85 32 7 26 79 RIM 80 50 4 57 37 TURIN 31 26 3 46 10 BENETKE 49 2 ENALOHO 71 84 69 2 2 X X 2 2 2 2 > KVOTE 12 94.116.000. 11 2-.861.000. 10 228.000. ; X 1 X poteh učencev sv. Cirila in Metoda“ ( Roč, Hum in Draguč). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paga-nini 2 v Trstu. KD Primorsko Mačkolje priredi članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Minimundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul do 31. t.m., tel. 232493 od 18. do 20. ure. Društvo Slovencev miljske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belokranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do Adlešicev, ogled domaCe obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nastop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na St. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna). H SPISKE VEŠli CELODEVNI OSNOVNI SOLI »M. Samsa« -Domjo in »I. Trinko-Za-mejski« - Ricmanje ter otroški vrtec iz Ricmanj vabijo na razstavo roCnib del in likovnih izdelkov, ki bo danes, 30. maja od 9. do 12. ure ter od 16.30 do 19.30 v Soli v Ric-manjih. OS ALOJZ GRADNIK na Repentabru vabi na ogled razstave likovnih izdelkov in roCnib del danes, 30. t. m., od 9.30 do 12.00 in od 16. do 19. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE ‘sporoča , da so razpisane štipendije za študijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Breta-niji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS. DRŽAVNA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo prikaz o srečanju Evropskih manjšinskih šol - Euro-skoalle Fryslan ’93, ki se je vršilo v Friziji na Nizozemskem in so se ga udeležili uCenci II. razreda srednje šole Ivan Cankar. E3 ČESTITKE Danes praznuje 50. rojstni dan FREDI BAJEC iz Ricmanj. Vse najboljše mu želijo žena Nadja ter sinova David in Alessandro. Danes se FREDI BAJEC iz Ricmanj sreCa z Abrahamom. Mnogo sreCe in zdravja mu iz srca želijo Milka, Zdravko, Neva, Claudio ter Michele z Eriko. Danes se poročita EDI KOŠUTA in ADA MOČNIK. Obilo sreCe in Se veC naraščaja jima želijo Majda, Marko, Mitja in Valentina. MALI OGLASI RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.31) do 12.30. Tel. 228297. OSMICO ima Ivan TerCon v Mavhinjah. OSMICO odpre Jožef Kukanja - DevinSCina St. 1. OSMICO v Bazovici odpre Nada. OSMICA je odprta pri Mariji v Logu St. 1 OSMICO ima odprto Walter Pertot v Nabrežini st. 10. V PREBENEGU farma Kraljic odpre osmico. Jutri strežemo topel pečen pršut. OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32 V STANDRE2U je Stanko Marušič odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah, Župančičeva 8. Nudi prijetno domaCo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICA PRI LOJZETU je odprta na Brjah pri Komnu. PRODAM motorno kolo suzuki DR 650 RSE v odličnem stanju, letnik ’91, prevoženih samo 11.000 km. Tel. 214527. PRODAM Fiat 500^ zadnji model 827832. n „tila0 ORIGINALNO su pohištvo: jedilmca^are, kredence in jeta češnjeva spalnic gp 1920 prodam, i01- - 575145 ioii/iran PRODAM metalizdec Opel Corsa 1200 GL, 89. Tel. 421412. ta. NUJNO IŠČEMO^ novanje v najem . ali bližnji okolici- “karoseMA i»;nS Gustir,1-5 ul S»“ t Opčine iSče resneg ^ izkušenega avtoličarja takojšnji sprejem v bo. Tel.214522. IŠČEMO gospo an spodično za P0® „-ec; osmici za en.< zdravstvena knjiži < viti se v RepničU ntSS FANT, Sl»; venec, domačim srednjevišjo izon ,0 želi spoznati sloven* pošteno, iskreno, dilko z resnimi na j Pisati na: Publiest’Trst dei Montecchi 6 - pod šifro »Slovenka«- komunikativna simpatična, elegaI1 ); vdova, višje POSjaVc’n.60 rave ter z veliko . kulture. Ponudbe na fro »IZLETI«, oglasni delek Pd Trst - Ul- u Montecchi 6 22 POŠTENO in marljiv0 letno dekle išče delo p . venski družini v t r _ Opčinah za opravljan) nih gospodinjskih ^ varstvo otrok. SpreJ „g. kakršnokob delo. Tel 67-31270. , ,eC NA BLEDU ne dal od jezera dam v n®)., hišico do 6 oseb v Ju^gj juliju in septembru. 662111. Po kratki bolezni na zapustil naš dragi mo oče Vili Žigon pogreb bo v torek, L i® nija, ob 10.45 iz ®^ na niče glavne bolniSn pokopališče pri Sv. n Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri Maj in Rada, zet RafaeL ^ vnuka Martina in A«» ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob slovesu naše drag Danice. Giacommi vd. Svetik vd. Šušteršič se iskreno zahvaljuje®. se isKrenu iaiiv“'; Virnili vsem, ki ste j0..8?16., m na njeni zadnji Pot tja vsem darovalcem cvetja; Posebna zahvala Pa ° 0 njene bolezni. Svojci Ljubljana, Praprot, ZDA, 30. 5. 1993 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Zeriali se iskreno zahvaljuj611^ darovalcem cvetja, pe skemu zboru upokojen cev z Brega za občuten ^ petje in svem, ki so jo P spremili na zadnji poti- Svojci. Boljunec, 30. 5. 1993 30. 5. 1989 30. 5. l"3 V naših srcih vedno živi naš dragi , Mirko Radovič GORICA Nedelja, 23. maja 1993 5 ^ADIŠCE / RAZDEJANJE V ULICI CIV1DALE 19 Silovita eksplozija plina v Gradišču Hude opekline utrpel 43-letni Sergio Vogrič - Velika gmotna škoda na stavbi ^dejanje, ki ga je povzročila eksplozija (foto Studio Reportage) l, v.e osebi ranjeni, n ena zelo hude Peklinami 1. in 2. s ^ )e po vsem telesu, < ny,ail0Vanji povs ^Ceni, velika gmo °da na drugih dese . Jüiovanjih. Tak je p i zato nepopi raeun močne eksp in!6 P^na> včeraj v pr banjih urah v ulici mala 19 v Gradišču mišnici v Padovi, or so ga prepeljali z V zjutraj, je pravljenju 43-letni s!) teles ‘ - bti Loris Tulisso z< oolnignici v Goric: p^ploziji je zadob a2jie telesne poškodl ido eksplozije je p ob 2.25 v tretjem nadstropju novejše stanovanjske stavbe (dograjena je bila leta 1985) v ulici Cividale 19. Stanovalce je najprej prebudil zelo močan pok, kakor ob grm, enju med nevihto, takoj zatem pa je bilo slišati žvenket stekla in ropot padajočega ometa, omar, polic itd. Eksplozija je povsem porušila predelne stene v tretjem (zadnjem) nadstropju. Po eksploziji je v stanovanju Vogriča izbruhnil požar, medtem ko je Tulisso ostal zasut pod ruševinami in kljub razdejanju pravzaprav imel veliko srečo. Ob eksploziji, ki je prebudila občane v do- bršnem delu Gradišča, slišali pa so jo tudi v kakih osem kilometrov oddaljenem Ločniku, so se razletele vse šipe v spodnjih nadstropjih, poškodovane so bile nosilne (železobetonske) strukture, izrulo je navoj-nice in vratne ter okenske okvirje, velika škoda pa je v sosednjem kraku stavbe, kjer je osem stanovanj. Komisije strokovnjakov'so včeraj dobršen del dneva ugotavljale vzroke in posledice eksplozije. Včeraj dopoldne se je na izredni seji sestal tudi občinski svet v Gradišču ter razpravljal o prvih in najbolj nujnih ukrepih. VOLILNA KRONIKA rC_________________________________ Predstavitev kandidatov SKR Stranka komunistične prenove prireja danes in jutri ove zborovanji. Danes ob 10.30 bo predsednik stranke Armando Cossutta govoril na Trgu Republike v Tržiču. Jutri ob 20.30 bo SKP predstavila pndidate v Doberdobu na sedežu KD Jezero. Sode-[U]ejo kandidat za predsednika Pokrajine Silvano tiuttignon, kandidata za pokrajinski svet Viljem Ger-golet in Edi Maligoj (slednji kandidira tudi za deže-°J m član vsedržavnega vodstva Stojan Spetič. §Sk za preseganje ideologij Na srečanju v Stmavm so kandidati SSk Hadrijan l '°rsi, Damijan Terpin, Silvan Bensa in Aleš Figelj Poudarili, da so najmočnejše italijanske stranke v nudi krizi. SSk obžaluje, da na teh volitvah ni prišlo no skupnega'nastopa Slovencev na eni listi, pri tem Pa vidi svojo novo vlogo tako, da nudi možnost Vsem, ki bi želeh premagati ideologijo z vstopom v narodno stranko. Na srečanju SSk v Jamljah so govo-nii Damijan Terpin, Ivo Jevnikar, Stefan Bukovec, "faks Gergolet in Aleš Figelj. Jevnikar je obrazložil Pobudo za zagotovitev zajamčenega zastopstva, Ter-Pfa pa je polemiziral s kandidati strank, ki trdijo, da ?6 Slovenci zaradi prevelikih ideoloških razlik ne nouio nikoli povezali. Menil je, da se mora v teh ča-Sln pohtika ideologije umakniti iz naših razmišljanj. DSL stvarne možnosti izvolitve za Lavrenčiča in Devetakovo Slovenska komponenta DSL opozarja v tiskovni no-b’ da imajo njeni kandidati za Deželo in Pokrajino Najbolj realne možnosti za izvohtev. Seveda za to aujno potrebujejo glasove, kandidat za deželni svet "larjo Lavrenčič pa tudi preference. Volilci jih lahko 1Zrazijo le tako, da na glasovnico zraven znaka DSL Napišejo priimek kandidata. Za pokrajinski svet pa lrria stvarne možnosti izvolitve Aleksandra Devetak ^ okrožju Doberdob, Sovodnje, Zagraj ter v Stan-faažu (Gorica VI). DSL poziva volilce na Goriškem, aa množično podprejo kandidaturi Lavrenčiča in Devetakove, ker le na tak način lahko zagotovimo slovensko prisotnost v obeh telesih. Alenka Florenin (PSI) za reforme ■fa slovensko narodnostno skupnost je izrednega podana, da se vključi v tok istitucionalnih reform. Zamuditi ta vlak bi pomenilo zapraviti možnost Uveljavljanja naše skupnosti, ugotavlja v tiskovnem Poročilu Alenka Florenin, neodvisna kandidatka ' HI za pokrajinski svet. Enotno zastopstvo Sloven-Cev v Italiji naj čimprej predstavi besedilo skupnega Zakonskega osnutka, naša skupnost naj se čimprej ^divizira, da bi pristojnim vladnim organom posredovala zahtevo po zajamčenem zastopstvu, nadaljuje kandidatka, ki pravi tudi, da je kot kulturna delavka posebej zaskrbljena zaradi nevarnosti, ki Preti nekaterim našim osrednjim kulturnim institu-cijam zaradi finančne stiske. Zato si je treba prizade-vati, da se refinansira zakon za obmejna območja. Zeleni v Gradežu Kolesarski krog bo zelene pripeljal v Gradež, kjer bodo danes ob 10. do 20. ure Renato Fiorelli in drugi fandidati delih volilno gradivo in govorih na shodu. K0I20 Halla bo zaprt Smešeče Razlog so dela za kable SIP Poletje bo v Gorici v znamenju precejšnjih prometnih težav. 2e od jutri dalje bodo namreč začeli prekopovati Korzo Ita-lia na odseku od križišča z Drev. 24. maja do križišča z Ul. Canova. Predvidoma bodo dela trajala tri mesece, čeprav pri podjetju SIP, ki je naročnik, upajo, da bodo poseg lahko opraviti v krajšem roku. Zaprtje Korea je v zvezi z vko-pavanjem kablov za telefonijo. Dela bodo izvajali postopoma: najprej bodo delali med križiščem Korza z Drev. 24. maja ter križiščem z ulicama Locchi in Bellini, nato dalje na ostalih odsekih do ulice Ar-cadi. Zaprtje ene od dveh glavnih go-riških prometnic bo seveda vplivalo na ureditev celotnega prometa v centru mesta, saj bodo uvedli Vrsto omejitev in prepovedi parkiranja, obvozov, preusmeritev itd. S tem v zvezi Goriški ekonomski svet, ki združuje zveze trgovcev, in-dustrijcev in obrtnikov, zahteva, naj bi težave zlasti za trgovce na Korzu omejili tako, da bi dovolili vsaj enosmerni promet. Poleg tega obtožuje občinsko upravo, da še ni izvedla načrta za proemt in parkirišča, ki bi omilil probleme. Vladni podtajnik obiskal luko v Tržiču Za razvoj nujna sredstva EGS V Tržiču je bil na obisku podtajnik pri Ministrstvu za trgovinsko mornarico, poslanec Giorgio Carta. Po ogledu pristaniških naprav je imel srečanje s predstavniki posebne agencije za tržiško pristanišče, predstavniki pristaniških organov, carine in operaterjev. Govor je bil o poslovanju pristanišča ter o možnostih razvoja v prihodnje, ob upoštevanju novega zakona o pristaniščih. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacqua, ki je obenem predsednik posebne agencije za pristanišče, je posl. Carto opozoril na uspešnost v poslovanju posebne agencije. Zato bi bilo smotrno, da se zagotovi možnost programiranja in usmerjanja ter delovanja tudi v prihodnje. Glede razvoja pristanišča, bi finančna sredstva lahko črpali iz sklada Evropske skupnosti in Države, v pogovore za prenovo Osimskega dogovora pa bi bilo treba vključiti koncept sodelovanja severnoja-dranskih pristanišč. GORICA / SLOVESNOST NA RAZSTAVIŠČU Podelili nagrade natečaja o kruhu Prvo nagrado med osnovnimi šolami v goriški pokrajini prejela šola Oton Župančič Učenci na slovesnosti ob nagrajevanju zmagovalcev (foto Studio Reportage) Z lepo slovesnostjo in razstavo v dvorani Espo-mego se je sklenila pobuda "Kruh in šola 93”. Razpisalo jo je združenje pekov na deželni ravni. Učenci osnovnih in nižjih srednjih šol so z likovnimi in video izdelki prikazali tisočletja dolgo zgodovino kruha. Goriški peki pa so tudi v humanitarne namene v tednu od 10. do 15. maja zbrali nekaj nad 9 milijonov lir za UNICEF. Na natečaju za osnovne šole se je odlično odrezala slovenska šola Oton Zupančič, ki je za lepo serijo linorezov prejela prvo nagrado za osnovne šole v goriški pokrajini. H JUTRI NA POKRAJINI h Tribuna o šolstvu Predlogi za bodočnost slovenskih šol Slovensko šolstvo na Goriškem pred važnimi vprašanji. Tako se glasi naslov javne tribune, ki jo jutri skupno prirejajo goriški SKGZ in SSO, Sindikat slovenske šole, Svet. slovenski kongres in Komisija za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ. Tribuna bo ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, Korzo Italia 55. Nanjo so vabljeni šolniki, dijaki, starši, politični predstavniki in nasploh vsi, ki jim je pri srcu bodočnost šole kot bistvenega temelja za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti. Slovenska javnost naj bi torej skupno izoblikovala smernice za razrešitev številnih šolskih vprašanj, za reši-, tev katerih naj bi se zavzele naše družbene organizacije in politiki. □ OBVESTILA ^ PRIREDITVE VCERAJ-DANES SEKCIJA SG-SRG pri SZ DOM vabi v “Cirkus” v petek, 4. junija, ob 20.30 in v soboto, 5. junija, ob 10.30 v telovadnici Kulturnega doma Gorica. Nastopajo mažo-retke OS IX. korpusa iz Nove Gorice, telovadci športne šolske skupine Solkan ter člani in članice sekcije SG-SRG Dom. DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 26. junija potovali v Španijo, naj poravnajo do 15. junija preostali znesek in obvešča, da bo avtobus odpotoval iz Doberdoba ob 6. uri. Za informacije tel. 78103. POLETNO SREDISCE bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak teden od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu doma od 12. do 15. ure do 11. junija. SPD GORICA sporoča, da sprejemajo prijave za avtobusni izlet za Franjo in Ravensko jamo samo še v torek med 17. in 19. uro ter v sredo med 11. in 12. uro na sedežu. Ob prijavi je treba vplačati znesek za prevoz in vstopnino. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-let-nici ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v Ul. Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri članih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča člane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro. Vpisovanje se zaključi v sredo, 2. junija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da bo jesenski seminar za šolnike v zadnjem tednu avgusta v Murski Soboti. Goriškim šolnikom je odmerjenih deset mest. Prijave pri odbornikih SSS do 18. junija 1993. GLASBENA MATICA GORICA - podružnica Sovodnje vabi na Večer z glasbo v torek, 1. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopali bodo gojenci šole Glasbene matice. H ČESTITKE Včeraj sta se v Ljubljani poročila MANUELA BOGATAJ in DINO PAULIN. Z najboljšimi željami jima Čestitajo elani Mešanega pevskega zbora Oton ŽupanCiC. KINO GORICA VITTORIA 17.00-18.45 -20.30-22.15 »Magnifi-cat«. Rež. Pupi Avati. CORSO 16.15-18.15-20.15-22.15 »La scorta«. VERDI 16.00-18.00-20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 PHILIPS NAGLUSNOST Nova dimenzija Miniaturne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983 Iz matičnega urada go-riške občine v tednu od 23. do 29. maja 1993. RODILI SO SE: Luca Toffetti, Riccardo Cam-panello, Carolina Varot-to, Alex Ambritta, Fran-cesca Vittor, Enrico Ce-lante, Riccardo Bertossa, Nicholas Fiorini, Alex Podgornik in Julija Kodrič. UMRLI SO: 83-letni upokojenec Teocle Curzo-la, 90-letna upo-kojenka Dorica Bizjak por. Libutti, 72-letni upokojenec Freddy Green, 57-letni upokojenec Salvatore Pilo, 70-letni kmet Arduino Kappel, 87-letna upokojenka Ginevra Paro-vel, 69-letni upokojenec Guido Pasquali, 77-letna upo-kojenka Giovanna Princi vdova Macuz, 62-letni upokojenec Miroslav Zotti, 84-letni zdravnik Carlo Pellis, 80-letni upokojenec Giuseppe Pic-ciulin, 92-letna upokojenka Guglielmina Michelitsch vdova Bisica, 56-letni upokojenec Aldo Muchiut, 60-letni upokojenec Juraj Jurišič, 81-letni upokojenec Virgi-lio Tofful. OKLICI: trgovec Francesco Bruziches in uradnica Antonella Bressan, uradnik Nereo Medveš in blagajničarka Michela Huala, vzgojitelj Marcello Dal Pio Luogo in učiteljica Valeria D’Alfonso, Mitja Lipicar in Martina Grat-ton. • POROČILI SO SE: finančni stražnik Tonio Siddi in uradnica Stefa-nia Garofoli, obrtnik Bruno Chebar in uradnica Anna Capodagli, pilot Piero Concetti in uradnica Caterina Rigo-nat, učitelj Guido Bergo-mas in učiteljica Alda Baresi, bolničar Tarcisio Siega in uradnica Desi-ree Tunini, policist Michele Tunini in trgovka Cristina Gomiscech. PIHALNI ORKESTER »KRAS« - DOBERDOB vabi na Glasbeno srečanje Danes, 30. maja, ob 18. uri Koncert pihalnih orkestrov iz VOGRSKEGA, TREBČ in DOBERDOBA ob 20.30 Ples z ansamblom HAPPY DAY Prijetno razvedrilo, zabava in umetniški užitek. V slučaju slabega vremena bo prireditev 12. in 13. junija. Prosvetno društvo STANDRE2 prireja v Standrežu Praznik špargljev Danes, 30. maja, ob 19. uri nastop pihalnega orkestra Goriška brda in ritmične skupine iz Nove Gorice - Sledi ples. Sobota, 5. junija, ob 17. uri slikarski ex-tempore ob20. uri prosta zabava Nedelja, 6. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Obravnava - Sledi plesna zabava Na voljo odlični šparglji, domača pijača in jedača. Bogat srečolov. NOVICE Verniki treh narodnosti na romanju na Sveti Gori Danes popoldne bo na Sveti Gori skupno romanje slovenskih, italijanskih in furlanskih vernikov. Vodila ga bosta goriški nadškof Bommar-co in koprski škof Metod Pirih. Srečanje na vrhu gore je napovedano ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo sledilo molitvam in skupnemu razmišljanju o povezavi med verniki rzaličnih narodnosti. Na romarskem shodu, ki ga prirejajo ob binkoštih, se bodo spomnili tudi 200-letnice vrnitve Marijine podobe na Sveto Goro leta L! 1793. “Maša za Lojzeta Bratuža” nocoj na televiziji Slovenija Televizija Slovenija bo na prvem programu predvajala nocoj ob 21.30 štiridesetminutni dokumentarni film z naslovom “Maša za Lojzeta Bratuža“. Film so pripravili: scenaristka Dorica Makuc, režiser je Marjan Frankovič, snemalec Bojan Katelic. Finančno je realizacijo filma o Lojzetu Bratužu podprl Svet slovenskih organizacij. .Uredništvo RTV Slovenija se zahvaljuje vsem goriškim Slovencem in vsem organizacijam, ki so sodelovale pri pripravah za uresničitev filma. Ljudski radio o podkupninah Ljudski radio v Gorici (FM 97.500) bo danes ob 10.30 v okviru oddaj, ki jih ureja odv. Livio Ber-not, prenašal posnetek okrogle mize o podkupninah. Oddajo so posneli že decembra v Vidmu, zanimiva pa je zlasti zaradi tega, ker sta takrat o podkupninah modrovala med drugimi tudi vidmeski pokrajinski tajnik KD Luciano Missera in senator PSI Franco Castiglione. Prvi je danes v zaporu, drugi med prejemniki sodnih obvestil. Zanimivo bo poslušati, kaj sta trdila še pred nekaj meseci in kako so ju takrat kontestirali sodnik Felice Casson in precejšen del občinstva. Rajonski svet v Revmi Jutri se bo ob 20.30 v osnovni šoti v Pavmi sestal rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Poleg poročil predsednika bo govor o načrtovanju posegov na območju rajona. Prav tako jutri ob 20.30 bo zasedal tudi svet za Svetogorsko četrt in Placuto. Naredili bodo obračun rajonskega praznika in vzeli v pretres druga aktualna vprašanja. Poštni pečat ob kolesarski dirki Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča, da bodo danes ob mednarodni kolesarski dirki Go-J rica-Trst-Pula postavili premični poštni urad s posebnim pečatom. Premični poštni urad bo na Korzu Italia, v bližini hišne številke 49. DEŽELNA SLOVENSKA KOMISIJA PSI vabi na srečanje z neodvisno kandidatko na listi PSI za goriški Pokrajinski svet ALENKO FLORENIN Sreda, 2. junija, ob 20.30 na sedežu KD Jezero v Doberdobu. Četrtek, 3. junija, ob 20.30 na županstvu v Sovodnjah. NAROČIL TISKOVNI URAD SLOVENSKE KOMISUE PSI SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GLASBENI POKLON - Michela De Castro, klavir Diplomski nastop Dvorana muzeja na Goriškem gradu Sreda, 2. junija 1993, ob 20.30 - Guido Michelon, klavir Diplomski nastop Auditorium “1. Fogar”, C.so Verdi 4 Torek, 8. junija 1993, ob 20.30 - Miran devetak, klavir Diplomski nastop Dvorana Katoliškega doma v Gorici Četrtek, 10. junija 1993, ob 20.30 - Glasbena slikanica (komorne skupine, solopetje, klavir, kitam) Dvorana Katoliškega doma Sobota, 19. junija 1993, ob 20.30 - Pod cerkvenim obokom (zbor, orgle, violina, komorne skupine) Cerkev sv. Ivana v Gorici Četrtek, 24. junija 1993, ob 20.00 ZAKLJUČNI NASTOPI GOJENCEV na podružnicah - Župnijska dvorana v Doberdobu Četrtek, 3. junija 1993, ob 19.30 - Sedejev dom v Steverjanu Sobota, 5. junija 1993, ob 16.00 - Župnijska dvorana v Standrežu Ponedeljek, 14. junija 1993, ob 20.30 - Plešivo - osnovna Sola Sreda, 2. junija 1993, ob 20.30 OBVESTILO Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, obveščamo, da jutri, 31. maja 1993 zapade rok za plačilo drugega obroka. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. NOVICE POLJSKA / VLADNA KRIZA HRVAŠKA / DAN DRŽAVNOSTI Adern Demaqi gladovno stavka PRIŠTINA - Albanski pisatelj, borec za človekove pravice in najbolj znani politični zapornik v nekdanji Jugoslaviji - v zaporu je preživel kar 25 let - ter urednik tednika Zeri i Rinise Adem Demaqi in njegovi sodelavci nadaljujejo gladovno stavko, ker so se srbske oblasti v Beogradu odločile zapreti založniško hišo na Kosovu Ri-lindjo. Novinarji bi morali do minulega petka podpisali tudi pogodbo, ki določa, da bodo upoštevali novo vodstvo. (Reuter) Kinkel zahteva nove ukrepe HAMBURG, SARAJEVO - Nemški zunanji minister pa je zaradi srbskih napadov na mesta v severni Bosni zahteval dodatne poostrene ukrepe proti Srbiji. Sarajevčani so preživeli še en dan napadov na mesto, medtem ko so se nadaljevali str-bski napadi na okolico Goražda. V Bjeljini so se predstavniki Republike Srbske Krajine in Republike Srbske pogovarjali o združitvi obeh republik v eno državo. Hrvaško-muslimanska pogajanja v Mostarju pa so bila neuspešna. (STA, Hina) Demonstracije študentov se nadaljujejo SEUL - Južnokorejski študentje so nadaljevali petkove proteste. Približno 30.000 demonstrantov se je zbralo pred predsedniško palaCo, pozneje pa so odšli proti ameriškemu veleposlaništvu v središču Seula. Med pretepom s policijo je bilo na obeh straneh veliko ranjenih. Policija je 30 protestnikov priprla. (Reuter, Telefoto: AP) Desničarji zahtevajo samostojnost JOHANNESBURG - Pred južnoafriško vladno palaCo se je zbralo veC tisoC oboroženih belih desničarjev, ki so zahtevali neodvisno državo. Skrajneži trdijo, da so se pripravljeni bojevati za samostojnost, saj ne želijo živeti pod Črnsko oblastjo. »Ge nam vlada ne bo dovolila iti na svojo zemljo, obljubljam, da bomo sprožili vojno,« je dejal vzklikajoči množici belih desničarjev Terre Blanche, voditelj neofašističnega Afri-kanskega uporniškega gibanja. (Reuter) Predsednik razpustil sejm Suchocko še naprej na čelu vlade Premierka Suchocka bo, kot je odločil predsednik Walensa, vodila vlado do novembrskih volitev (Telefoto: AP) VARŠAVA - Poljski predsednik Lech Walensa, ki mu je premierka Hanna Suchocka po petkovem izglasovanju nezaupnice ponudila svoj odstop, je v soboto poslancem parlamenta poslal posebno pismo, v katerem jim je sporočil, da je razpustil parlament. Tiskovni predstavnik parlamenta Wi-eslaw Chrzanowski je sporočil, da bo predsednikova odločitev zaCela veljati šele po objavi v vladnem listu, ki pa bo Izšel najprej Cez teden dni. Predsednik Walensa bo zaradi politične krize razpisal predčasne parlamentarne volitve. Poljska ustava predvideva,, da morajo biti predčasne volitve opravljene najmanj tri do štiri mesece po padcu vlade. Poljaki naj bi torej na volišča odšli konec avgusta ali septembra. Poljski predsednik Walensa je v sporočilu parlamentarcem pojasnil, da ni sprejel odstopa predsednice vlade Suc-hocke. Vlada naj bi namreč svoje naloge opravljala do predčasnih volitev. Premierka Hanna Suchocka je v soboto-na tiskovni konferenci povedala, da bo od poslancev parlamenta zahtevala posebna pooblastila vlade za izvedbo že začetih reform, saj »država ne more ostati brez vladnih instrumentov«. Kot je poudaril predsednik Walensa, je prepričan, da je Suchocka najboljša predsednica poljske vlade po padcu komunističnega režima, in da lahko Poljakom še veliko ponudi. Poljska je imela po koncu komunističnega režima leta 1989 že štiri vlade in vse so moCno ovirale razlike med poslanci v parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah pred dvema letoma si je 460 poslanskih mest sejma razdelilo kar 29 strank, tako da nobena med njimi ni bila sposobna oblikovati trdne vlade. Na petkovem zasedanju pa je poljski parlament naredil pomemben korak za prihodnost Poljske, saj je izglasoval osnutek zakona, ki ga mora potrditi še predsednik Walensa. Osnutek zakona predvideva, da bodo lahko v parlamentu imele svoje predstavnike samo tiste stranke, katere bo na parlamentarnih volitvah podprlo vsaj pet odstotkov volilcev. (Reuter) Hrvatje še naprej živijo od neizpolnjenih obljub »Srbija na Drini«, tisoč nemških mark plače, na morje čez Knin so še vedno le obljube predsednika Tudmana ZAGREB - »Imamo Hrvaško!« je pred tremi leti vzkliknil predsednik Tu-dman, s Čimer je poudaril, da je Hrvaška dosegla cilj svoje večstoletne politike, ki je tavala med jugoslovanstvom, panslavizmom in pogosto na poti meglenega, nedoločljivega hrvaštva, ki so ga številni različno razlagali. 2e tretje leto Hrvaška 30. maja praznuje dan državnosti samostojne države, ki jo je kot gibanje -kot bi rekli hadezejevci -oblikoval prav HDZ s predsednikom Tuckna-nom na Čelu. Predsednik Tudman je z nadhrvaško in vsehrvaško politiko postal svojevrstni hrvaški tuzemski Mojzej. »Njegovi dobi« je že zdaj v zgodovinskih učbenikih namenjenega precej prostora, veC kot vsem dozdajšnjim hrvaškim tribunom. Opozicija in t. i. neodvisni intelektualci pogostokrat poudarjajo, da je uvedel demokratično diktatmo. Ce sodimo po razmerah v hrvaških javnih občilih, po ropanju nekdanje družbene lastnine v korist procesa preobrazbe, po politiki razbijanja BiH, ki nima podpore v nobeni hrvaški stranki razen v HDZ, po obstoju različnih predsedniških nadparlamentarnih svetov in še po marsičem drugem, lahko reCemo, da drži trditev o demo- Ramiz Mehulič / Zagreb kratiCni diktaturi. Predsednik Tudman po drugi strani za svoje politične nasprotnike nenehno trdi, da so politični diletanti in marginal-ci, za katere pKtvi, da so krivi za težko, muCno in počasno oblikovanje države v vseh njenih delih, pri tem pa ne govori o kakovosti narejenega - za kar ima največ zaslug prav HDZ. Tu sta še vojna, ki je in je ni (po potrebi pac), in v zadnjem Času nenaklonjenost, mednarodne skupnosti Hrvaški. Vse to so argumenti, s . katerimi skuša oblast utišati opozicijo, ki je nezadovoljna s tem, kar je bilo doslej narejenega. Kar pa zadeva ljudi - njim neprenehoma posredujejo »resnice« ob pomoči strogo nadzorovanih javnih občil. Navadili ljudje so vse bolj nezadovoljni zaradi neizpolnjenih predvolilnih obljub (na morje naj bi se Cez Knin lahko podali že letos - kar obljubljajo že tri leta, »Srbija na Drino« - medtem ko se Četniki sprehajajo v okolici Karlovca, plaCa v višini tisoC nemških mark -medtem ko vse veC ljudi komaj preživi ves mesec itn.), zaradi pozivov k potrpežljivosti in neprene-hnih novihh obljub, ob tem pa gledajo, da ozek sloj ljudi, ki je zanesljiv° brez izjem PoVfzaI?ja oblastjo, bogati skoraj cez noc. v Vse mogoče afe ^, katere so bili yPieh;ie politični vrhovi, so zamolčane, Klub 20 naprej kupuje Hrva a ukrepi proti Hrvaški, katerih se vse P°8oS s govori, ali bodo zal sprejeti, bi tako ah , prizadeli samo so že zdaj na beraški P Kar pa zadeva raZP° loženje ob letošnje^ dnevu državnosti, kaže, da bo tako kot P™ šnja leta. V večini nr .. škrh mest so pripraV . pompozne slovesn°s ’ tako da bodo imeli IjuJ - Ce stradajo kruha - v iger na izobilju. SARAJEVO - »Proti vojni v naši državi se lahko bojujem le s svojo lepot0'“ je po tekmovanju za miss obleganega Sarajeva povedala 17-letna študentka Imela Nogič.(Telefoto: AP) BANALNA ZGODBA O evropski Nemčiji ali nemški Evropi... oziroma, danska pot v Evropo Bojan Brezigar S0NDERBORG - RdeCa zastava z belim križem mogočno plapola na visokem drogu. Upira se močnemu vetru, ki se na vse pretege trudi, da bi jo raztrgal. Na tem griču vedno piha. Pihalo je tudi spomladi leta 1864, ob desetmesečnem pruskem obleganju in ob konCni pruski zmagi nad Danci. Prav tu, na tem mestu se je bila ena najbolj krvavih nemško-danskih bitk za deželo, ki se je iz zgodovinskih knjig poleg Alzacije in Lorene ter Gdanska in Gdynje spominjamo kot stalnega žarišča v Evropi in po svoje tudi simbola nemškega ekspanzionizma. Schleswig -Holstein je narodnostno mešana dežela, pol nemška in pol danska ter je bila zahteva obeh držav po oblasti naj njo legitimna. Seveda, v Berlinu in v Kebenha-vnu so vladarji odločali, v Schleswig-Holsteinu so ljudje trpeli. In se sovražili. Tega igrica se Nemci izogibajo. Res, da jih spominja na njihovo zmago, vendar so Danci tu ustvarili simbol svojega večstoletnega boja proti Nemcem. S tega griča, enega najvišjih vrhov ploske dežele Danske, se odpira pogled tudi na tisti del dežele, ki je ostala v Nemčiji. Tu stoji velik spominski muzej, tu so obnovljeni jarki in bunkerji, tu veliki topovi odsevajo sonCne žarke. Tu je Danska, tam je Nemčija. Kje je sedaj Evropa? " Mi nismo proti Evropi, vendar smo zelo zaskrbljeni za naše gospodarstvo. Danska krona je moCna valuta in nismo je pripravljeni žrtvovati na evropskem oltarju. Prav tako smo proti skupni vojski. Obstaja že Atlantsko zavezništvo in to nam zadostuje. V zahodnoevropsko skupno obrambo ne verjamemo." Tako mi pravi Iver Hansen, podpredsednik folketinga, danskega parlamenta. Postaven mož, severnjak tudi po zunanjosti, govori dobro angleščino z danskim naglasom, nemščine pa niti besede. Je predsednik liberalne skupine v parlamentu, Človek, ki je pred letom dni glasoval proti Evropi, letos pa je glasoval za. »Izid referenduma je pozitiven za Dansko, predvsem pa je pozitiven za Evropo,« pravi. Smo na drugi strani meje, v Flensburgu, nekdaj danskem, sedaj pa nemškem mestu, kjer živi danska manjšina in se krajevni župan kar javno huduje, ker manjšina stalno uporablja samo dansko zastavo: "Dodali naj bi vsaj zastavo Flensburga, Ce že ne nemške, " nejevoljno renči. Tu so odnosi na meji jasni, pravni odnosi z manjšinama, nemško na eni in dansko na drugi strani meje; nobenega govora v recipročnosti, vendar stroga recipročnost, pravi daj-dam v dejstvih. Formalno so odnosi umirjeni, vendar v zraku Čutiš napetost. Nikjer enega samega dvojezičnega napisa in ko o tem povprašam starega znanca, ravnatelja nemške gimnazije v sedaj danskem Aabenraaju, mi razloži, da bi nemščina motila občutljive-Dance. Povsod danske zastave, tudi pred zasebnimi hišami: bel drog z rdeCo zastavo z belim križem. Tu ob meji po zastavi ugotoviš, v katerih hišah živijo Danci in v katerih Nemci. Ta moCan državljanski ponos Jn nacionalna zavest na meji nacionalizma sta lansko leto vplivala na Dance, da so zavrnili maastrichtsko Evropo. Isti razlogi so privedli do nove pogodbe, ki daje Danski "popust" pri vstopu v Evropo in jo postavlja na izrazito privilegiran položaj, kakršnega ne bo Evropa priznala nikomur veC. Kdorkoli bo odslej hotel v Evropo bo moral pristati na pogoje, ki mu jih bo Evropa postavila. Ti pogoji bodo za vsakogar težko sprejemljivi, kajti Evropa, ne kot neka celota, ker to ni in še lep Cas ne bo, ampak kot skupek specifičnih interesov velikih, ki jo sestavljajo, bo vse- lej ščitila najprej sebe. Pa se povrnem k svojemu sogovorniku in ga vprašam, ali tistih lanskih veC kot 50 odstotkov in letošnjih več kot 43 odstotkov za "ne" nima morda tudi zgodovinskih korenin v sovraštvu do Nemčije in strahu pred njo. "Morda, " reče, nekoliko pomisli, in naglasi: "Gotovo je tudi' to. Večstoletne zgodovine ne izbrišeš kar tako. Danci smo za Evropo in ne bojimo se je. Tudi evropske Nemčije se ne bojimo. Zagotovo pa moram reci, da se bojimo nemške Evrope. In danes je druga bližja od prve." * * * Folmer Wisti je star gospod; krepko preko petinosemdeset let mu je. Sedaj je bolehen in nekoliko betežen, vendar je z velikim zanimanjem sledil dogajanjem ob danskem referendumu o maastrichtski pogodbi. Vse njegovo življenje, še zlasti pa njegova za- dnja leta so bila namreč namenjena predvsem Evropi. Wisti je svojevrsten človek. Droben in suhljat, vendar poln življenja. V svojem dolgem življenju je bil že marsikaj: profesor slovanske filologije, diplomat, visok državni birokrat. Bil pa je predvsem Človek, ki je verjel v Evropo. Ne samo v Evropo zahödne šesterice, ki je nato počasi postala dvanajsterica, verjel je v možnost resnične evropske integracije. 2e v Času, ko je bilo to zgolj utopija, je navezoval stike in vsakoletni sejjiinarji, ki jih je dolga leta organiziral v Kobenhavnu - v palaCi parlamenta - z izrazito avantgardnim naslovom »Europe of Regions« so široki evropski publiki predstavljali probleme, ki so bili večini nepoznani. V tem je bil Wisti provokator: komaj nekaj mesecev po padcu Francovega režima je na isti seminar povabil katalonskega avtonomista Lliberta Cuatrecasasa in Španskega nacionalista Frago Iribar-neja, ki sta govorila o temi regionalizacije in deželnih avtonomij v Španiji. Na njegovih seminarjih so že pred padcem komunizma sodelovali veliki misleci in veliki strokovnjaki vzhodnoevropskih držav, ljudje iz vrst poljske Solidarnosti in Čeških disidentov, pa celo Romuni in Bolgari. Tema: kako bomo gradili novo Evropo. Vzdušje: umirjeno, brez velikih polemik, konstruktivno. Folmer Wisti je torej verjel v Evropo in vanjo resnično verjame. Ko bi me kdo vprašal, kako je glasoval na referendumu o maastrichtski pobodbi, bi odgovoril, da ne vem. Ne vem namreč, ali je pri staremu Folmerju tokrat prevladal zagon evropsko mislečega človeka, ali pa globoko prepričanje misleca, da taka Evropa ni odgovor na desetletja prizadevanj in želja po skupnem reševanju različnih problemov ob dejanskem upoštevanju te različnosti. Wisti je Danec. Njegova žena je Danka. Neštetokrat sem ju slišal, da se med seboj pogovarjata v angleščini. Je bila to vljudnost do ostalih, ki danščine ne razumemo? Morda res, vendar je bilo v tem tudi nekaj simptomatičnega. Kot je simptomatično dejstvo, da v danskih knjigarnah najdeš ogromno angleških knjig - včasih misliš, da si nekje sredi Londona - in da ,Danci številnih romanov sploh ne prevajajo veC. In kot je simptomatično dejstvo, da študenti univerze v Aarhusu, najstarejše danske univerze, p1' Sejo svoje dizertacije v angl®' škem jeziku. Ne vši, seveda, 3 Čedalje veC. To je tista Evropa, ki jo VVist' sicer sprejema, ker sili vanj, 3 j° sovraži, ker mu jemlje bogastvo njegovega jezika in njegove kul' ture. To je Evropa, v kateri kraljujejo Mc Donald's, IBM in Ba' tman in v kateri je iz dneva v dan manj prostora za Snežno kraljico. Wisti, in tako kot on drugi Danci, pa ljubijo Snežno kraljico. V danščini. 4 * * * Danska. Razpeta med nern-škim ekonomskim in politicnin1 ter angleškim jezikovnim in kulturnim ekspanzionizmom. Država, ki ponosno kljubuje, Čeprav se zaveda, da ne bo kos nasprotniku. Kot v bitki prl Sonderborgu. Država, ki se je znašla v hamletovski dilemi "biti ali ne biti in se je odločila za "biti". Do zadnje kaplje krvi. Država, ki je nakazala pot,v Evropo. Ne Evropo velikih iu močnih, ki diktirajo svoje pogoje, ampak Evropo enakih, pa naj bodo majhni ali veliki. In zato je nakazala Evropi novo pot, pot enakega dostojanstva. Je Evropa lekcijo res razumela? Ne, še zdaleč je ni. Pogoltnila je poraz, ker je hotela naprej p° svoji poti in ji Danska v tem trenutku tega ne more preprečiti, Samo odločila se je, da se tokrat za Schleswig-Holstein ne bo borila z nožem. Veliki stare celine niso veC tako sprti med seboj in, Ce hoCejo kljubovati ostalemu svetu, morajo nastopati skupap Za svoj interes, seveda. Doklej-Morda dokler se ne bo kdo spet spomnil, da še vedno obstajata nekje na vzhodu Gdansk in Gdinya in da se v sredini ob Renu še vedno šopirita Alzacija in Lorena. ___ KOSOVO / NAD POKRAJINO SE JE ZGRNIL MUČEN MIR Vzporedna država Albancev Ker Albanci niso sprejeli sistema, ki jim ga skuša vsiliti Beograd, so oblikovali vzp)oredni sistem - Etnično čiščenje kosovskih podjetij se je maja končalo z ukinitvijo vseh albanskih časopisov - Šole in bolnišnice financirajo s prostovoljnimi prispevki t ^KIŠTINA - Tra\ [, ave kosovskih i ki So v zadnjih di e»1 tr^ic VasT k1'™6111]1’ : b kem ter v Bo: j®rcegovini. Deloi razpada nek uPne države, d Zaradi perečih a problemov so r; a tel nekdaj najbi vralgiCni točki jugoslovanskega kotla, za katero so mnogi domnevali, da bo postala prva žrtev vojnih spopadov, zginile z naslovnih strani Časopisov. A srbske oblasti zato Kosovu niso posvečale nie manjše pozornosti. Etnično CišCenje kosovskih podjetij se je zaCelo že pred tremi leti, ko je Miloš Ekar / Priština Beograd ukazal razpustiti kosovsko skupščino in za-Cel najprej odpuščati intelektualce in vodilne delavce v podjetjih. TrepCa, kosovsko elektrogospodarstvo, kosovska banka, radio in televizija, pokrajinska uprava, prištinska univerza, klinike itd. so bili ustanove in podjetja, ki so prišli najprej pod udar MiloševiCeve politike srbizacije. Solnikom so predpisali nove, v Beogradu sestavljene uCne programe, ki pa jih ti niso bili pripravljeni upoštevati. ZaCelo se je postopno odrinjanje Albancev v napol ilegalno, vzporedno družbo. Tri leta potem, maja 1993, so Albancem odvzeli še zadnji ostanek njihove nekdanje skupne lastnine: zgradbo, tiskarno in knjigarne prištinske Rilindje. Z dela-etom so odpravili še zadnje Časopise, ki so še izhajali v albanščini: Bujku, Zeri i Ri-nise, Fjalo, Skendijo in druge, nam pripoveduje v usodo vdani Ruzdi De-mir, zadnji glavni urednik Bujkuja v pisarni, iz katere je moral že naslednji dan oditi. Ce bo kdaj prišlo do delitve Kosova med Albanijo in Srbijo, bo slednja od mednarodne skupnosti najbrž zahtevala povračilo za »izgubljeno« premoženje. Albanci pa so v tem Času vzpostavili vzporeden sistem, ki vsem pritiskom navkljub dobro deluje. Otroci odhajajo v albanske šole, za katere so odstopili svoje hiše premožnejši posamezniki, denar za plaCe učiteljev - zanje je treba vsak mesec zbrati približno milijon nemških mark - zagotovijo s prostovoljnimi prispevki v pokrajini in Albanci v drugih delih nekdanje Jugoslavije in po svetu. Zdravstvo so oživili zdravniki s prostovoljnim delom in s pomočjo mednarodnih humanitarnih organizacij ter z zasebnimi ambulantami. Albanski politični veljaki so nezavidljiv položaj svojega naroda internacionalizirali do take mere, da si Beograd ne more veC privoščiti kakršnih koli potez in pri tem še računati na nezainteresiranost zahodnega sveta. Za delovanje vsega tega je potreben tudi vzporedni finančni sistem. Predstavniki kosovske vlade v izgnanstvu, ki jih je mogoCe srečati v Albaniji in drugih mestih, predvsem v Zahodni Evropi in ZDA, pripravljajo vse potrebno za Cas, ko računajo, da bodo v domovini spet lahko vzpostavili lastno državo. Na Kosovu so stalno navzoči predstavniki Kevsa. Prištinska sekcija Soroso-ve fondacije za demokratizacijo vzhodne Evrope pa si prizadeva izboriti neodvisnost od beograjske centrale. V trgovinah je še vedno dovolj hrane in vsaj osnovnih potrošniških dobrin. Seveda razmere še zdaleč niso idilične. Srbska policija in vojska sta vzpostavili popoln nadzor nad dogajanjem v deželi, nad katero je še zlasti po uvedbi ostrejših sankcij proti tako imenovani ZRJ legel mučen mir. V prištinskem hotelu Grand si je Arkan prisvojil celo nadstropje, znani srbski skrajnež Vojislav Šešelj predava na prištinski univerzi in nekdaj razvpiti borec za pravice kosov- skih Srbov Bogdan Kecman je že dobri dve leti predsednik kosovskega rdečega križa, ki zbira pomoč za sonarodnjake v srbskih krajinah na Hrvaškem in v BiH. Ceste so skoraj prazne, saj ljudje nimajo denarja za bencin, ki stane na Cmem trgu tudi po dve marki. Iz pokrajine od Časa do Časa pricurljajo poročila o policijskih racijah v kosovskih vaseh, med katerimi je skoraj po pravilu ubit kak Albanec, Ceš da ni upošteval policijskih ukazov ali predal orožja. Mladi Albanci, takih je po ne povsem preverjenih podatkih že najmanj 300.000, ki bi morali oditi v srbsko vojsko, kar bi v teh razmerah najbrž pomenilo odhod na bojišCa v Bosni, bežijo v tujino. ^OGOVOR S PREDSEDNIKOM KOSOVSKIH ALBANCEV DR. IBRAHIMOM RUGOVO POGOVOR Z UPRAVNIKOM KOSOVA MILOŠEM SIMOVIČEM Za neodvisno Kosovo Dialog s Srbi ni mogoč, saj nam ne priznavajo enakopravnega položaja Tudi svet je spoznal, da Albanci nismo dejavnik nestabilnosti na Balkanu Albanci bojkotirajo pravice, ki jim jih ponuja srbska ustava Kosovo ima za Srbe enak pomen kot Atene za Grke Lanski ki • l ' k\ nh ob niso in r ne.Zarc ul «a-Tak Lugov niste riaii: vniki vzpostaviti kar nekajkrat. Sestal sem se s premierom PaniCem, poskusili smo se pogovarjati z raznimi srbskimi strankami, sestajali smo se v okviru sestankov ženevske konference itd., toda dokler Srbi pogovore razumejo kot pogovor gospodarja s svojim podložnikom, toliko Časa so vsa tovrstna prizadevanja le zapravljanje časa. Tudi predloga, ki smo ga dali lordu Carringtonu, da bi se s Srbi pogovarjali brez kakršnih koli vnaprejšnjih pogojev, Miloševič ni sprejel. Za dogovor bodo zato potrebni mednarodni posredniki. Kako si predstavljate prihodnost Kosova? Kosovo mora biti nevtralno in neodvisno. Odprto tako proti Makedoniji kot proti Srbiji s trdnimi jamstvi za pravice kosovskih Srbov. Obstaja mo- žnost mednarodne zaščite Kosova. Svet je že sponal, da Kosovo nikoli ni bilo navaden del Jugoslavije in Srbije. Mislim, da obstajajo mednarodne pravne osnove za zahtevo po mednarodni zaščiti Kosova. Kakšni so odnosi z novo vlado v Albaniji? -Prvič po letu 1918 je prišlo do oblikovanja pragmatične in globalne albanske politike. Tirana je zainteresirana, da na Kosovu ne bi prišlo do prelivanja krvi, zato nam njeni predstavniki veliko pomagajo pri vzpostavljanju stikov z mednarodnimi ustanovami. Skupaj se zavzemamo za praktično integracijo albanskega življa, ki ne bi bila nujno etnična, paC pa regionalna. Tako, kot se povezuje vsa Evropa. Ce bi odnose v Bosni gradili na regionalni, in ne na etnični podlagi, najbrž tudi ne bi prišlo do tako krvave vojne. Kako je na Kosovu sploh mogoče politično delovanje in kakšni so odnosi med kosovskimi političnimi strankami? V zadnjem letu dni smo bili deležni številnih provokacij srbskih paravojaških skupin, ki pa na srečo niso uspele. Tu so arka-novci, šešljevci, oboroženi srbski civilisti. To je klasična vojaška okupacija. Sonarodnjaki so me velikokrat kritizirali, Ceš da se ne zavzemam niti za mirne demonstracije, da bi vsaj s tem pokazali svoje nestrinjanje s srbsko politiko. Oktobra lani smo imeli velike demonstracije šolnikov, ki pa smo jih prekinili, ker smo se bali, da bi srbske oblasti to utegnile izrabiti za še hujšo represijo nad Albanci. Izogibamo se vsakršnemu dejanju, ki bi ga nasprotna stran utegnila izrabiti kot povod za novo nasilje. Politično delovanje v takih razmerah seveda ni in ne more biti normalno. Kljub vsem pritiskom pa delujemo naprej, o Čemer priča tudi naša mednarodna uveljavitev. Svet je ugotovil, da Albanci nismo dejavnik nestabilnosti na Balkanu, kakor so nas prikazovali zadnjih sedemdeset let- in veC. Postali smo dejavnik, na katerega je treba računati. Globalno gledano, so odnosi med kosovskimi političnimi strankami dobri. Dosegli smo konsenz o poglavitnih vprašanjih, torej o rešitvi kosovskega vprašanja, veC pa v takih razmerah najbrž ni mogoCe pričakovati, saj normal- nega političnega življenja na Kosovu ni. Tu in tam se sicer pojavijo tudi zamisli o radikalnejši politiki od sedanje, a za zdaj je vse ostalo le pri besedah. Tako delo je mogoCe samo zaradi velike solidarnosti vseh Albancev. Kaj menite o zahtevah Albancev, da je treba končno vendarle sklicati že lani izvoljeno skupščino? Tudi jaz si želim delovati javno in demokratično zato upam, da bomo parlament lahko kmalu sklicali. Toda v represiji, pod kakršno živimo, se lahko zgodi karkoli. Zato ne bomo silili z glavo skozi zid. Preden se odločimo za tako potezo moramo dobro oceniti razmere doma, pa tudi mednarodnih dejavnikov ne moremo veC zanemariti. (M. E.) V zgradbi nekdanjega kosovskega predsedstva v Prištini že dolgo ni nobenega Albanca več. Vsaj takega ne, ki bi tam sedel po uradni dolžnosti. Kljub temu pa srbske oblasti zadnje čase spet skušajo najti »poštene Albance«, kot jim sonarodnjaki posmehljivo rečejo, ki bi bili pripravljeni sodelovati z upravniki Kosova, nastavljenimi iz Beograda. O razmerah v pokrajini smo želeli slišati tudi tako imenovano uradno stran, zato smo se pogovarjali z upravnikom kosovskega okrožja Milošem Simovičem. Ali je dialog med Srbi in Albanci na Kosovu mogoč? Dve leti in pol jih prosimo, naj se udeležijo pogovorov. Srbska vlada je štirikrat pozivala vseh dvanajst albanskih strank, da bi prišle na pogovore. Premier Panič, pa Vanče in Owen so prišli k Rugovi. Ker pa Albanci •zahtevajo za Kosovo poseben položaj, dialog ni mogoč. Odcepitev Kosova ne .pride v poštev, ker je to srbska zemlja, kjer je potekala geneza srbskega naroda. Kosovo je za Srbe to, kar so Atene za Grke. To pa je politika, ki jo Albanci gojijo že od enaišti-ridesetega leta dalje. No, kjub številnim pritiskom njihovih strank so mnogi Albanci že spoznadi, da so bili prevarani. Zato nastajajo nove albanske stranke, kot je združenje Albancev, Srbov, Črnogorcev, Turkov in vseh drugih, ki se zavzemajo za skupno življenje in za enotno Jugoslavijo in Srbijo. Člani združenja so dr. Basri Plana, Fatmir Seholi in drugi. Mnogo preprostih Siptarjev, delavcev in kmetov, ima doma MiloševiCevo sliko in se zavzema za skupno življenje. Kaj menite o Demokratični stranki Kosova? To ni legalna stranka, ker ima nacionalistični in separatistični program in ker ni registrirana po predpisih srbskih zakonov. Kakšen je po vašem mnenju položaj na Kosovu. Albanci se pritožuejo, da je napetost vse večja. V zadnjih dvanajstih letih ni bilo nikoli tako mirno kot prav zdaj. Vzpostavili smo javni red in mir, ki ga morajo spoštovati vsi državljani brez razlike. Seveda se še vedno spopadamo s prekupčevanjem droge in oro- Uveljavljanje človekovih pravic si policija tolmači po svoje Albanci na Kosovu naj bi imeli po zagotovilih srbskih upraviteljev nekdanje avtonomne pokrajine vse pravice, le izkoristiti jih nočejo, saj jim njihovi ekstremistični politični voditelji nalagajo bojkotiranje vsega, kar ponuja srbska država. Po trditvah istih virov naj bi bilo Kosovo tudi najbolj miren del ostanka Jugoslavije, saj »se v tu zgodi manj umorov, kot v Beogradu«, pravi Miloš Si-movič, upravnik Kosovskega okrožja, kot se zdaj pokrajina imenuje. Pogovor s predsednikom odbora za varstvo Človekovih pravic Zenonom Celajem razkrije drugo plat kdsovske resnice. Odbor je v zadnjem letu dni dokumentiral veC kot štiri tisoC primerov maltretiranja Albancev, od tega samo od novega leta sem veC kot dva tisoC osemsto. Skoraj ni veC Albanca, ki še ni okusil srbskih zaporov. Zlasti vidnejši intelektualci so deležni posebne »pozornosti« srbskih oblasti. Le nekaj dni pred našim prihodom v Prištino so po šestdesetih dneh zapora izpustili publicista Blerima Salo, ker je pred dvemi leti(!) v reviji Zeri i Rini-se dal objaviti zemljevid ozemlja, na katerem živijo Albanci. Predsednik odbora je tudi na svoji kozi okusil delovanje srbske pravne države, kot Albanci ironizirajo srbsko uradno propagando. Ko so pred Časom s kolegi odhajali v Pec, da bi v tiskamo odnesli materiale za knjigo o izolantih, jih je ustavila policijska patrulja, preiskala avto in ko so odkrili zbrane izrezke iz Časopisov in revij o izolantih, vse odpeljali na policijsko postajo. Po že običajnem grobem zasliševanju in psovanju so jim rekli: »Zdaj vam bomo pokazali kako se spoštujejo Človekove pravice«. Potem je sledilo dve uri neusmiljenega pretepanja, po katerem so jih brez besed izpustili. (M.E.) Miloš Simovič (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) žja, toda zaradi anarhije, ki je bila tu doma še v Času Titove vladavine, ne moremo storiti vsega v letu ali dveh. Albanci na Kosovu imajo vse pravice. Ce bi želeli, bi lahko imeli svoje poslance v zvezni, srbski in pokrajinski skupščini. Tu so v večini. Naj pridejo, pa se bomo skupaj dogovorili o problemih, ki jih težijo. Na Kosovu se zgodi manj umorov, kot v Beogradu. Zato mislim da ni pošteno, da skušajo Albanci vsako najmanjšo stvar internacionalizirati. Nekja-krat smo jih prosili, naj napišejo seznam zakonov, za katere mislijo, da so do njih krivični. Takega seznama še po letu dni nismo dobili. Vse pravice, ki jim jih zagotavlja srbska ustava, parvico do avtonomije, zdravstvene zaščite, šolanja, dela itd., bojkotirajo. Tako ravnanje jim nalaga Rugova. Niso vsi Albanci za tako politiko. Mnogi se nam pritožujejo zaradi prevelikih finančnih bremen, saj morajo poleg davka, ki ga morajo plačevati po redni poti, plačujejo še davek Rugovi, da se lahko po mesec in veC sprehaja po svetu. Kaj pravite o obtožbah, da policija na kontrolnih točkah po nepotrebnem šikanira ljudi in jim odzvema denar? To so absurdne laži, ki jih razširja Rugova in njegovi somišljeniki. O tem pišejo brošure in jih pošiljajo v tujino. Za vsako tako obtožbo zahtevamo natančno navedbo kraja, datuma in imena osebe, ki naj bi se ji kaj takega zgodilo. Doslej nismo dobili še nobene take prijave. (M. E.) Nedelja, 30. maja 1993 FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU / . • TV SLOVENIJA 1 / FILM TEDNA: SREDA, 2.6. OB 20.35 Vse najboljše za rojstni dan, Turek Režiserka odlične kriminalke Doris Dörrie pravi: »Izogibala sem se klišejem.« Nemška režiserka Doris Dörrie se je rodila leta 1955, vendar se je že uveljavila kot ustvarjalka televizijskih in kinematografskih filmov in ne nazadnje novel. V Hannovru rojena umetnica je Študirala dramaturgijo v ZDA, zdaj pa je zaposlena na Akademiji za film in televizijo v Mii-,nchnu. Na TV Slovenija smo že videli njen tv-film Denar, tokrat pa bo televizija kot film tedna predvajala njen film Vse najboljše za rojstni dan, Turek, posnet leta 1991. Doris Dörrie je svoj film osnovala na istoimenskem romanu -uspešnici pisca Jakoba Arjounija. Njen film vsebuje klasične sestavine detektivskega trilerja, režiserka pa v ogrodje zgodbe naplete ostre kritične socialne opazke, ki zadevajo nespoštljivo in avtode-struktivno družbo. Kaj vas je pritegnilo k temu projektu? Doris: Nekoč sem na letalu brala kriminalko Jakoba Arjounija in lik Kayankaye me je pritegnil. Kayankaya je človek, ujet med dva svetova, in prav to najdete v vseh mojih filmih -junaki sedijo med dvema stoloma. Ljudje, ki se ne strinjajo s svetom, v katerem živijo, ki se ne prilagajajo okolici, me neizmerno privlačijo. Čemu ste posvečali posebno pozornost, ko ste snemali prizore s Turki in Nemci? Doris: Izogibala sem se klišejem in prevzela lastna merila, tako da se je povprečni nemški kinoobiskovalec težje vživel v karakterje kot običajno. Ste od nekdaj želeli obdelati tako občutljivo temo, kot je rasizem? Doris: Zame je rasizem to, da je nekdo osramočen samo zato, ker je hotel biti individualist, kolikor mu veleva duša. V mojem filmu Paradise je bila to ženska, edina ženska, ki se je držala svoje poti, v tem filmu je to Kayankaya. V tem trilerju sem imela priložnost obravnavati rasizem povsem naključno, nenamerno. Nisem nameravala posneti filma o rasistih, kjer vsak prizor kaže, kako Turki slabo živijo. Temu se reče socialni realizem, ki me ne zanima. Takih filmov so naredili dovolj v šestdesetih in sedemdesetih letih. Želela sem povedati zgodbo, ki bo gledalca zabavala in ne samo pridigala. Kako torej v tem kontekstu razlagate lik Kemala Kayankaye? Doris: Kayankaya ni nič posebnega, le neprestano je soočen z rasizmom, ki pa se njega niti ne tiče, saj sploh ni pravi Turek. V nekem prizoru pove, da je Turek le po rojstvu, to pa lahko prepozna samo iz svojega obraza in imena. Vedno pa jo dobi po grbi, ker je po videzu drugačen. S tem se mora soočiti, ker je prevzel primer, v katerem ima veliko opravka s Turki. Prizadeva pa si, da bi ga jemali kot človeka in ne le kot Turka. Ste imeli kaj težav, ker ste raziskovali tursko skupnost v Nemčiji? Doris: Nobenih. Zavedala sem se, da želijo dokazati Nemcem, da so radovedni. V Frankfurtu zraven železniške postaje, kjer smo snemali film, stoji stolpnica, imenovana bazar. Tam so večinoma turske trgovine in lokali in, zanimivo, dva črnska frizerska salona, ker je nekdo mislil, da so Turki in črnci eno in isto. V teh lokalih je kot v Istanbulu - sami Turki, nikjer nobenega Nemca. Vzrok za izoliranost je predvsem na nemški strani - nikomur niti na misel ne pride, da bi stopil v tak lokal. Ko pa to storiS, ugotoviš, da sploh nimaš težav, čeprav si Zenska. Ste razvili kakšen poseben slog za ta film? Doris: V Nemčiji je težko zbežati od realizma »who-dun-it« (kdo je storilec?), ki ga vidite na televiziji. V ZDA imajo na primer svojo »smetarsko« estetiko, bencinske črpalke sredi puščave itd. V Nemčiji tega ni. Po obnovi v petdesetih je vse nametano skupaj. Ce pogledate globalno, ni niti dovolj grdo, da bi bilo zanimivo, niti dovolj lepo, da bi užival v po- gledu - vse je nekje vmes. Zato smo razvili zelo natančen osnutek. Nismo snemali na originalnih lokacijah, da bi se izognili mizansce-ni. Vse smo prinesli in zgradili sami. Simon Popek TV SLOVENIJA 1 / SOVA: TOREK, 1.6. OB 23.20 Sheriock udari znova Enajst svežih epizod nadaljevanke za 'poletne noči VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 1986, scenarij John Hawkes-worth, režija Howard Baker, David Carson in drugi, igrajo Jeremy Brett, Edward Hard-wicke in drugi. Sir Arthur Conan Doyle je v mladosti dokaj neuspešno Študiral medicino, potem pa se je odločil, da postane pisatelj. Namenil se je pisati obširne zgodovinske romane po zgledu Walterja Scotta, a zanje nikakor ni našel založnika. Odločil se je za drugo pot in po dveh vzorih - Edgarju Allanu Poeju in Emilu Gaborieaju - ter študentskih izkušnjah, predvsem je bil pomemben profesor Bell, ustvaril lik popolnega dete- Z Mašo za Lojzeta Bratuža režiserja Marjana Frankoviča se po nekaj letih spet srečujemo s priznano avtorico televizijskih dokumentarnih filmov Dorico Makuc (na sliki). Za osvežitev spomina naj omenimo le dva ktiva. Tako se je leta 1887 pojavil z romanom Škrlatna soba, vendar bralci Holmesove genialnosti niso pretirano vzljubili. Naslednji roman, Znamenje štirih, je Doylu uspelo prodati reviji The Lippincott's Magazine - s pridržkom, naj poišče Se kakega romanopisca. NaSel je gospoda Oscarja Wilda in njegovo delo Slika Dori-ana Graya. Zadeva je finančno uspela in Doyle se je znova posvetil zgodovinskim romanom, ki jih ima literarna zgodovina za nadvse dolgočasne - vmes pa je za zabavo pisal tudi novelice s svojim genialnim detektivom v glavni vlogi. Nadvse užaljen, ker je bila zabava neprimerno bolj uspešna kakor vseh zvrsh. Lojze Bratuž, glasbenik in kulturni delavec, je bil v meni kot primorskem človeku simbol odpora slovenskega Primorja proti fašizmu. To je bil rod mojih starSev, ki stalno ži- resno delo, se je leta 1893 odločil, da svojega junaka nepreklicno ubi- vi in je navzoč v moji družini. In če sem se toliko let ukvarjala s televizijskimi dokumentarci, ne bi bilcj prav, če širši slovenski javnosti ne bi predstavila tragičnega lika človeka, ki je želel biti s pesmijo blizu svojemu narodu. S pomočjo umetnosti je stal na barikadah slovenstva, in to v cerkvi, kar je bilo tisti čas edino možno. Kljub tragični usodi je bil spodbuda uporniškemu duhu mladih rodov primorskih Slovencev. Ob njem sem želela predstaviti tudi bogastvo kulturne, gospodarske in politične zgodovine goriske dežele do prihoda fašizma, ki je zaustavil razcvet Gorice in njenega življenjskega zaledja. Film so v tednu dni posneli v koprodukciji T.V Slovenija in Sveta slovenskih organizacij v Italiji. je. Sherlock Holmes se je skupaj z največjim sovražnikom, profesorjem Mercedes, mercedes... le kdo jih dobi? Verjetno že vsi tisti, ki ste pokupili kartice 3x3, nestrpno pričakujete nedeljsko žrebanje. Danes, 30. maja ob 20.30 se bodo v Čatežu zavrteli bobni in doma pred malimi zasloni boste držali pesti, da vas sreča tokrat ne bi obšla. Za boljše razpoloženje in rahljanje živčne napetosti bodo poskrbeli Helena Blagne v vsem svojem blišču, Irena Vrčkovnik, 1 x Band, Panda, Nace Junker in zagrebška skupina Gitano ter plesalci plesne Sole Urška in Mojce Horvat. Seveda ne bosta manjkala obraza iz reklamnega spota: Andrej Rozman in Marko Derganc. Prireditev bosta vodila Nataša Bončina- Žgavec in Janez Dolinar pod režijskim vodstvom Igorja Praha. »Mercedes, mercedes... vsak ga želi, kdor je kupil kartico, ga lahko dobi!« Kdo pa bo sreCni dobitnik, bomo videli na žrebanju 3x3! Moriartijem, v noveli Zadnji primer zvalil v prepad v švicarskem Re-ichenbachu. Vendar je Doyle nehote ustvaril prvi primer množične psihoze v svetovni književnosti in kopica pisem bralcev ter pritisk urednikov so ga prisilili, da je leta 1902 najprej »iz zapuščine« izdal roman Baskervillski pes, potem pa je dokončno obupal in v zgodbi Skrivnost zaprte sobe znova obudil svojega junaka ter ga pognal novim detektivskim dogodivščinam naproti. Do smrti leta 1930 je -takrat že plemič - sir Conan Doyle napisal 36 kratkih zgodb z genialnim detektivskim računalnikom, ki seveda nima nobene zveze z vsak- SLOVENIAN MAGAZINE, štirinajstdnevna mozaična oddaja v angleškem in nemškem jeziku, ki predstavlja aktualna dogajanja v Sloveniji, kulturno in zgodovinsko dediščino, gospodarske in turistične zmogljivosti naše države, njeno tradicijo in svetovne povezave, je namenjena predvsem tujini, pa tudi Slovencem danjim življenjem, angleškim in svetovnim bralcem pa je vtisnil občutek varnosti in prepričanje, da imajo še tako nenavadni dogodki racionalno jedro in rešitev. Sherlock Holmes je postal mit in še dandanes vrste oboževalcev romajo v čudaško stanovanje na londonski ulici Baker Street 221b - in jih prav nič ne moti, da so si morali Angleži ulico in hišo preprosto naknadno izmisliti, stanovanje pa opremiti po opisih v Doylovih zgodbah. Literarni zgodovinarji in filozofi pa se strinjajo, da si je avtor junaka oblikoval po Nietzschejevi viziji nadčloveka, čeprav je Doyle tega nemškega misleca naravnost sovražil. (T. D. V.) po svetu. Oddajo uspešno predvajajo že na številnih satelitskih kanalih in kabelskih omrežjih. Novost pa je, da bo nemško različico oddaje, ki jo že objavlja TV Deutsche Welle, od 19. junija predvajal tudi nemški satelit 3 SAT in bo tako oddaja vidna na skoraj celotnem nemškem govornem področju. TV SLOVENIJA / NEDELJA, 30.5. OB 21.30 Maša za Lojzeta Bratuža zadnja naslova, ob katerih se je uveljavilo njeno avtorstvo: zgodovinski dokumentarec Spomin na Soško fronto in Od Križa do Stivana, dokumentarni film o Devinu. Oba filma je uresničila v sodelovanju z režiserko Mijo Janžekovič. Vprašali smo jo, kaj jo je spodbudilo, da se je kot upokojenka spet lotila te najbolj televizijske od 3 SAT ______ Slovenski magazin PREGLED FILMOV NEDELJA, 30. maj TV Slovenija 1 -13.35 Sosedovi mulci pe Bende van Hiemaast), nizozemski film, 1980,105 min. Voizer ••• Režija: Larst van der Meiden, igrajo: Norbert van der Zwaan, Gerard Cox, Remke j.vca! DeCek z mopedom povzroči prome^jo nesreCo in pobegne. Policija bo kmalu našla zato druščina zaCne mrzlično zbirati'denar, ce bi jim hoteli zapleniti motor. Kanal A - 22.00 Ples v temi (Dancin’ Thru the'Dark), ameriški film, 90 min. , ab- Scenarij: Willy Rüssel, režija: Mike Ockrent, igrajo: Con O’Neill, Clarie Haclce ’ ku-drew Naylor, Angela Clarke... V filmu je poleg dobre glasbe tudi obilo plesa, v paj pa je začinjeno z »ljubezenskimi prigodami«. TV Koper Capodistria - 23.00 •V' Pričevanje (Testimony), angleskii film, 1988,140 min. . Režija: Tony Palmer, igrajo: Ben Kingsley, Terence Rigby, Liza Goddard in dwg • Odlična filmska biografija Dimitrija Šostakoviča, ki jo je po skladateljivih Spo posnel priznani angleški televizijski režiser Tony Palmer. ^ Hrvaška TV -14.05 Lakers girls, ameriški film, 1990, 90 min. Igrajo: Tina Yothers, Paris Vaughan in drugi. k,mine Tri mlada dekleta sanjarijo o tem, kako bi postala Članice navijaške plesne sk p moštva LA Lakers. PONEDELJEK, 31. maj TV Slovenija 2 - 20.30 ..........._____................ Tretje življenje, drama TV Slovenija, 1980, 80 min. ' Andrei Scenarij: Boris Grabnar, režija: Mire Kragelj, igrajo: Jožica Avbelj, Slavka Glavina, Jf , a Kurent, Judita Hahn... Zgodita se prometni nesreči, katerih žrtvi sta mladi dekleb. H ima mrtvo telo, Jasmina možgane. Zdravnik se odloči za zapleteno operacijo.. Kanat A 20.30 Dokaz nedolžnosti (Ordeal by Innooence), ameriški film, 90 min. er. Književna predloga: Agatha Christie, režija: Desmond Davis, igrajo: Donald Su _ land, Faye Dunaway, Sarah Miles... Žrtev je lepa, bogata, a prezirana Rachel, za m ca pa obsodijo njenega sina Jacka. Toda dr. Calgary pozna Jackov alibi.... __ Hrvaška TV 1 - 20.55 Nezakonito (Illegal), ameriški Cmo-beli film, 1955,100 min. . Režija: Lewis Allen, igrajo: Edward G. Robinson, Nina Foch, Albert Dekker in drugi- J ^ tožilec je razočaran nad sistemom. Odloči se, da bo branil gangsterja, vendar kmalu spo da ne more stati na strani kriminala, zato stori vse, da zadosti pravici. TOREK, 1. junij Howard TV Slovenija J-23.20 i Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka, 1986,11 epizod. Scenarij: John Hawkesworth po zgodbah Arthurja Conanna Doylea, režija: H°w . Baker, David Carson in drugi, igrajo: Jeremy Brett, Edward Hardwicke, Colin Jeavon drugi. Sir Conan Doyle je po desetih letih ponovno »oživil« svojega junaka... (Kanal A >20.30 Družinski dnevnik, slovenski cmo-beli film, 1961, 90 min. .. „„i. Scenarij: Ferdo Godina, režija: Jože Gale, igrajo: Stane Sever, Vladoša SimCiC, Jurij Son. ^ Anka Cigoj in drugi. Inšpektor Smrekar je tako zakopan v svoje delu, da o dogodkih v žini ne ve skoraj nie. Zato se trdno odloči, da bo vajeti vzel v svoje roke, toda kaj, ko TV Koper Capodistria - 20.40 0 Marino in morje, švicarski film, 1981, 85 min. , . , Režija: Francesco Canova, igrajo: Diane Dangley, Ricardo Pradella, Silly Togni in Mario je mlad trgovski potnik. Nekega dne na poti »pobere« stoparko, ko sliši po r da je dekle po opisu ravno takšno, kot je njegova sopotnica, ušlo iz poboljsevahuce. TV Avstrija 1-23.25 Sum (Suspicion), ameriški film, 1941,105 min. „e Režija: Alfred Hitchcock, igrajo: Cary Grant, Joan Fontaine in drugi. Lina, dekle iz P1?®0 ■ • ............. • -- .enadnismi- SREDA, 2. junij IIP TV Slovenija 1 - 20.35 Vse najboljše za rojstni dan, Turek (Happy Birthday Türkey), nemški film; 1991. Scenarij in režija: Doris Dörrie, igrajo: Hansa Czypionka, Doris Kunstman, La11?“ z Hamei in dmgi. Kayankaya se vse bolj zapleta v »primer«, ki ga vodi v svet trgovin mamili, korupcije, policijskih zlorab v sodobnem velemestu Frankfurtu. Hrvaška TV - 20.05 Ženskar (Le cavaleur), francoski film, 1978, 150 min. . Režija: Philippe de Broca, igrajo: Jean Rochefori, Catherine Alric, Anne Girardot drugi. Petdesetletni pianist se zave, da so dnevi ljubezenskih pustolovščin že prete Avstrija 1-00.25 Zelig, ameriški film, 1983, 75 min. Psihiatrinja mu poskuša pomagati, da bi našel lastno identiteto. ČETRTEK, 3. junij Kanal A - 20.30 Kdo je ubil njenega moža (Somebody Killed Her Hausband), ameriški film, 100 mm. Rezija: Lamont Johnson, igrajo: Farrah Fawcet-Majors, Jeff Bridges, John Wood, Tam\7j Grimes in drugi. Nekega dne se ženi zdolgočasenega in brezsrčnega poslovneža zg nekaj zanimivega - med nakupovanjem se zäeti v Jerryja, prodajalca igraC... Avstrija 1-21.30 Hombre, ameriški film, 1967,95 min. ‘ • Režija: Martin Ritt, igrajo: Paul Newman, Fredric March in drugi. Russell, ki skupajz £Pa živi v rezervatu, potuje s poštno kočijo. Med potniki sta tudi indijanski agent Favor,») rezrevatu poneveril veliko vsoto denarja, in njegova žena. Denar privlači tudi razbojnike... PRO 7-23.15 Slepi sestanek, ameriški film, 1964,100 min. Igrajo: Joseph Bottoms, Kirstie Alley in drug prigovarjanje Čedne Claire privoli v tvegan p< mi se lahko orientira. Kmalu pride na sled psihopatskemu morilcu... PETEK, 4. junij TV Slovenija 1 - 20.30 Tango in Cash, ameriški film, 1989,105 min. ,, Scenarij: Randy Feldman, režija: Andrej KonCalovski, Albert Magnoli, Peter Mac Donaia, igrajo: Sylvester Stallone, Kurt Rüssel... Tango in Cash sta strah in trepet za podzemlje Lo Angelesa. Premeteni gangsterski šef pa jima nastavi past in tako se znajdeta v zaporu... . Kanal A - 20.30 James Dean, ameriški film, 100 min. , , Igrajo: Stephen McHattie, Michael Brandon, Meg Poster, Candy Clark in drugi. To je zgon-ba o prijateljstvu med pisateljem in producentom Williamom Bastom in James Deano Spoznala sta se v študentskih letih in njuna povezanost je trajala vse do Deanove smrb. Hrvaška TV 1 - 20.45 Oddelek za umore (Homocide), ameriški film, 1990,110 min. . . Režija: David Mamet, igrajo: Joe Mantegna in drugi. Bob Gold je vztrajen, trmast in po " ten detektiv. Nekega dne se v revni črnski Četrti skoraj zaleti v avto neizkušenega pon sta, ki mu zmedeno govori o mrtvi starki, nevarnem psu v starinarnici... TV Avstrija-21.20 Počitnice v troje (The Great Outdoors), ameriški film, 1988, 85 min. Režija: Howard Deutch, igrajo: John Candy, Dan Aykroyd in drugi. Trgovec z avtomonrn Chet se skupaj z družino odpelje na počitnice, da bi pozabili na vsakdanje težave in tegobe. Vse bi bilo v najlepšem redu, Ce njihove idile ne bi zmotil svak Roman.. SOBOTA, 5. junij TV Slovenija 1 - 23.15 Bela soba, kanadski film, 1990,109 min. Scenarij in režija: Patricia Rozema, igrajo: Kate Nelligan, Maurice Godin in drugi. Norm živi precej enolično življenje v predmestju Toronta. Postati hoče pisatelj, toda okolje mu daje uporabnega gradiva za njegov »veliki« roman. Zato oddide od doma... RADIO TV Nedelja, 30. maja, 1993 ^oyiTN SKI PROGRAMI ^ SLOVENIJA 1 ^lv žav, ponovitev Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 12/26 j|ela nadaljevanke ^onni in Manni, 1/6 del nemške nadaljevanke 20- mednarodni mladinski pevski festival Gelje '93, prenos Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila Domači ansambli: Slovenski kvintet. VPS 1305 Sosedovi mulci, nizozemski mladinski film, VPS 1335 Huxley: Ognjeno drevje Thike, 5/7 del, VPS 1600 TV dnevnik 1 Bruno, nedeljski otrok, francosko/belgijski film, VPS Doni me kakor pečat na svoje srce Slovenski loto, VPS 1915 /V dnevnik 2 Zrcalo tedna Terme Čatež: Pomladni 3 x 3, VPS 2030 “Jasa za Lojzeta Bratuža, dokumentarec tedna TV dnevnik 3 VPS 2205 Sova Hal Roach predstavlja: Dva mornarja, 12/29 del ameri-Cb nanizanke, VPS 2245 Vrtinec, 12/13 del južnoafriške nadaljevanke, VPS 2310 SLOVENIJA 2 Vrnitev na otok zakladov, ponovitev 8/10 dela angleške nadaljevanke Zaključek pokala Slovenije v akrobatskem rock’n'rollu Poglej in zadeni, ponovitev Športna nedelja Wroclaw: Kvalifikscije za EP v košarki, M, Slovenija-Deska, prenos Ptuj: Kvalifikacije za EP v rokometu, 2, Slovenija- Madžarska, prenos Kolesarska dirka Giro d'Italia TV dnevnik 2 Slovenski magazin Zato so prijatelji, dobrodelni koncert za Bosno, posnetek >z Beljaka Športni pregled Video strani ® RAI 1 RETE 4 Koper M Hrvaška 1 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazin Masa Aktualno :Parola e vita Zelena linija TG 1’una in dnevnik Film: Per chi suona la campana (dram., ’43) Glasba: Ballo liscio, mambo, merengue Cambio di campo Konjske dirke Dnevnik 1 Sport: Quelli del Giro Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Qpattro cuccioli da salvare (pust., ’87, i. Red Steagall) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: 1942 - I 15 anni di Emma (Avstral. ’85) RAI 2 KANALA |IjKi Stan in Olio na počitnicah, burleska Male živali Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 6. dela doku-uientarne serije Matlock: Profesor, ponovitev 8. dela dela serije Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kulinarični kotiček, 17. oddaja Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo, 17. oddaja Elizije - Vatikan in nova doba, 2. del Live & Kickin', 14. brcanje v živo Tropska vročica (Tropical Heat), 3. del ameriške nadaljevanke Ples v temi, ameriški film, režija: Mike Ockrent, igrajo: Con O’Neill, Claire Hackett, Andrew Naylor in drugi Otroški variete Film: Ludwig 2 (’54) Aktualno: Tvoj bližnji, 10.50 Vse o RAI 2 Giorno di festa (vodi Sandra Milo) Nan.: Medico alle Hawaii Dnevnik, kult. tednik Gulliver in vreme Variete: Serata d’onore (vodi Pippo Baudo) Film: Brancaleone alle crociate (kom., It. ’69, i. V. Gassman) Sport: nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: II sole nel cuore - Alti e bassi Dnevnik 2 Protestantizem Sagra del Carroccio Sport: vaterpolo Ita-lija-NemCija (EP), 1.40 SP v motonavtiki F1 ^ RAI 3 koper Slovenci iz Italije o svojem življenju in delu tD]I5®a KOROŠKA ■■lil Pokaži kaj znaš, večjezično srečanje otrok v Skoficah; S Tam, kjer teče bistra Bela in druge oddaje Dnevnik za najmlajse Film: Che botte, ragaz-zi (kom., It. 74) Tenis: medn. turnir Francije Roland Gar-ros, vmes (*14.00) deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, Sport Risanke: BlobCartoon Film: II mattino dopo (krim., ZDA '86, i. Jane Fonda, J. Bridges) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih Film v originalu: II principe consorte (glas., ZDA ’29, r. Ernst Lubitsch) f __ TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 17.10________ Konec tedna z očetom... Fj-ancosko-belgijski film Bruno, nedeljski otrok obravnava življenje otrok ločenih staršev Tema o otrocih, ki po mo. Bruno je otrok ločenih odpotuje k bogatim starim °Citvi ostanejo pri v enern od staršev, je bila 6 n° privlačna za filmske s varjalce. Ce nie drugega, u si ti filmi z nekaj izvirno- riL 'vj ^0Dro igralsko zase-• , hitr° pridobili simpati- J gledalcev. Opomnimo se samo Ben-onovega filma Kramer pro-amerju, ki je postal pra-a uspešnica tako v ZDA ut tudi pri nas. Poleg tega •?a’ ste si na malih zaslo-* |abko ogledali že kar ^ ai francoskih različic na u tem0j pa SQ veCjnoma anj solzave in bolj humor-e- Prancosko-belgijski film runo. nedeljski otrok je Prav posrečen film na to te- staršev. 2ivi pri materi, vikende pa občasno preživlja z očetom. Filmska zgodba prikazuje enega izmed nadvse živahnih koncev tedna dvanajstletnega Bruna v družbi njegovega oCeta. Oce je modni fotograf, lepe ženske pa so njegova šibka točka. Čeprav je zaradi svoje bohemske narave pogosto v zaostanku s plačevanjem sinove preživnine, pa vedno poskrbi za pestre konce tedna. Za vikende si ob preganjanju dolgočasja izmisli vse mogoče. S sinom se tako mnogokrat znajdeta v vrsti kočljivih situacij, iz katerih se morata izmazati. Konec tedna Bruno z očetom Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale Aktualno: 4X7 Variete: A časa nostra Nad.: Celeste, 13.00 Milagros, 14.00 Sen-tieri, vmes vesti Film: Ormai non c’e piü scampo (pust., 80) Kviza: La veritä, 17.35 lo tu e mamina, vmes (17.30) Tg 4 vesti Nan.: Colombo, vesti Film: Figli di un dio minore (dram., ’86, i. W, Hurt), Kronika Film: Anastasia (dram., ZDA ’56), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geographie Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Film: Cuori nella tor-menta (kom., It» ’84) Variete: Bravo bravissimo Nan.: Le inchieste di padre Dowling, 19.00 Robinsonovi Dnevnik TG 5 Film: Fratelli dTtalia (kom., It. ’89) Aktualno: Nonsolomo-da, 23.30 Italija sprašuje, (0.30) vesti ITALIA 1 Otroški variete A tutto volume Sport: LTtalia del Giro, 11.45 Veliki golf Odprti studio Sport: Grand Prix, 14.00 Vodic nogometnega prvenstva, 14.30 76. kolesarska dirka po Italiji Domenica stadio Film: Thor e Hulk gli invincibili (’88) Film: Game over -Scacco alla regina (kom., ZDA ’92, i. Brigitte Nielsen) Sport: Girosera, 23.00 Pressing (vodi Rai-mondo Vianello) Variete: Mai dire gol Sport, odprti studi in pregled tiska # TELE 4 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi Crime Story, ameriška tv nanizanka Sin, ponovitev filma NoCni sodnik, am. tv nanizanka Čarobna svetilka Fantazoo, risanke Pustite jih živeti, dok. serija Stripy, risanke Stanje stvari, mladi, ponovitev Kam vodijo naše stezice: Slovenci iz Italije o svojem življenju in delu, vodi: Mario Cuk TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Žrebanje loto Testimony, angleški biografski film TV dnevnik Charlie Chan v operi, ameriška kriminalka, 1937; igrajo: Warner Oland, Boris Karloff in drugi (□IMF Avstrija 1 Cas v sliki Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški film Fritz Kreisler Molitve iz božjega vrta Iluzija, kanadska risanka V barki je erv, nemška risanka Moj oCe, opica in jaz, avstrijski film Kopališki mojstri iz Malibuja: Mrtvo dekle iz zaliva morskih psov Levja jama: Kronske priče, 6. del serije Kavalir z rožo, opera R. Straussa. Zbor Bavarske državne opere, glasbeni vodja: Carlos Kleiber, iz Narodnega gledališča München PoroCila/Ex libris TisoC mojstrovin (□IMF Avstrija 2 Cas v sliki Čebelica Maja Simpsonovi Rudniki kralja Salomona, ameriški film Dober dan, Koroška Okrog Herrenseeja Alf: Omamljen od bombaža Slika Avstrije Cas v sliki Vrnitev v prihodnost D, ameriški zf film Sea of Love, ameriška psihološka kriminalka Okameneli gozd, ameriški film (Leslie Howard, Bette Davis, Humprey Bogart) Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin TV SLOVENIJA 1 18.30 DENI ME KAKOR PEČAT NA SVOJE SRCE Poročila Tv koledar Slavnostna seja sabora Republike Hrvaške Binkoštna nedelja, prenos maše iz Zagrebške katedrale Poročila Dan državnosti, prenos z Jaruna Mir in dobrota Poročila Laker Girls, ameriški film o treh dekletih, ki sanjajo o tem, kako bi postale Članice navijaške plesne skupine moštva LA Lakers. Igrajo: Tina Yothers, Paris Vaughan in drugi. Družinski zabavnik Dan državnosti, prenos z Jaruna TV fortuna Dnevnik 1 Dokumentarna oddaja Sedma noc, vključitev v Jarun Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Passaport, športni dokumentarec; Zakon o športu Rokomet, finaCe pokala evropskih prvakov, iz Frankfurta Ledena palaCa, am. film Dnevnik 1 Z jadri okoli sveta, 7/12 del Morske steze, 2/5 del dok. serije Majski cvetovi, 4/6 del angleške nanizanke Hrvaška nogometna liga Jazz opolnoči @ Madžarska Za otroke Rojstvo glasbene akademije Nedeljski magazin Binkostno bogoslužje Ob dnevu otroka Rokomet: Olympique Marseille-Veszprem, prenos Otroci za otroke, prenos prireditve iz Nepš-tadiona Program evangeličanske Cerkve Disney, risanke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Bratje iz Koložvarja V senci satana, francoski film Večer napevov, poje Barbara Hendricks RAI 3 20.30 THE MORNING AFTER, ameriški film starSem in družini v Bruges v Belgijo, a tjakaj prispeta z veliko zamudo. Pot se je namreč zavlekla zaradi očetove zabave v Deauvillu. Kljub zanimivim dogodivščinam pa ima tudi Bruno včasih vsega dovolj, saj bi bil raje večkrat sam z oCe-tom ... Film je nastal po scenariju Alaina Quercyja in Louisa Grospierra v režiji Louisa Grospierra. Igrajo: Roger Hanin, Christian Mesnier, Francine Berge, Pascale Roberts, Marika Green, Lena Škerla, Lyne Chardonnet, Roger Drumas, Mary Marquet in drugi. Za praznik binkošti je uredništvo Obzorij duha pripravilo oddajo, ki bi ji lahko dali podnaslov - meditacija o birmi. Zakrament krščanske zrelosti, ki ga na kratko imenujemo birma, ima vsaj dve razsežnosti. V prvi vrsti je to zakrament iniciacije, s katerim mladi vstopajo v svet odraslih. To ni več odločitev za vero, ki bolj ali manj spontano sledi vplivu okolja, temveč prerašča v osebno vero, ki oblikuje življenje vsakega posameznika. Po drugi strani pa pomeni birmanska slovesnost zlasti za podeželske župnije praznik za vso skupnost. Televizijska ekipa je posnela dogajanje ob dveh birmah: eni v mestu in drugi na podeželju. Od-dajo je z besedilom povezal Jože Zdravec.________________ RA SLOVENIJA 3 22.05 Sodobni literarni portret: PETER STOPAR V današnji oddaji Sodobni literarni portret bo predstavljen slovenski pisatelj Peter Stopar, avtor treh romanov: Kave, kavice, ko-fetki (Roman za katerega je avtor dobil nagrado RS ZSS in Pešernove družbe v letu 1987), Evina poštevanka in Versailles pozimi. V svojih delih se pisatelj ukvarja s lemo odnosa med moškim in žensko, predvsem s tem, kako moški s pomočjo ženske kot Drugega ustvarja realnost. Stoparjev pisateljski opus je posvečen seciranju vzorcev, v katere je ujet posameznik pri organizaciji svoje intime kot temeljne celine skupnosti. Alex (Jane Fonda - na stiki) se v zatonu svoje igralske kariere vdaja pijači. Nekega jutra se prebudi v tuji postelji, ob njej pa leži umorjen pornografski fotograf. Alex ne ve, ali ga je ubila ona, zato poskuša zbežati iz mesta ... Režiser Sidney Turnet je pred to kriminalko snemal predvsem socialno obarvane filme, komedije in politične filme. Njegovo zadnje delo je film Tujka med nami. PRO 7 08.35 KJE JE, PROSIM POT NA FRONTO, ameriški film Vojaki pogrešajo alkoholne pijače jn ženske. Edina ženska, ki jo poznajo, ne more zbuditi njihovega zanimanja, zato pa bo nekoliko laže s pijačo... Zabavno komedijo - The Private Navy of Sgl. O'Farreli -, v kateri z igro izstopa predvsem Bob Hope.je režiser Frak Tashlin posnel leta 1968. Fio-pe se je po razburkani mladosti posvetil igralstvu. Po prihodu v Hollywood je igral predvsem v komedijah. S serijo sedmih filmov Road to.... v katerih je igral z Bingom Crosbyjem in Dorothy Lamour, pa je postal eden najbolj znanih ameriških komikov. Igrajo: Bobe Hope, Phyllis Diller, Gina Lollobrigida in drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88.5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Binkoštna maša; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 16,00 Lojtrca domačih; 17,30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program -Glasba. Slovenija 2 6.30.7.30.8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Nedeljski val; 8,40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, prenos 1. programa. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 8.30 Preludij s klavirjem; 9.00 Prenos binkošt-ne maše; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 MePZ Obala; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi: Vojna brez bitke (H. Müller); 19.35 Cerkvena glasba: Missa sub titolo s. Leopoldi (Haydn); 20.00 Sedmi damžO.lS Glasbeni portret; 22,05 Literarni portret; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec 3. programa in vključitev v nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) ; (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, v napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Naša pesem; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in lonca; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.30 Dnevnik in osmrtnice; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8,35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italjji; 10.00 Mladinski oder: V rekordnem času okoli sveta (Zlata Jurin, r. Adrijan Rustja, zadnji del); 10.30 Narodnozabavna glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Mala scena: Ob srebrni reki, izbor izseljeniške proze (pripravila Zora Tavčar, prod. Radijski oder, r, Marjana Prepeluh, ponovitev); 14.45 Znani ansambli; 15.30 Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 Potpu-ri; 17.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Praznična oddaja (P. Zunder); 18.10 - 18.30 Praznična oddaja (P. Zunder). f »d IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.30 Poročila; 11.00 The Big Picture, ponovitev; 13.30 XPO; 14.00 Guns'n'Roses: Past Present and Future; 19,00 Us Top 20, vodi Steve Isaacs; 21.00 120 minutes, vodi Paul King; 23.30 Headbangers Bali, heavy metal rock, vodi Vanessa Warwick; 02.00 Video; 03.00 NoCni video SKY ONE 07.00 Hour of Power; 08.00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bunch; 14.00 Robin of Sherwood; 15.00 Trapper John; 16.30 Fashion TV; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Adventures of young Indiana Jones; 21.00 All the Rivers Run, 1/4 del avstralske nadaljevanke; 23.00 Wiseguy; 00.00 Plill Street Blues PRO 7 05.35 Serije; 08.35 Kje je, prosim, pot na fronto?, ameriška komedija; 10.20 Železna ljubica, ameriški vestern; 15.15 Odongo, britanski pustolovski film; 16.50 Angelika in kralj, ■ fr./italijanski film; 20.15 Zadnja bitka generala Custerja, amerški vestern; 00.55 Tvoja pesem - tvoja smrt, avstralska kriminalka SATI 05.05 Windomova pot, ponovitev angl. filma; 08,30 Nevaren zaliv, ameriški tv film; 10.10 Donovanova krčma, ameriški film; 13.40 MolCeCi Človek, ameriški vestern; 15.30 Velike počitnice, fr./it. komkedija; 20.15 Frank Sinatra - pot na vrh, 1/2 del ameriške mini serije PREMIERE 08.00 Addamsovi; 14.00 Zmešan policaj, am. film; 20,15 Doc Plollywood, ameriški film; 21.55 Plavolasa skušnjava, ameriška komedija, 23,50 Harley Davidson and The Marlboro Man, am. akcijski film; 01.25 Zlate verige, ameriški film RTL 06.00 Otroški spored; 08.30 Risanke; 10.40 Limba, Limba, Lambada, ameriški plesni film; 12.25 Bojna ladja galaktika, ameriški zf film; 14.45 Zmešnjava v taboru Cucamonga, am. film; 16.40 Bikini Shop, ameriški film; 23.00 Blood-sport, ameriški film SUPER CHANNEL 20.00 The Mysterious two, ameriški zf film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Eurofun; 09.30 Košarka: NBA; 11.00 Tenis, odprto francosko prvenstvo, prenos SKY MOVIES 09.00 Charlie Chan and the Curse of the Dragon Queen; 11.00 Shipwrecked; 25.35 Silent Movie; 17.00 For your Eyes only; 20.30 Xposure; 21.00 Carry on Emmanuelle; 00.45 The Adventures of Ford Fairlane; 04.05 Mirate; 05.35 Storm 10 Nedelja, 30. maja 1993 SLOVENIJA ZDRUŽITVENI KONGRES STRANK LEVE POLITIČNE OPCIJE Ob sedanji krizi levice, tako v svetu kot pri nas, je ustvarjanje nove politične stranke zahtevna naloga Delavska stranka. Socialdemokratska unija in Socialnodemokratska prenova ter skupini socialistov in seniorjev sestavljajo novo stranko z imenom Združena levica socialnih demokratov - Sedanje afere so kriza vizije pri političnih nasprotnikih - Predsednik je Janez Kocijančič LJUBLJANA - Potem ko smo pred Časom doživeli združevanje na desnici, to je združitev krščanskih demokratov z narodnimi demokrati, smo bili včeraj priča tudi združevanju na levici. V novo stranko leve oziroma levosredinske usmeritve, Združeno listo socialnih demokratov (njena kratica je še vedno ZL), so se združile tri stranke, in sicer Delavska stranka, Socialdemokratska unija in Socialnodemokratska prenova ter socialistična in seni-orska skupina. Tako je nastala povezava zavezniških strank, ki so skupaj nastopile na decembrskih volitvah, zdaj pa so z združitvenim kongresom naredile »pomemben politični korak v novo kvaliteto - organizacijsko moCno in idejno jasno socialdemokratsko stranko na Slovenskem«. »Politično življenje v Sloveniji, ki ga označujeta strankarsko barantanje in intrigiranje, je sicer izjemno neugodno za razvoj leve politike, ki zahteva načelnost, stik z ljudmi in se gradi na dolgi rok in ne more biti oportunistična. Toda Ce smo uspeli v volilni tekmi z geslom Združeni smo močnejši, bomo uspeli tudi pri povezovanju levice v Sloveniji,« je uvodoma dejal Dušan Kumer, dosedanji vodja koordinacije strank ZL, od včeraj pa glavni tajnik nove stranke. Člani nove stranke so ponosni zlasti na to, da drugi o združevanju le govorijo, oni pa so se združili tukaj in zdaj. Obenem ne pristajajo na tezo o socialno-politi-Cnem in celo razredno-politiCnem determinizmu stranke, saj ne gre le za stranko delavcev, ampak stranko vseh ustvarjalnih slojev v družbi, ki nima negativnega odnosa do privati- Majda Vukelič zacije, kapitala in podjetništva. Ker živimo v vznemirljivih razmerah, ko celo vplivni voditelji govorijo o udbomafijskih zarotah, o domnevnih temnih igrah, ki naj bi jo vodili kadri iz prejšnjih Časov, ZL to »ceneno fantastiko s pomilovalnim nasmeškom prepušča tistim, ki se z njo ukvarjajo«. »Naše stranke imajo mirno vest in Ciste roke. Zato se ne bojimo nobenih preiskav in odkrivanj resnice. Splošne obtožbe v pravni državi niso vredne ničesar, konkretnih obtožb pa se je treba lotiti z instrumenti pravne države. Razpravljati enkrat o tem, kako imajo ljudje nekdanjega režima še vedno v rokah celotno realno oblast, drugič pa o tem, kako se uresničuje skrivni načrt, kako bi to oblast spet prevzeli - Ce ironiziram, bi to pravzaprav pomenilo, da bi hoteli eni in isti ljudje zamenjati sami sebe -pomenijo plehkost in izgubljanje Časa. Naj ponovim oceno, da gre pri vseh teh konstruktih predvsem za poskus opravičevanja svojih neuspehov na volitvah nekaterih političnih veljakov in implicitno priznavanje nemoči in neu-stvarjalnosti ob zastoju, do katerega je prišlo pri razreševanju najpomembnejših problemov tran- Kljub takšnim in drugačnim težavam vendarle skupaj (Foto: Srdan 2ivulovič / TRIO) zicije,« je dejal predse- . dnik nove stranke Janez KocijanCiC. Kongres, ki se ga je udeležilo nekaj veC kot dvesto delegatov, številni domači in tuji gostje, je v pismu pozdravil tudi elan nekdanje SDP in zdaj nove stranke Milan KuCan, ki je izrazil upanje, »da bomo zmogli skupen dogovor o vsebini našega življenja v svoji državi«. Na kongresu so sprejeli programsko izjavo nove stranke, statut in tri posebne resolucije, in sicer o urejanju vprašanja slovensko-hrvaške meje, socialnem paktu in partnerstvu ter družinski politiki in otroškem varstvu. Združena lista socialnih demokratov je včeraj vložila tudi prošnjo za sprejem v Socialistično internacionalo. Piero Fassino, sopredsednik komisije Socialistične internacionale za osrednjo in vzhodno Evropo, ki se je kot gost udeležil kongresa, je ZL obljubil podporo v njenih prizadevanjih za včlanitev v mednarodno druščino. Novo vodstvo stranke poleg Janez KocijanCiCa sestavljajo trije podpredsedniki/in sicer Vlado RanCigaj, Cvetka Tinau-er in Borut Pahor, Rado Bohinc pa je bil izvoljen-za predsednika sveta stranke. Afere kažejo na nemoč pomembnih političnih sil Predsedniku Združene liste socialnih demokratov Janezu KocijanCiCu smo takoj po izvolitvi zastavili nekaj vprašanj. Ali je z včerajšnjim združitvenim kongresom končan proces združevanja levih oziroma levosredinskih strank? Za nas je združitveni kongres prelomno dejanje, ker ustvarjamo novo, pomembno in veliko politično organizacijo slovenske levice. Procesi združevanja pa niso nikoli končani. Želimo narediti organizacijo odprtega tipa, v katero bodo povabljeni vsi tisti, ki so levo ali levosredinsko usmerjeni. S katero od sedanjih strank se boste prioritetno dogovarjali o morebitni priključitvi k Združeni listi socialnih demokratov? Nimamo prioritet, še manj pa ideoloških predsodkov. Vašega kongresa se ni udeležil nihče iz Socialdemokratske stranke Slovenije. Kako si to razlagate? Povabili smo jih, zakaj niso prišli, pa naj sami razložijo. Združevanje levih strank še zdaleč ni bilo enostavno. Po nekaterih napovedih naj bi leva opcija sčasoma postala politično mrtva. Se vedno vam očitajo, da se stranka niti po šestih prenovah ni otresla lastne preteklosti. Smo stranka z zgodovinskim spominom in izhajamo iz pozitivnih tradicij, ki jih ima levica na Slovenskem. Sposobni smo se bili opredeliti do napak in zablod, ki jih je zagrešila katera od njenih predhodnic. Da bi bili stranka preteklosti, bi morali biti predvsem konzervativno opredeljeni in ohranjati bi morali neko družbeno stanje ali neke strukture. Za našo stranko je značilno ravno nasprotno. Želimo biti stranka sprememb in zelo smo nezadovoljni s sedanjim položajem, to je z zastojem v'preobrazbi slovenske družbe. Zato ne moremo veljati kot stranka preteklosti ali stranka z »nahrbtnikom«. Zanimivo je, da nam preteklost najbolj očitajo tisti, ki so njen sestavni del. Pravite, da ste stranka sprememb. Kaj boste spremenili v Času, ki je zaznamovan z aferami in dogodki, ki ne vzbujajo prav nobenega optimizma? Afere so znak nemoči. Nezakonitosti se dogajajo v vsaki družbi in odpraviti bi jih morali s sistemom J® vne države in ukrepanj6® pravosodnih organov, dru zbeno energijo pa bi morali usmeriti v reševanje osno vnih problemov tranzicij6-To veliko poudarjanje ater in njihovo osrednje mes o v očeh javnosti in javn® občil je izraz nemoči neka terih pomembnih političnih sil, da bi reševale vsebinska vprašanja. Temu se nameravamo upreti s svojo vizijo nadaljevanja druž e nih sprememb. ? Za čigavo nemoC gre-Nemoč vladajoče koalicije, katere del ste tudi vi- Afere poudarjajo zlasti opozicijske stranke, ven dar so tudi v vladajoči ° aliciji razlogi za zastoj pn preobrazbi. (M.V.} CEREBRALNA PARALIZA / NOV CENTER Sonček v Hrvatinih pomeni novo upanje za obolele in zavezo za zdrave Deset let Zveze društev za cerebralno paralizo - Center v nekdanji vojašnici Boris Vuk Otvoritev centra na Oba-li je povezana z jubilejem, desetletnico delovanja Zve- ze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki zdaj združuje že štirinajst regio- nalnih organizacij s približno štiri tisoC elani. Cerebralna paraliza je trajna okvara možganov, ki se lahko pojavi že z rojstvom, lahko pa nastane kot posledica poškodbe. Vsako leto se v Sloveniji rodi okoli devetdeset otrok s to možgansko poškodbo. Slovesnosti ob otvoritvi centra se je udeležil tudi predsednik Milan KuCan, ki je pokrovitelj desetletnice zveze. Zaželel je, da bi sonce zasijalo vsem ljudem, torej tudi tistim, ki jih je prizadela bolezen, kakršna je cerebralna paraliza. V obalnem centru Sonček bodo zlasti v poletnih mesecih potekale različne oblike počitniških in rekreativnih dejavnosti za inva-lide iz vse Slovenije. 2e letos bodo tu šola za starše s prizadetim otrokom, delo-vno-terapevtski in kultur-no-rekreacijski tabor. Sonček upanja za obolele (Foto:Zdravko Primožič/TRIO) ________UPOKOJENCI / SREČANJE_____ Več kot osemsto primorskih upokojencev se je pomerilo v športnih igrah in petju HRVATINI - Včeraj dopoldne je bila v PremanCa-nu pri Hrvatinih nad Ankaranom otvoritev obalnega rekreacijsko-terapevt-skega centra SonCek. V objektu nekdanje stražnice JLA se bodo usposabljali mladostniki s cerebralno paralizo z Obale v različnih ustvarjalnih delavnicah - za roCno tkanje, slikanje na svilo, peko kruha, računalniško oblikovanje in podobno. Obalni center se vključuje v mrežo centrov Zveze društev za cerebralno paralizo, poimenovanih SonCek. Mreža nastaja po dolgoročnem programu celovite skrbi za osebe s cerebralno paralizo. Prvi tak center je v Ljubljani, drugi v Mariboru, podoben center pa gradijo tudi v Slovenj Gradcu. STOMATOLOGI Smo blizu Evrope PORTOROŽ - Slovenska stomatologija ne sme biti izvzeta iz osnovnega zdravstvenega varovanja, zato mora naša družba omogočiti njeno prakticiranje in razvoj. To je bila glavna ugotovitev 10. mednarodnega srečanja stomatologov iz dežel Alpe-Jadran. Tudi tokrat so se srečanja udeležili mnogi znani strokovnjaki, ki sodijo v sam vrh slovenske stomatologije, med njimi tudi dr. Matjaž Rode. To dokazuje, da je tudi slovenska stomatologija v Evropi strokovno povsem na tekočem z najsodobnejšimi spoznanji, kar je treba še naprej spodbujati. (B. V.) TOLMIN - V tem mestecu so vCeraj potekale športne igre primorskih upokojencev in revija upokojenskih pevskih zborov. To je bilo 21. srečanje po vrsti, ki se ga je, najbrž tudi zaradi izredno lepega vremena, udeležilo kakšnih osemsto upokojencev. »Prišli so iz vseh desetih primorskih občin, pa tudi od drugod. Letos praznujemo petdesetletnico zloma fašizma, diktature, ki je hudo prizadela zlasti Primorce. Tudi zato smo pripravili naše srečanje v Tolminu, ki je potekalo le nekaj dni po praznovanju občinskega praznika,« je dejal predsednik DU Tolmin Evgen Golja. Primorski upokojenci so se pomerili v petih športnih disciplinah. V šahu so zmagali Ajdovci. V reševanju križank so bili najboljši Koprčani, ki so dosegli tudi največ točk na rekreacijskem pohodu. V balinanju so dobili pokal Novogoričani (moški) in IdrijCanke (ženske), v streljanju pa je prvo mesto pripadlo Idrijčanom. V skupnem seštevku so se med vsemi društvi upokojencev najbolje odrezali Kopri Cani. Po športnih tekmovanjih je sledila revija pev- skih zborov. Ob spremljavi tolminske pihalne godbe so zapeli pesem Vstajenje Primorske. Udeležence 21. srečanja upokojencev je pozdravil tolminski župan dr. Viktor Klanjšček. Naslednje podobno srečanje bo prihodnje leto v Novi Gorici. France Sotler, tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije, je povedal: »Tretjega junija se bomo v ljubljanski dvorani Tivoli zbrali slovenski upokojenci na Četrtem kulturnem srečanju. Pričakujemo pevce približno dvestotih upokojenskih zborov, nastopili bodo pesniki upo- kojenci, zabavni ansambli upokojencev, tamburaši in prekmurska folklorna skupina. Slavnostni govornik bo predsednik države Milan KuCan, svojo udeležbo pa je obljubil tudi predsednik parlamenta Herman Rigelnik. Med drugim bomo sprejeli izjavo, v kateri bomo slovensko javnost opozorili na ZgoCa vprašanja. V izjavi bo tudi zahteva, da moramo priti upokojenci v državni svet in svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi v zdravstveno zavarovanje, kjer nas zdaj ni, oziroma smo v manjšini.« (V. C.) DOGODKI, KI Sl JIH KAŽE ZAPOMNITI Med Butalami in Slovenijo razlika ni očitna Boštjan Lajovic Minuli teden bo ostal v slovenski zgodovini zapisan z zlatimi Črkami. Slovenija je namreč zbrala pogum, napela mišice in pred gradbišče spornega mejnega prehoda Plova-nije-SeCovlje na sloven-sko-hrvaški meji izobesila napis: »Nadaljevanje gradnje strogo prepovedano!« Pa jim to, pogumnim Slovencem, ni bilo dovolj, zato je eden od oblastnih velmož ukazal napisati: »Nadaljevanje gradnje najstrožje prepovedano!«, Ceš, naj vidijo, koliko nas je v hlačah. In glej ga zlomka, gradnjo so nemudoma prekinili, v deželo pa so se ponovno vrnili mir, blagostanje in afere... Analogija z butalskim obračunom s Turki je seveda namerna, saj sta si zgodbi v marsičem podobni, ponekod pa smo podalpski Hrvati (kot bi rekel naš bližnji mejak) celo bolj butalasti od samih Butalcev starega Milčinskega. To še posebno drži za novo slovensko manijo, namreč aferaštvo. Da se razumemo: vsaka spodobna demokracija mora imeti afere, ki so pravzaprav način za sprotno preverjanje delovanja sistema, naš originalni slovenski donesek pa je, kako te afere rešujemo. Po veC kot dveh mesecih medsebojnih obmetavanj in »raziskovanj«, v katerih so žalostni prvaki ravno novinarji, je jasno, da v tej državi ni veC poštenjakov. Vsi smo namreč udbovci, kosovci, visovci, tatovi družbenega premoženja in po novem tudi mastni zaslužkarji s pre- prodajanjem orožja. Vsi, razen najvišjih predsednikov te države: ti pa so z nekega drugega, neoma-deževanega planeta in nas takole »oddaljeno« modro vodijo. In seveda niso nie krivi, nie niso videli, slišali ali povedali -kot tiste japonske opice. Zatorej gospodje, odstavite že te posvetne uradnike, kot so M. K., J. S. in podobni, da bo narod sit, zadovoljen in očiščen, vi pa boste lahko vladali naprej. Bodite deus ex mac-hina in končajte to norijo, saj se bomo sicer dokončno pobili in bo tako zaman tisočletni trud za samostojno državo Slovenijo. Zgodovina vam bi to le težko oprostila. Dogodek tedna se je zgodil v nuklearki Krško. Potem ko so jo po dveh tednih popravljanja ponovno pognali, se je napaka na uparjalniku ponovila, zato so jo zaustavili. Pre- dvidevajo, da bo potreben mesec dni, da jo bodo usposobili skladno s predpisi. Prišlo je tudi do radioaktivnega sevanja, vendar, kot je dejal direktor Rožman, to ni bilo nie resnega. Nasprotniki jedrske energije so ponovno vznemirjeni in opozarjajo, da je jedrska elektrarna zdaj že toliko stara, da je pričakovati Čedalje veC okvar, denarja pa ni. Samo tokratno popravilo naj bi stalo veC milijonov dolarjev. Najbrž ne bomo zapisali preveč, ce napovemo, da bodo zeleni vseh strank in združenj v Sloveniji skušali utrditi svoj omajani ugled ravno s pomočjo krške elektrarne. Da bi bila mera polna, so ravno te dni objavili tudi spisek petih možnih lokacij za shranjevanje radioaktivnih odpadkov. Odzivi krajanov so pričakovano ostri, ponekod pa so vendar pretiravali. V vasi Ka- lišnica so preprosto ugra bili novinarja in snemalca, ki sta prišla tja preve rjat razpoloženje. Padlo je tudi nekaj udarcev, še veC pa menda kozarcev. Oblast je, vsaj navidez, popustila in pisno obljubila, da odlagališča ne bodo gradili proti volji krajanov. Bitka je torej končana, efekt NIMBY (»Ne na mojem dvorišču!«) pa )e očitno močnejši, kot so pričakovali na ustreznih ministrstvih. ... Solniki so se odloCih za stavko, in prav nie ne kaže, da jim bo vlada tokrat ugodila pri njihovih zahtevah. Težko je napovedovati, do kod bodo šh učitelji, upamo pa si trditi, da bodo spričevala vseeno razdelili. Potem pa bo dva meseca počitnic Časa za usklajevanja. Nekdanji dan mladosti so študentje preoblekli v dan radosti in v Križan kah pripravili veličastni koncert tudi z nekaterimi jugorock skupinami- Kar zadeva glasbo, je jugono-stalgija očitno še močno živa, saj vstopnic sploh m bilo mogoCe dobiti. Z mejami s Hrvaško se je ta teden ubadal tudi slovenski državni zbor. Zaradi obstrukcije Samostojne poslanske skupin6 niso sprejeli nobenih stališč, hrvaški veleposlanik pa je že nakazal, da se bo med Ljubljano in Zagrebom še zapletalo. Za začetek je zahteval Trdinov vrh, snežniški gozd, Ra" zkrižje, pol Piranskega zaliva in še kaj. Morda bi res bil Cas za novo politiko do Hrvaške, saj butalski napisi očitno ne zaležejo... CANKARJEV DOM - KOLEDAR PRIREDITEV V JUNIJU Nedelja, 30. maja 1993 junija, ob 21. uri 5LCer z umetnikom -s Šalamun gjjg p^kotn se bo ob izidu antolo-kSa^lag°li sonca pogovarjal Ale-fri,,!1'1®1' Zorn. lub CD, vabljeni! Petek, 4. junija, ob 20.30 -PREMIERA__________ MESO/LA ČARNE jbj; junija, od 10. do 15.30 ^onarodni Dct ovni forum SISTEMIH KAKOVOSTI kat lza,;or " Slovenski institut za linv!Vost meroslovje hrtova dvorana junija, ob 20. uri_ EETNi koncert stE? tone tomsic .^ska organizacija Univerze St''-1 bo pod vodstvom dirigenta „ .,ana Kureta izvedel dela Koca ^®rkuja, Šavlija, Vrhun- a«za °Pija’ Dominuttila >n Dipi- GaUusova dvorana, 500 SIT Sred; JTaf g» 2. junija, ob 20.30 I• koncert za dva igralca r . a. m pojeta Alenka Vidrih in L J.m,lr Lešnjak, glasbeniki Borut i. Jak - klaviature, Sasa Olenjuk - Kako frmonika. rai violina in Slavko Žnideršič vp -,napolniti eno uro naših ži-s toplino bližine in Ijube- gKajmislisti? ^san Jovanovič, režija; Davor kn'n0, glasbeni aranžma; Zdrav-tT>. iSa’ besedilo; Bjanka Adžič nnSul°v, kostumografija in sce-t., "rafiia; Diana Koloini, drama-tgjja; Ksenija Hribar, koreo-n.jttja; Janez Menart, Alenka nr' j Ömna Koloini, prevod in 1, lrenba; Alenka Vidrih, avtori-Vo Projekta; kostumi: Labod No-n t^esto; scena: Lipa AjdovšCi-jjjj’ Clavinova; Yamaha, Avtote- ki! P°nporo pri produkciji se za-jtaijujemo Francoskemu kultur-p mu centru Charles Nodier, okrovitelja RENAULT in HIT k?;0’’ Nova Gorica utlova dvorana, 600 SIT ^btek, 3, junija, od 10.30 do 12, me ÖMV MAPETROL .edstavitev firme ^aartova dvorana £glrtek, 3. junija, ob 11. uri JJkEDSTAVITEV IREH VIDEOKASET JANE STRŽINAR , 1 Evropski kulturi p.o. so v so-eiovanju z otroškim in mladin-, trn programom TV Slovenija in VD Ppdpori Državne založbe Slo-aiiije - Dejavnost založniškega jjtograma izšle tri videokasete; ovodnjak in makov škrat, Mala g,0ri,anka in Zaljubljeni zmaj. Kozi pravljice se prepleta Ijube-,ea - kot pot in način življenja, ljubi'1603 ^eP°la tn tudi kot za- SejnaEi, vabljeni! J^trtek, 3., ob 19.30 -Jjlgtek, 4. junija, ob 20. uri Koncert orkestra slovenske filharmonije ^.mižni abonma I in II Uigent Marko Letonja, Eugen In-p,lc. klavir togram: A. Kumar - Za fresko i.S' L- yan Beethoven - Koncert za avir in orkester St. 4 v G-duru P- 56, M. Ravel - Španska rapso-)a in La Valse. V petek TV sne- manje! * miusova dvorana, 500, 400, 300 7. in 8. junija, ob 20.30 j-RŠUT, PRŠUT ^e«serBigas Luna riJe moški in tri ženske na neki m prometni avtocesti postavijo , zelo prometnih Ijubezen-m trikotnikov... Slovenski podpisi! °sovelova dvorana, 400 SIT Rezija Marco Ferreri, igrajo Fran-cesca Dellera, Sergio Castellito, Philippe Leotard. Proizvodnja Italija 1991. Ali je popolno ljubezensko razmerje mogoče? Odgovor tiči nekje med mesenostjo in iskanjem božanskega. Slovenski podnapisi. Linhartova dvorana, 400 SIT (od 9. do 18. 6. - Kosovelova dvorana) Petek, 4. junija, ob 11. uri_ 40 LET KRVODAJALSTVA V SLOVENIJI Organizator RdeCi križ Slovenije bo podelil 30 priznanj, slavnostni govornik bo mag. Herman Rigelnik, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Gallusova dvorana Petek, 4. junija, ob 11. uri____ SIMPOZIJ O TRAMALU Organizator LEK Ljubljana Linhartova dvorana Sobota, 5. in sreda, 9. junija, ob 21. uri______________________ Kunst - Štromajer: LA LA SLINA Zgodba spiralastega rajanja Koprodukcija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma Igra Petra Govc Zgodba, ki jo bom pripovedovala, govori o moji popolnosti in moji izniCenosti, o moji bolezni in mojem umiranju, o mojem življenju in moji smrti. Sredi okroglega sveta in neskončnega vesolja sem doživela svojo lastno smrt in hkrati spoznala svojo lastno veličino. Spiralasto potovanje me vodi na veliko in usodno srečanje s koncem. Štihova dvorana, 300 SIT, študentje in dijaki 200 SIT Nedelja, 6. junija, ob 18. uri SIMFONIČNI KONCERT SIMFONIKI RTV SLOVENIJA Dirigent Anton Nanut, Harga Schiml, mezzosopran, Slovenski komorni zbor, Consortium musi-cum, otroški zbor RTV Slovenija -zborovodja Mirko Cuderman in Matevž Fabian Program: G. Mahler - Simfonija št. 3 v d-molu Gallusova dvorana, 500,400, 300 SIT Obiskovalce obveščamo, da bo od 6. do 13. junija v Mali galeriji odprta razstava Francesco Messina: Oblikovanje za H teatro comunale di Monfalcone - Tržič (1983 - 1993) vsak dan od 15. do 21. ure. Ponedeljek, 7. junija, 9.30 -13.00 USTANOVNA SKUPŠČINA SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE Tiris d.o.o. Štihova dvorana Ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri MED STRAHOM IN LJUBEZNIJO Pogovor s sestro Vido Žabot - v organizaciji Centra za duhovno kulturo Štihova dvorana, 300 SIT Ponedeljek, 7. junija, ob 19.30 EUGEN INDJIC - klavir Srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus Program: L. van Beethoven - Sonata op. 10 št. 2 v F-duru, F. Chopin - Fantazija op. 49, Tri mazurke op. 50, 59, 63, C. Debussy - Pet preludijev, S. Prokofjev - Sonata op. 14 St. 2 v d-molu dvorana Slovenske filharmonije, 400, 300 SIT Torek, 15. junija, ob 20.30 DEWEY REDMAN QUARTET - jazz Torek, 8., od 9.30 do 18. ure in sreda 9. junija, od 9. do 14. ure JAVNI NAKUPI seminar Centra za zunanjo trgovino v sodelovanju z EFTO simultano prevajanje, brez kotizacije sejna soba V4 Petek, 11. junija, ob 20. uri KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA zeleni abonma Dirigent Marko Munih, solisti Ni-tai Zori, viola ter Hillel Zori, violončelo; Izrael; Ana Pusar-Jeric, sopran; Josip LeSaja, bariton; Marko Gašperšič, orgle; Slovenski komorni zbor in Consortium musicum, dirigent Mirko Cuderman Program: P. Mihelčič - Novo delo (krstna izvedba), J. Brahms - Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102, G. Faure -Requiem za sopran, bariton, zbor, orkester in orgle op. 48. TV snemanje! Gallusova dvorana, 500, 400, 300 SIT ZADNJA PONOVITEV V SEZONI! Nedelja, 13. junija, ob 21, uri INART in CANKARJEV DOM Emil Hrvatin: ZENSKA, KI NENEHNO GOVORI (Cas subjektivnega) POLIGON Neda R. Bric, Mojca Dimeč, Petra Govc, Barbara Novakovič in Metka Trdin Pet žensk hoče osvojiti in si podrediti svet... Linhartova dvorana, 500 SIT, Študentje in upokojenci 250 SIT Ponedeljek, 14. in Četrtek, 24. junija, ob 21. uri_________ B. Slade: OB LETU OSOREJ Režija - Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban Štihova dvorana, 700 SIT Gostovanje: 9. julija v Laškem Torek, 15. junija, ob 20. uri KONCERT OB 150-LETNICI ROJSTVA E. GRIEGA Irena Baar - sopran, Tomaž Lorenz - violina, Andrej Petrač - violončelo, Alenka Scek-Lorenz -klavir Program: Sonata za violino in klavir St. 1 v F-duru, op. 8; Sonata za violino in klavir St. 2 v G-duru, op. 13; 7 pesmi za sopran in klavir; Sonata za violončelo in klavir a-molu, op.36 dvorana Slovenske filharmonije, 400 SIT Zasedba: Dewey Redman - saksofoni, Rita Marcotulli - klavir, Ca-meron Brown - bas, Leon E. Parker - bobni Dewey Redman - elan legendarnega ansambla Ornetta Colemana - je igral tudi s tako znanimi imeni, kot so Charlie Haden, Keith Jar-rett, Ed Blackwell. Njegov novi kvartet je po zasedbi klasičen jazzovski kvartet. Ali bo glasba tudi klasičen jazz, pa boste lahko ugotovili na koncertu v Cankarjevem domu. Linhartova dvorana, 800, 600 SIT Sreda, 16. junija, ob 20. uri KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE Dirigent Milivoj Surbek, solist Jože Kotar, klarinet Program: L. M. Škerjanc, G. Ros-sini/R. Herman-J. Michaels/, P. Hindemith, T. Huggens, W. A. Mozart, W. Shadbolt, J. Penders Gallusova dvorana, 400, 300 SIT Četrtek, 17. junija, ob 10. uri PRIJAZNE MUZEJSKE RAZSTAVE V okviru Muzeofomma bo predaval Kenneth Hudson. V sodelovanju z Zvezo muzejev Slovenije sejna V4, vabljeni! Četrtek, 17. in ponedeljek, 21. junija, ob 21. uri________ Gregor Strniša/ Damir Zlatar Frey: ŽABE Producenta Koreodrama Ljubljana in Cankarjev dom Štefka Drolc, Željko Hrs (17. 6.), Boris Ostan (22. 6.), Pavle Ravnohrib Spozorja - Gorenje Velenje in Ljubljanska banka d. d. Ovalna dvorana, 600 SIT Četrtek, 17. in petek, 18. junija, ob 19.30____________________ KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE modri abonma I in II Dirigent Janos Koväcs, solistka Maria Sudlik, sopran Program: U. Krek - Rapsodicni ples, R. Strauss - Štiri poslednje pesmi za sopran in orkester, G. Mahler - Simfonija St. 4 v G-duru Gallusova dvorana, 500, 400, 300 SIT Sobota, 19. junija__________ EVROPSKO PRVENSTVO V SHOW DANCE-u IN STEPU ZPOS (Zveza plesnih organizacij, sekcija za show dance in M&Y STEP) ' Program: selekcija - dopoldan, predtekmovanje - popoldan, nastop zmagovalcev - zvečer Gallusova in Linhartova dvorana Sreda, 23. junija, ob 20. uri Societas Raffaello Sanzio: MASOCH Zmagoslavje gledališča kot pasivne sile, stanje krivde in poraza Avtor in režiser Romeo Castelluc-ci, igrajo Franco Santarelli, Anita Guardigli, Stefano Cortesi, Febo Del Zozzo Koprodukcija Züricher Theater Spektakla in Bergen Teatra iz Norveške NajnovejSa predstava najbolj ambivalentnih evropskih skupin raziskovalnega, alternativnega gledališča iz Italije, ki nam predoci nas prikriti mazohizem. “Masoch je šokantna predstava, demonstracija mod in nemoči, ki niti za trenutek ne izgubi intenzivnosti, vendar ne prestopi meje ‘znanstvenega’. Prebiranje pornografskega in perverznega je prepuščeno tistim, ki to hočejo. Raffaelo Sanzio raziskuje skrajne meje gledališča, možnost igre, ki prikazuje mehanizme nezavednega, dramaturgijo, ki gre v globino problema.” Ivica Buljan, Razgledi, 19. 3. 1993 Kosovelova dvorana, omejeno Število vstopnic po 500 SIT Četrtek, 24. junija, ob 21. uri VEČER Z ZORANOM KRŽIŠNIKOM, direktorjem MGLC Klub CD, vabljeni! GOSTOVANJI! 26. junija v Ravnah na Koroškem, 2. julija na gradu Kieselstein v Kranju P. Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK Režija DuSan Jovanovič, igrajo Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič. ZAKLJUČEK POMLADNEGA DELA 34. JAZZ FESTIVALA! Sreda, 30. junija, ob 20.30 ARA KETU brazilska glasba 11 muzikusov Ara Ketu je brazilska skupina, ki izvaja brazilsko glasbo, popularno glasbo brez okvirjev: od pop pesmic do divje brazilske sambe. Za to turnejo so pripravili zares pravi ritmični valjar petih tolkalcev iz Bahie - nedvomno centra brazilske glasbe. Skratka, plesni večer, zur tretjega sveta! Cankarjev dom, vabljeni! INFORMACIJE CANKARJEV DOM - kulturni in kongresni center 61000 LJUBLJANA, Prešernova 10, Slovenija tlx: 32 -111 CD KKC; fax: 061 217 - 431, 224 - 279; tel: 061 158 -121 V programu lahko pride do sprememb, zato prosimo, da spremljate nase objave v dnevnem Časopisju, na radiu in televiziji. Celovitejša informacija o programu CD je objavljena v dnevnih obvestilih sobotnih številk Dela. Obiskovalce prosimo, da ne zamujajo pričetka predstav! CENTER ZA INFORMACIJE IN PRODAJO VSTOPNIC v Emonskem prehodu (pasaža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev, tel. 061/222 - 815; centrala CD 061/158 - 121 {rezervacije samo za skupine). Z vplačilom po položnici na številko žiro raCuna CD 50100 - 603 - 41427 bomo vstopnice poslali po pošti tudi individualnim obiskovalcem izven Ljubljane. Vračilo denarja za vstopnice odpovedanih prireditev - en mesec! Vhod v garažo AVTOHISE iz Emonskega podhoda je odprt tudi po koncu zadnje prireditve v Cankarjevem domu. RAZSTAVE Razstave v CD so odprte vsak dan od 15. do 21. ure. Za Cankarjev dom generalni direktor Mitja ROTOVNIK Ureja Jane Rudolf I1ZZ RAZSTAVE Do 6. junija Četrtek, 1. julija, ob 20,30_ GONZALO RUBALCABA GUBAN GROUP Zasedba: Gonzalo Rubalcaba -klavir, Reynaldo Melian - trobenta, Felipe Cabrera - bas, Jul Barre-to - bobni Gonzalo Rubalcaba je izvrsten mlad pianist, aranžer in skladatelj. Odkrili so ga Irakers, v Evropi pa je uspel v Montreuxu 1989. Tehnična dovršenost, kubanski ritmi in južnoameriška fantazija - vse to odlikuje tega mladega izvajalca jazza. Svež Četrtkov veCer v vročih poletnih dneh! Gallusova dvorana, 800 SIT Sobota, 3. julija, ob 20.30___ OREGON Zasedba: Ralph Towner - kitara, sintetizer, Paul McCandless - saksofon, oboa, Člen Moore - bas, Trilok Gurtu - tolkala, bobni, vokal Skupino Oregon naša publika že dobro pozna. Izvrstni glasbeniki, z zrelim in polnim izrazom, bodo prava glasbena poslastica za vse! Glasba brez omejitev - prava moderna komorna glasba z mojstrskimi improvizacijami in disciplino v skupnih pasažah. Gallusova dvorana, 800 SIT OSKAR KOKOSCHKA Skice s potovanj - grafike V sodelovanju z deželnim muzejem Rupertinum iz Salzburga in z veleposlaništvom Republike Avstrije Galerija CD Od 3. (otvoritev ob 20. uri) do 18. junija___________________ REALNOST VIZIJE Novejša slovenska arhitektura Razstava po dveh letih ponovno aktualizira pobudo slovenskih arhitektov za postavitev slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Razstava je pripravljena v sodelovanju z revijo Piranesi. I. preddverje Od 21. junija (otvoritev ob 21. uri) do 18. julija___________ MITI IN LEGENDE STOJAN BATIČ Razstavljen bo ciklus skulptur in risb, ki ga je Stojan Batič ustvaril v preteklem letu, zamisli za 23 predstavljenih junakov pa je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Sponzorja SKB Banka d.d. in Sava Kranj Trade I. predverje 40 let grafičnega bienala Ljubljana dokumentarna razstava Mala galerija 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE TUDI V CANKARJEVEM DOMU! Od 25. junija (otvoritev ob 21. uri) do 19. septembra______ RAZSTAVA DEL PREJEMNIKOV VELIKIH NAGRAD LJUBLJANSKIH BIENALOV 1955 - 1991 Sprejemna dvorana EMIL SCHUMACHER, Nemčija - grafike Galerija CD JUBILEJNI 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE Slovesna otvoritev bienala 25. junija ob 20. uri: otvoritveni govor: Milan KUČAN, predsednik Republike Slovenije avtorica otvoritvenega spektakla Meta Hočevar, glasba Aldo Kumar Gallusova dvorana, omejeno število brezplačnih vstopnic! ob 21. uri: otvoritev razstave del prejemnikov velikih nagrad ljubljanskih bienalov 1955 -1991 Sprejemna dvorana EMIL SCHUMACHER, Nemčija - grafike Galerija CD ob 21.30: otvoritev Mednarodnega grafičnega bienala Moderna galerija ob 22.30: otvoritev osebnih razstav nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala - Janez BERNIK, Dimče NIKOLOV, A. R. PENCK, David SALLE ob 22.45: bienalni Zur v Tivoliju MEDNARODNI 9 Irt GRAFIČNI / BIENALE LJUBLJANA 2 O MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA 19 9 3 Dan slovenske državnosti bomo letos v Ljubljani praznovali s srečanjem z likovnimi umetniki iz vsega sveta. SNG DRAMA LJUBLJANA - Max Frisch: DON JUAN ALI J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (na sliki Danilo Benedičič, Maja Kan- MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO - J.B.P.Moliefe: LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (na sliki Igor Samobor) čar, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozman, Roman Končar) AMFITRION (na sliki T. Pipan in V. Tomič) ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - J. Annouilh: LJUBI PTIČKI (vse podrekajo), igra Jurij Souček k.g. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE - A. A. Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer GOSTOVANJE IZ ITALIJE - Societas Raffaelo Sanzio - MASOCH CANKARJEV DOM, Kosovelova dvorana MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO - A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (na sliki S. Bonisegna, M Simčič, T. Kuntner) MESTNO GLEDALIŠČE UUBLJANSKO - L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. (J. Žnidaršič, B. Durič, G. Loger SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA - Giacomo Puccini: SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA - Giacomo Puccini: TRIPTIH - SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA - Giacomo Puccini: TRIPTIH TRIPTIH - Plašč (na sliki Milena Morača in Valentin Enčev) Sestra Angelika (na sliki Božena Glavak in Sonja Milenkovič) - Gianni Schicchi (na sliki Spruk, F Radovan, Gorenc, Reja galerua zdslu - Ustava slik VALENTINA OMANA ^ALA GALERIJA - FRANZ WEST: raz-ava avstrijskega umetnika posavski muzej brezice - Galerija °ARKO SLAVEC - pregledna razstava PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ - Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE (na sliki Tine Oman, Bernarda Oman, Dare Valič) PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ - Henrik Ibsen: NORA; (na sliki Bine Matoh in Judita Zidar) 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA - 20. junij -30. september 1993 - Moderna galerija, CD, Galerija Tivoli PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Slika s predstave Glorija - letošnji zaščitni znak abonmaja SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR DRAMA - Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO, režija Tomaž Pandur SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR DRAMA - Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO, režija Tomaž Pandur SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR DRAMA - Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO, režija Tomaž Pandur SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR OPERA IN BALET - G. Verdi: Rl-GOLETTO, dirigent Boris Švara, režija Wazlaw Orlikowsky I \f Nedelja, 30. maja 1993 KULTURA V SLOVENIJI GLASBA SLOVENSKA FILHARMONIJA Ljubljana, Kongresni trg 10 tel. 061 213-554 V juniju bo Slovenska filharmonija za svoje abonente v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma odigrala Se zadnja dva koncerta v sezoni: za oranžni abonma 3. in 4. junija pod vodstvom stalnega dirigenta Marka Letonje in s sodelovanjem pianista Eugena In-djija, za modri abonma pa 17. in 18. junija z madžarskim dirigentom Jänosem Koväcsem ter sopranistko budimpeStanske Opere Mario Sudlik. Na programu modrega abonmaja bo uvodoma slovenska skladba Za fresko Cas mladega skladatelja Alda Kumarja, sledil bo eden naj-lepSih klavirskih koncertov - 4. Beethovnov koncert. V drugem delu bosta na sporedu dve deli Mauricea Ravela: Španska rapsodija in La Valse, obe briljantni partihniza orkester, ki ju bo Slovenska filharmonija skupaj s Se tremi Ravelovimi skladbami izvajala 10. junija na Ravelovem festivalu v SaarbrHckenu. Zadnji abomnma v sezoni bo v znamenu glasu in orkestra: poleg uvodnega Krekovega Rapsodi-Cnega plesa bo madžarska sopranistka Maria Sudlik pela Poslednje Štiri pesmi Richarda Straussa in sodelovala v Čudoviti Mahlerjev! 4. simfoniji. Takoj naslednji dan bo orkester sodeloval na otvoritvi kulturnega doma v Laškem z deli Kreka, Mahlerja in Ravela - tokrat z dirigentom Jänosem Koväcsem in sopranistko Mario Sudlik. AGENCIJA GALLUS INTERNATIONAL Ljubljana, Krakovski nasip 6 tel.: (061)157-008 PRO MUSIČA 16. junija, ob 20. uri Bruno GIURANNA - viola Rocco FILIPPINI - Celo TARTINI KVARTET dvorana Slovenske filharmonije GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Ljubljana, Zupančičeva 1 tel. 061 331-952 Spoštovani ljubitelji operne ustvarjalnosti, dragi abonenti. Sezona se približuje koncu, le Se nekaj dni nam je ostalo in Se nekaj manj predstav. Ce potegnemo Črto in se kritično ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da res nismo uprizorili Turandot in se nismo v celoti držali razpisanega repertoarja. Dali pa smo vam vseeno največ, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Čeprav omenjena Puccinijeva predstava ni bila v abonmajskem repertoarju in smo abonentom ponudili razpisano število naslovov, zdaj abonentski publiki ponujamo Se Sesti naslov -Puccinijev Triptih. Tri enodejanke, PlaSC, Sestra Angelika in Gi-anni Schicchi nam omogočajo, da res solidno zaključimo sezono. To nam potrjuje tako obisk kot sicer kritična slovenska kritika. Da ne bi v prihajajoči sezoni 93/94 prihajalo do podobnih odstopanj od začrtane repertoarne politike, smo se odločili, da bomo letos vpisovali abonmaje nekoliko kasneje, bliže začetku sezone in zato bolj realno. Za zdaj pa vas vabimo, Ce med sezono niste utegnili, da izkoristite Se zadnjo možnost in si ogledate Se preostale predstave: Sreda, 2. junija, ob 19. uri Giacomo Puccini: TRIPTIH (-PlaSC, Sestra Angelika, Gianni Schicchi) abonma red sreda, izven, konto Petek, 4. junija, ob 16.30 Giacomo Puccini: TRIPTIH (-PlaSC, Sestra Angelika, Gianni Schicchi) abonma red petek, izven, konto Sobota, 5. junija, ob 19. uri Giuseppe Verdi: TRAVIATA izven, konto Ponedeljek, 7. junija, ob 15. uri Johann Strauss ml.: NETOPIR mladinska Torek, 8. junija, ob 19. uri Giacomo Puccini: TRIPTIH (-PlaSC, Sestra Angelika, Gianni Schicchi) izven, konto Četrtek, 10. junija, ob 19. uri Giuseppe Verdi: TRAVIATA izven, konto ZADNJIC V SEZONI! Sobota, 12. junija, ob 19. uri Johann Strauss ml.: NETOPIR izven, konto ZADNJIC V SEZONI! GLAS IN GIBANJE Seminar od 26. maja do 1. junija Voditelj: prof. Kurt Widmer iz Basla Korepetitor: prof. Breda Zakotnik iz Salzburga V rojstni hiši Huga Wolfa SNG DRAMA LJUBLJANA Ljubljana, Erjavčeva 1 tel. 061 221-462 V juniju! Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE Režija Barbara Hieng Samobor, igrajo Igor Samobor, Boris Juh, Zvezdana Mlakar, Lojze Rozman, Marijana Brecelj, Nataša Ralijan, Andrej Nahtigal, Zvone Hribar, Jette Ostan Vejrup, Jerica Mrzel, Marko Okorn, Gregor Bakovič, Katja Levstik, Lenka Ferenčak, Alenka Vipotnik, Marija Benko, Meta Vranic, Barbara Levstik, UroS Fürst, Dimitrij M. Gračner, Jus Berger. Švicarski dramatik in prozaist Max Frisch je v komediji Don Juan ali Ljubezen do geometrije (1953) ustvaril eno od sodobnih inačic mita o strastnem zapeljivcu in ženskarju, “etiketirani” osebnosti, določeni s predstavo, ki si jo posamezniku ustvari okolje. Frischev Don Juan je intelektualec - ljubimec le po sili razmer, ker mu je to vlogo prisodil sloves - in njegova prava strast so matematične znanosti. V tej duhoviti parodiji, nekakšni ironični preobrazbi legende o slavnem ženskarju, je Don Juan torej vase zagledani, nekoliko ciniCni melanholik, ki mu je bolj kot do Čutne naslade do “razodetja duha”, zato raje kot v objem žensk beži v “moško geometrijo”. Peklensko žrelo, ki pogoltne nepokornega zapeljivca je del lažne predstave, ki si jo je sam organiziral, da hi se izognil svojim ljubezenskim obvezam in se zatelkel v samoto, predajajoč se Študiju geometrije, a na koncu vendarle konca v zakonu. J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI Rezija Vinko Mödemdorfer, igrajo Danilo Benedičič, Maja Končar, Silva Čušin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozman, Bojan Emeršič, Roman Končar, Meta Vranic/Iva Zupančič, Tone Homar, Marko Okorn, Andrej Nahtigal, Božo Sprajc Svatba po sili je predvsem komedija! To je predstava, ki se hoče spoprijeti z virtuozno stilno komedijo, ki jo je za svoj Cas napisal najvecji francoski in tudi svetovni komediograf J. B. P. Mohere. Svatba po sili je preprosta komedijska spletka. Njena sodobna aktualnost je predvsem v Molie-rovi pesniški in gledališki genialnosti, ki je presegla vse Čase. Smejemo se situacijam in briljantnim verbalnim domislicam, prav tko, kot so se jim smejali pred tristo leti. Gledališče smeha in žlahtne “hudobije” je globoko vtkano v sleherno Moherovo repliko, tako da nas, kljub stilni in Časovni oddaljenosti, Se vedno lahko nasmeji in nam v marsičem Se vedno pokaže zrcalo današnjih neumnosti, današnjega scetohlistva in spletkarjenja - za kar pa, “žal”, tudi današnji Cas ni neobčutljiv. Smeh je odrešitev vseh budalosti. “In najvecja Skoda bi bila, da umremo butasti.”(J. B. P. Moliere) Zato,: Smejmo se Se danes, jutri je morda lahko že prepozno. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Maribor, Slovenska 27 tel. 062 211-461 1. junija, ob 19.30 OPERA IN BALET VITA SOMNIUM BREVE ali ŽIVLJENJE SO KRATKE SANJE Plesna skupina MERO na velikem odru 2. junija, ob 19.30 OPERA IN BALET KONCERT ORKESTRA OPERE SNG MARIBOR dirigent Pavle DeSpal, solist Srečko Kovačič Unionska dvorana - izven 2. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO dramatik Nenad Prokič, režija Tomaž Pandur red SOBOTA 13. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO dramatik Nenad ProkiC, režija Tomaž Pandur red SOBOTA 2 4. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO dramatik Nenad ProkiC, režija Tomaž Pandur red TOREK 5. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA NAMESTO ROZ nastopa Svetlana Makarovič izven 6. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA NAMESTO ROZ nastopa Svetlana Makarovič izven 8. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO dramatik Nenad ProkiC, režija Tomaž Pandur red SOBOTA 1 9. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO dramatik Nenad Proki), režija Tomaž Pandur red SOBOTA 2 9. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA AS TIMES GOES BY nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir na malem odru red RDEČI 10. junija, ob 20. uri DRAMA Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO dramatik Nenad Proki), režija Tomaž Pandur red TOREK 11. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA AS TIMES GOES BY nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir na malem odru za abonente in izven 13. junija, ob 19.30 PRODUKCIJA BALETNEGA STUDIA OPERE IN BALETA SNG MARIBOR na velikem odru izven 16. junija, ob 21. uri DRAMA J.P.B. Moliere: DON JUAN režiser Paolo Magelli Gostovanje na festivalu Milano Oltre 20. junija, ob 21. uri DRAMA CARMEN - POPOLDAN NA ROBU EVROPSKE ZGODOVINE režiser Tomaž Pandur Gostovanje na festivalu Milano Oltre 23. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA AS TIMES GOES BY nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir na malem odru za abonente in izven 24. junija, ob 19.30 OPERA IN BALET P. Mascagni: CAVALLERIA RU-STICANA R. Leoncavallo: GLUMAČI režiser Franjo Potočnik dirigent Boris Švara PREMIERA za izven 24. junija, ob 21. uri DRAMA KABARET ŠANSONOV XX. STOLETJA AS TIMES GOES BY nastopata Darja Švajger, vokal in Peter Wegele, klavir na malem odru za abonente in izven 26. junija, ob 17. uri OPERA IN BALET P. Mascagni: CAVALLERIA RU-STICANA R. Leoncavallo: GLUMAČI dirigent Boris Švara, režiser Franjo Potočnik red U in izven 27. junija, ob 19. uri OPERA IN BALET G. Verdi: TRAVIATA dirigent Stane Jurgec, režiser Wazlaw Orlikowsky izven 28. junija, ob 19. uri OPERA IN BALET P. Mascagni: CAVALLERIA RU-STICANA R. Leoncavallo: GLUMAČI dirigent Boris Švara, režiser Franjo Potočnik red MODRI, ZELENIin EKONOMSKA 28. junija, ob 21. uri OPERA IN BALET LUNA NAD MISSISSIPIJEM koreografija in režija Maja Milenkovič Workman Gostovanje na poletnih prireditvah na Lentu 30. junija, ob 21. uri OPERA IN BALET G. Verdi: NABUCCO dirigent Boris Švara, režiser Franjo PotoCnik Gostovanje na poletnih prireditvah na Lentu 1. julija, ob 17. uri OPERA IN BALET P. Mascagni: CAVALLERIA RU-STICANA R. Leoncavallo: GLUMAČI dirigent Boris Švara, režiser Franjo PotoCnik red NEDELJA in izven 3. julija, ob 20. uri OPERA IN BALET G. Verdi: TRAVIATA dirigent Stane Jurgec, režiser Wazlaw Orlikowsky Gostovanje v Avditoriju v Portorožu 8. julija M. VezoviSek: JERMANOVO SEME Rockoperamusicalkabaret V minoritski cerkvi PREMIERA za izven SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Celje, Šlandrov trg 5 tel.: (063)25-332 Do 6. junija bodo v celjski Špitalski kapeli potekale vsak dan ob 21. uri ponovitve predstave KRI IN KOŠUTE avtorja Damirja Zlatarja Freya, ki so jo pod režijskim vodstvom Dušana Mlakarja oblikovale igralke Ljerka Belak, Vesna Jevnikar in Jana Šmid. Četrtek, 17. junija, ob 21. uri -PREMIERA Anton Novačan: HERMAN CELJSKI Na avtentičnem prizorišču celjskega gradu potekajo intenzivne vaje in scenska dela za spektakularno uprizoritev HERMANA CELJSKEGA Antona Novačana (1887 - 1951). Drama je izmed vseh, ki pripovedujejo o celjskih grofih oziroma knezih - o Hermanu, Frideriku, Veroniki - gledališko najucinkovitejsa. Režiser predstave je Franci Križaj, dramaturga sta Aleksandra Rekar in Marjan PuSavec, kostume je oblikovala Alenka Bartl s pomočjo asistentke Majde Kolenik, scenografijo je zasnovala Meta Hočevar ob pomoči Majde Pla-niscek, mase je oblikoval Stefan Marflak, koreografinja je Lojzka Zerdin, lektorsko delo pa je opravil Marjan PuSavec. V glavnih vlogah bodo nastopili: Janez Ber-mež, Bogomir Veras, Renato Jen-Cek, Milada Kalezič, Darja Reichman, Vesna Lubej k.g., Primož Ekart, Miro Podjed, Peter Boštjančič in Marjan Backo. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica, Leninova 2 tel.: (067)25-326 Primorsko dramsko gledališče bo 14. junija premierno uprizorilo TICO TICO BAR, ki sta jo po Goldonijevi in Fassbinderjevi Kavarni priredila Vito Taufer in Srečko Fišer. Med umetniškimi sodelavci zasledimo prevajalko Uršulo Cetinski, dramaturginjo Diano Koloini, kostumografko Barbaro Stupico in scenografa Sama Ca- fnika. Režiser Vito Taufer je igro zaupal Teji Glažar, Alenki Vidrih, Meri Lampe-Vujicij, Ivu Ba-risicu, Rastku Krošlu, Stanetu Lebanu, Iztoku Mlakarju, Janezu Starini in gostu Daretu Vahcu. Po premieri, ki bo pred gradom Kromberk, bodo abonmajske predstave ves mesec, vedno pa se bodo pričele ob 21.30. Od 15 do 24. junija bo Primorsko dramsko geldaliSCe vpisovalo abonmaje za novo gledališko sezono v novi gledališki zgradbi. Slika s predstave Glorija - letošnji zaščitni znak abonmaja - kaže, da bodo predstave drzne, atraktivne, vseskozi pa komunikativne in zlite s primorskim zaledjem. Saj Primorsko dramsko gledališče želi in mora ostati primorsko. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Vikarjeva 11 tel.: (061)310-610 4. junija, ob 19.30 -1. PREMIERA A. P. Cehov: VIŠNJEV VRT Režija Matjaž Pograjc, skupna postavitev SMG in AGRFT V zadnjem letu gotovo najbolj prisoten slovenski režiser in koreograf na odrih evropskih gleda-lislrih festivalov s Študenti AGRFT in igralci SMG postavlja na oder svoje avtorsko videnje ruskega klasika in avtorja, ki je usodno zaznamoval nove paradigme evropskega gledališča dvajsetega stoletja. Vrtljivi oder Višnjevega vrta, na katerega vstopajo in izstopajo igralci, je miniatura Cehovskega univerzuma, ki se z izjemno močjo sugestije vrisuje v naSo zavest. Pograjc nam predstavlja Čehova, kakršnega gotovo Se nikoli nismo videli. 5. junija, ob 19.30 - 2. PREMIERA A. P. Cehov: VIŠNJEV VRT Režija Matjaž Pograjc, skupna postavitev SMG in AGRFT 8. junija, ob 19.30 - IZVEN Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR Zanimiva gledališka skupina Teater Dl iz Ptuja se ponovno predstavlja na odru SMG, tokrat z “odstekano smeSno predstavo”, ki jo pred Linhartovim srečanjem, mladih gledališč ponujajo tudi ljubljanski publiki. Od 10. do 16. junija FESTIVAL MILANO OLTRE Na mednarodnem gledališkem festivalu se bomo predstavili z dvanajstimi ponovitvami petih predstav: Aliča v čudežni dežeh, Dramski observatorij Zenit, Šeherezada, Veter, pesek in zvezde in Susn 17. junija, ob 19.30 - IZVEN A. A. Rozman: TARTTF Režija Vito Taufer V okviru Molierfesta si pred gostovanjem v Zagrebu lahko Se zadnjic v juniju ogledate predstavo, nagrajeno na Dnevih komedije v Celju. 19. junija FESTIVAL SPECTRUM, BELJAK -AVSTRIJA Pohujšanje po Cankarju v režiji Marina Kušeja 21. junija DNEVI SATIRE V ZAGREBU Tartif A.A. Rozmana v režiji Vita Tauferja 23. junija, ob 19.30 - IZVEN Ivo Svetina: ŠEHEREZADA Režija Tomaž Pandur Najvecja svetovna uspešnica slovenskih gledališč je po gostovanju na festivalu Milano Oltre ponovno na voljo domači publiki. 24. junija, ob 19.30 - IZ\TiN Ivo Svetina: ŠEHEREZADA Režija Tomaž Pandur 6. julija, ob 20. uri - IZVEN Veno Taufer: ODISEJ IN SIN ALI SVET IN DOM Režija Vito Taufer Predstava, ki že tri leta polni domače in tuje dvorane, zadnjic v tej sezoni na odru SMG. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Ljubljana, Čopova 14 tel.: (061)210-852 1. junija, ob 19.30 A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT red TOREK in izven 2. junija, ob 15.30 in ob 19.30 A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT red SREDA POP.in izven ter MLADINSKI 2. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 3. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red ČETRTEK in izven 3. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 4. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red RED V in izven 4. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 5. junija, ob 20. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 7. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red STUDENTSKI B in izven 8. junija, ob 15.30 in ob 19.30 A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT red TOREK POP.in izven ter RED U 9. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red RED O in izven 9. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 10. junija, ob 19.30 A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT red MLADINSKI 2 in izven 10. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 11. junija, ob 19.30 A. Dorfinan: DEKLICA IN SMRT red STUDENTSKI A 12. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red SOBOTA in izven 14. junija, oh 18. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 15. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red TOREK in izven 15. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 16. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red SREDA in izven 17. junija, ob 19.30 J.B.P.Moliere: AMFITRION red RED B in izven 17. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 18. junija, oh 19.30 G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE red PETEK in izven 19. junija, ob 22. uri L. Jagodic, M. Pokom, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. izven 22. junija, ob 19.30 G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE red STUDENTSKI B ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ljubljana, Krekov trg 2 tel. 061 312-860 7. junija, oh 17. uri in 12. junija, ob 19.30 J. Annouilh: LJUBI PTIČKI (vse podrekajo), igra Jurij SouCek k.g. 9. in 10. junija, ob 17. uri in 11. junija, ob 19.30 UTRGAL SE MU JE FILM (OKENCE) Komedija Češke igralke in pisateljice Olge Scheinpfhigove Igro je režiral in insceniral Peter Ovsec, profesorja igra Bojan Visier, gospo Dynybylovo Sonja PavCiC, videli boste tudi Erjaca, Jelena, Mrakovo, Pečarjevo, Glavana, Zdešarja in nepogrešljivega Smona. Zgodba ubogega profesorja Jakoba Johaneka, ki je bil prvič v življenju pijan in v spominu mu je nastala velika vrzel - okence. To ,da se je profesorju utrgal film, skušajo ljudje izrabiti in nastane prijetna veseloigra. Taksno dejanje se ni zgodilo nikoli in nikjer, tudi v Pragi ne..., ampak vsesku-paj je na moC zabavno! 17. junija, ob 20. uri J. B. P. Mohere: GEORGES DAN- DIN - PREMIERA režija Janez Mejač PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Kranj, Titov trg 6 tel. 064 222-681 1. junija, ob 20. uri Edvald Flisar: KAJ PA LEONARDO? Mestno gledališče ljubljansko abonma RUMENI, izven in konto I. junija, ob 14. uri Henrik Ibsen: NORA gostovanje v Sežani 9. junija, ob 19. uri Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE zaključeno za osnovni Soli Ivan Grohar in Peter KavCiC, Škofja Loka 10. junija, ob 9.30 Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE zaključeno za osnovno Solo, Komenda II. junija, ob 10. uri Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE izven 14. junija, ob 9. uri Koroška ljudska: MOJCA PO-KRACULJA zaključeno za WZ Tržič 15. junija, ob 16. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE zaključeno za Učni center TO 15. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE izven 16. junija, ob 16. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE zaključeno za Učni center TO 16. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE izven 17. junija, ob 15. uri Henrik Ibsen: NORA zaključeno za SUASC, Ljubljana 17. junija, ob 20. uri Henrik Ibsen: NORA izven 18. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE izven 19. junija, ob 20.30 Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE gostovanje v Škocjanu (Letno gledališče) 21. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE izven 22. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE gostovanje v Ljubljani (dvorana Španskih borcev) 23. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE gostovanje v Ljubljani (dvorana Španskih borcev) 24. junija, ob 20. uri Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE izven, zaključna predstava gledališke sezone 1992/93 MOLIEREFEST - 14. do 18. 6. 1993 Gledališki festival - Agencija TI-MARO d.o.o., TV Slovenija, v sodelovanju z Dramo SNG, Francoskim kulturnim centrom Charles Nodier v Ljubljani, Ministrstvom za kulturo RS in ob pomoči Association Francaise d’Action Artistique Ponedeljek, 14. 6., ob 20.30 - Drama SNG Ljubljana SLOVESNA OTVORITEV Moliere: SVATBA PO SILI -DRAMA SNG režija Vinko Mödemdorfer Torek, 15. 6., ob 20. uri - Drama SNG Ljubljana Mohere: NAMIŠLJENI BOLNIK -SLG CELJE režija Katarina Pegan Sreda, 16. 6., ob 20. uri - Mestno gledališče ljubljansko Mohere: AMFITRION - MGL režija Mario Uršič Četrtek, 17. 6., ob 20. uri -Šentjakobsko gledališče Ljubljana Moliere: GEORGES DANDIN -SGL režija Janez Mejač Četrtek, 17. 6., ob 21. uri - Slovensko mladinsko gledahsce Moliere - Rozman: TARTIF -SMG režija Vito Taufer Petek, 18. 6., ob 20, uri - Drama SNG Ljubljana Mohere: LE MALADE IMAGINE - Theatre Cartoon Sardines Marseille režija Philipe Car ZA NAJMLAJŠE LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2, Ljubljana Tel.: 061 314 - 962 I. junija, ob 17. uri Alpert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK izven (Kulturnica, Zidovska steza D 4. in 5. junija, ob 17. uri Alpert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK izven II. junija, ob 11. uri Alpert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK izven 12. junija, ob 11. uri Alpert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK izven 12. junija, ob 17. uri Roald Dahi - Alja TkaCev: V D V VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN - krstna uprizoritev Režija: Matija Milicinski Dramaturgija: Matjaž Loboda Likovna zasnova: Jože Lasič Glasba: Gregor Strniša Nastopajo: Karel Brišnik, LuCka Drolc, Urška Hlebec, Barbara Jakopič, Iztok Jereb, Marko Velkavrh, Blaž Vižintin, Božo Vovk in Robert Walt! Zgodba o nenavadnem, dobrodušnem, rahločutnem velikanu, zbiralcu in raznašalcu sanj, je na mah osvojila mlade in stare ljubitelje pravljic po vsem svetu. S svojo poetiko, humornostjo in “spektakularnostjo” pa je kar sama vabila tudi k lutkovni uprizoritvi. Za lutkovni oder jo je dramatizirala pokojna igralka Alja TkaCev in iz subtilnih odnosov med velikanom in deklico Zofi, dveh navidez tako različnih, a po duši tako sorodnih bitij, stkala tankočutno gledališko tkanje. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Maribor, Rotovški trg 1 tel. 062 26-748 Petek, 4. junija, ob 19.30 V Lutkovnem gledališču Streda-Polak: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA Režija Martin Polk PREMIERA Za vabljen goste in odrasle Nedelja, 6. junija, ob 11. uri V Lutkovnem gledališču Streda-Polak: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA Režija Martin Polk Nedelja, 13. junija, ob 11. uri V Lutkovnem gledališču Streda-Polak: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA Režija Martin Polk Nedelja, 20. junija, ob 11. uri V Lutkovnem gledališču Jana Synkova: MALA ČAROVNICA režija Katerina ZahradnikovaNe-delja, 27. junija, ob 11. uri V Lutkovnem gledališču Pavel Polak: IGRA O RDEČI KAPICI Lutkovni studio LG Maribor Vse te predstave so primerne za otroke od 3. leta naprej. Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa. Cena vstopnic je 150 SIT, dobite jih uro pred predstavo pri blagajni, rezervirate pa jih lahko po telefonu 062/26-748 od 10. do 12. ure. Podarite otrokom lutkovno predstavo! Občani, podjetja in obrtniki lahko odkupijo predstavo in jo podarijo otrokom - v dvorani LGM po 22.000 SIT, po Sloveniji pa po 35.000 SIT, Ce vsaj tri pre- POLETNI LUTKOVNI PRISTAN - 4. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL Torek, 1. junija ob 17. uri Bela Domankos: AFRIŠKE ZGODBE v Weizu - Avstrija Sreda, 2. junija BAVASTEL GRAZ GAŠPER IN ČAROVNIK ob 9. in.10. uri Wies - Avstrija Četrtek, 3. junija Bela Domankos: AFRIŠKE ZGODBE ob 9., 10. in 11. uri v D. Lands-bergu - Avstrija ob 17. uri LG Rijeka Hrvaška OBUTI MAČEK v Wiesu - Avstrija Petek, 4. junija Bela Domankos: AFRIŠKE ZGODBE ob 9. uri v Wiesu - Avstrija ob 16. uri v Steinzu - Avstrija Nedelja, 6. junija LS US, Ljubljana: ZMEŠANA ZGODBA ob 11. uri v Steinzu - Avstrija Ponedeljek, 7. junija LS US, Ljubljana: ZMEŠANA ZGODBA ob 10. uri v Gleisdorfu - Avstrija Torek, 8. junija LS US, Ljubljana: ZMEŠANA ZGODBA ob 9. uri v Wiesu - Avstrija Petek, 11. junija LG Maribor: A. Lokovšek MUC VASUJE, MUC SE ŽENI ob 10. uri v Grazu - Avstrija ob 16. uri v Steinzu - Avstrija ob 19. uri v Wiesu - Avstrija M. Pungartnik KRALJ FRIDERIK ZOBATI Četrtek, 24. junija, ob 18.30 Pavel Polak: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDICA Atrij mariborskega gradu - otvoritev festivala Poletni lutkovni pristan Petek, 25. junija, ob 18.30 Kipling: RADOVEDNI SLONČEK Atrij mariborskega gradu Sobota, 26. junija, ob 18.30 Albert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK LG Ljubljana Atrij mariborskega gradu Nedelja, 27. junija, ob 18.30 TRNJULCICA Teater Frayer Atrij mariborskega gradu RAZSTAVE 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA 20. junij - 30. september 1993 Moderna galerija, Cankarjev dom, Galerija Tivoli Bienalne razstave 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE RAZSTAVA PREJEMNIKOV VELIKIH NAGRAD LJUBLJANSKEGA BIENALA OD 1955 DO 1991 OSEBNE RAZSTAVE NAGRAJENCEV 19. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA Spremljajoče razstave Galerija I.D.C.O. Moda in modna fotografija Galerija KOMPAS Izbor petih slikarjev - prodajna razstava Galerija SMELT Bogdan Borčič - grafike Mestna galerija Hommage galeriji Denise Renä - grafične mape Galerija LABIRINT Tomaž Kržišnik: “Metamorfoze” - keramika Mala galerija Emerik Bernard - slike Galerija K.U.D France Prešeren Razstava kserografije 1980/93 - pregledna skupinska razstava Galerija D.S.L.U Boge Dimovski - grafike Galerija K.U.C. Obrezane figure Jakopičeva galerija Grafično oblikovanje v Sloveniji Bežigrajska galerija France Gruden - slike Galerija INSULA Avtoportret v grafiki - skupinska razstava Galerija Cankarjev dom Emil Schumacher - grafike NARODNA GALERIJA Ljubljana, Prežihova 1 V juniju sta v narodni galeriji odprti razstavi EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK in RIHARD JAKOPIČ. TO SEM JAZ, UMETNIK. Ob Četrtkih ob 17. in ob nedeljah on 11. uri je po razstavah zagotovljeno strokovno vodstvo. Galerija je odprta je vsak dan od 10. do 18., ob nedeljah do 13. ure, v ponedeljkih pa je zaprta. MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Ljubljana, Tomšičeva 14 MALA GALERIJA Do 20. junija FRANZ WEST razstava znanega avstrijskega umetnika v ciklusu Velika imena sodobne svetovne umetnosti Od 24. junija do 29. avgusta EMERIK BERNARD razstava najnovejših slik MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Ljubljana, Mestni trg 5 tel. 061 212-896 Do 13. junija SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kavmasa slikarstvo in kiparstvo Od 21. junija do 11. julija KONSTRUKTIVISTIČNE IN KINETIČNE TENDENCE V GRAFIKI (Hommage galeriji Denise Rene) N a razstavi bodo predstavljen dela svetovno znanih avtorjev, med njimi Victor Vassarely, Piet Mondrian, Michel Seuphor, Jean Arp, Getulio Alviani, Francois Morellet, Raphael Šoto, August Herbin, Josef Albers, Ivan Picelj itn. GALERIJA ZDSLU Ljubljana, Komenskega 8 tel.: (061)320-730 Do 22. junija VALENTIN OMAN razstava slik Častnega elana Društva slovenskih likovnih umetnikov Od 23. junija do 15. julija BOGE DIMOVSKI razstava grafik GALERIJA KRKA Ljubljana, Dunajska 65 tel. 061114-333 Do 23. junija MILENA BRANISELJ kiparska dela GALERIJA COMMERCE Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 061122-241 Do 10. junija ANTON WOLF - slike Od 11. junija do 18. jubja RAZSTAVA LADIJSKIH MODe Robert ŠIBILA in Jožef KAMEN' SEK MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Ljubljana, Celovška 23 tel. 061116-108 REMBRANDTOV CEKIN Do 12. junija MARJAN GUMILAR - slike Gumilarjeve slike so Pos® ,ne “prazno-polna” telesa, materi in idealne realitete, s PomoC)0. i0 terih avtorjevo in gledalčevo ^ vzpostavlja kontakt s svetom zapisala Zdenka Badovinac. Fundacija Rembrandt - Dru Rembrandt d.o.o., Ljubljana Do 15. junija POPOTNA FOTOGRAFIJA Avtor razstave, naš znani sv . vni popotnik Janin Klemen ^ nas bo s fotografijami p°P®9 , različne kotičke sveta. V za , J * petnajstih letih je obiskal P kontinentov. Najljubše so mu žele tretjega sveta. V objekbv s j prizadeval ujeti Čimbolj nena dne in eksotične motive, ki )mU poskušal umetniško obdelati svojstven način. Do 30. junija TEKMOVANJE IN RAZSTAVA MODELOV MLADIH LETAn SKIH MODELARJEV . Očarljivi svet letal vam bo v niatumi podobi pričarala razstava letalskih maket, ki jo PnP vljajo slovenski maketarji ob cm^ vu slovenskega letalstva in v p Castitev devetdesetletnice Prv®|_ poleta letala bratov Wrighb zvoj letaske tehnike in vojaSkeg stroja na nebu se v maketah Pf pleta s svetom igre in upodab J jocih spretnosti. OBALNE GALERIJE PIRAN Galerija Meduza 2 - Piran Do 18. junija ISTRSKI MOTIVI , fotografska razstava Luciana M ve Mestna galerija - Piran Od 5. junija do 8. julija „ OD KANDINSKEGA DO MAH3' SA Galerija Loža - Koper Do 30. junija ANNE & PATRIC POIRIER kiparja iz Pariza Galerija Meduza - Koper Do 18. junija MODA IN AKT , fotografska razstava Luciana Ki ve POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Galerija Do 20. junija DARKO SLAVEC ^ pregledna razstava slika akad. s karja GALERIJA BOŽIDAR JAKAC -KOSTANJEVICA NA KRKI Kostanjevica na Krki , Stalna zbirka kiparja France GORSETA, slikarja Jožeta GU-RJUPA ter Pleterska zbirka starin mojstrov. MUZEJI PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Ljubljana, Prešernova 20 tel. 061 218-846 Stalna razstavna zbirka obseg geološko-paleontološko zbirko^ Zoisovo mineralno zbirko, ba^ rjansko in alpsko dioramo, g°z dno dioramo, rasztavo ptic, Pla zilcev, in rib ter okostij razlicn vretenčarjev. NARODNI MUZEJ Ljubljana, Muzejska 1 tel. 061 218-876 Stalna zbirka Narodnega muzeU Arheološka prazgodovinsk obdobja Gostovanje Goriškega muzeja> Nova Gorica: Grajska zapuščina' razstava keramike in stekla iz 1 do 17. stoletja POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Maribor, Grajska ulica 2 tel. 062 211-851 _ v PONOVNO ODPRTJE ZBIRK v STALNI POSTAVITVI KELTI NA CELJSKEM (gostujoča razstava Pokrajinskeg muzeja iz Celja) KELTI V PODRAVJU (spremljajoča razstava celjske raz stave; prikazano bo gradivo i obdobja mlajše železne dobe, K ga hranita Pokrajinska muzeja i Ptuja in Maribora) MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Radovljica, Sivčeva hiša tel. 064 715-188 GALERIJA SIVČEVA HIŠA Do 13. junija • LOVRO INKRET razstava najnovejsih plastik m slik akad. kiparja Od 18. junija do 11. julija MARIJAN TRŠAR, MARIJ PRE' GELJ, NIKOLAJ OMERSA - shke^ Razstavo slik je posredovala Ga lerija Avsenik iz Begunj ČEBELARSKI MUZEJ , V baročni graščini v starem delu mesta je predstavljena bogat tradicija slovenskega ce^®, .alr’ stva: figuralne in druge obbK panjev, čebelarsko orodje, Z1' vljenje in delo naše Čebele "kranjske sivke” -, najpomem bneši slovenski čebelarji od An tona Janše dalje in fenimen slo venke ljudske kulture - poslikane panjske končnice. Zbral in uredil: Jane Rudolf Oblikovanje: Fredi Tasler Slapovi na Slovenskem Gesla križanke »Gore v Julijcih« Škrlatica, Razor, Jalovec, 1 - Triglav, 2 - Bovški Grintovec, 3 - Kanin, 4 - Mojstrovka, 5 - Rjavina, AVTOR: SIMON BIZJAK PREPLE- TENOST PLAČEVANJE PO VIŠJI CENI OD VREDNOSTI SOLSKA OCENA VZDEVEK SP. KOŠARKARJA SAN EPIFANUA POVELIČEVANJE, SLAVA (REL.) AM. FILMSKI REŽISER (ROBERT) REŽISER IVENS JEZERO NA SZ KITAJSKE ZENSKA, KISE SPREHAJA RAZDELITEV NA DVA ENAKA DELA PRERAZ- DELITEV EZRA POUND DRŽAVA V DRŽAVI IT. PISATELJ (ED-M0ND0DE) FR. SMUKAČ (CHRISTOPHE) POČELO TAOIZMA AM. VESOLJSKA USTANOVA SREBRNO BELA KOVINA / ODPRTINA V ZIDU VRSTA ČETVEROKOTNIKA KRAJ V BANATU BIVŠI NOGOMETAŠ HALILHOD- ZIC AM.ZVEZNA DRŽAVA (GL. MESTO JUNEAU) FR. REVOLUC. (GEORGES) MOLILKAV KRSC.UM. ŠPORTNICA, KISE UKVARJA Z GIMNASTIKO PRVA ZENSKA PO BIBLIJI M.IMEINO- SLAVjOKR.) PRIPADNICA ALANOV HUDOMUŠNA PREMETENOST MOŠKI, KI SE SPOLNO SAMOZADO-VOUUJE RUS. DIRIGENT (KIRIL) D. PRITOK VISLE ENA OD GR. ERINIJ SIMON JENKO KOŠNJA SLAST, APETIT UUBK. OBLIKA M. IMENA VANE MORALA, NRAVNOST PREDZGOD. BOLEZNI / UDELEŽE- NEC STRAJKA SKAND. M. IME IT. OTOK OBSARDI- SOLALI ESTER DUŠIKOVE KISLINE INSTRU- MENTALNA SKLADBA USTVAR- JALEC SL. ALPSKA SMUČARKA ZAJC VZDRŽLJI- VOST MATERIALA REKA V SREDNJI ANGLIJI NAPADAL- NOST ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA NEKD. RUSKI VLADAR STROK. ZA NOETIKO ZE UMRLI SRB. PISATELJ (DANILO) NEKDANJI IT. BOKSAR (PRIMO) SL. PIANIST BERTONCELJ SVEDSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDIŠČE ZORANA ZEMLJA VELETOK V ZAHODNI EVROPI VZDEVEK IGRALCA RADKA POLICA MAKEDONSKO KOLO / BESEDILO, KI NASTANE OB SPROTNEM ZAPISOVANJU „SNOV IZ VEC SNOVI «SANICA’ PRITOK RENA V ŠVICI SPOJKI-SE REŠUJE NASODISCU SLADKO VINO S SICILIJE STOLETJE, VEK ZAR, SIJ ODSOTNOST SKRAJA ZLOČINA NASPROTJE TEORIJE PRIVLAC- NOSTCAR SPLAV BASKOVSKI PESNIK (BLAS DE) NAGLAS, POUDAREK ANTON AŠKERC PREB. TRBOVELJ GL. MESTO GEORGIE IZDELOVALEC SIRA MESTO PRI KAVADARCIH RASTLINSKA BODICA ROM. TEKAČICA MELINTE BOJAN ADAMIČ OSEBNI ZAIMEK REZULTAT PRI ODŠTEVANJU NEM.SOC, DEMOKRAT. POLITIK (FRIEDRICH) PRIPRAVA ZA TKANJE PRIPRAVA ZA MASAŽO ZG. MESTO .V JV ŠVICI PASTIR KOZ IVO SVETINA VRSTA DOHODKA OD KAPITALA BABICA KDOR DOBI DOTACIJO SADNO DREVO TRAVNATA POVRŠINA PTICA UJEDA MEHKA KOVINA IT. OTOK (GL. MESTO CAGLIARI) OERSTED OCE POGOJNI VEZNIK, CE POUSKA DENARNA ENOTA STARO MESTECE BLIZU REKE LETALEC POLJSKI SLIKAR (EUGENIUSZ) TUJE Z. IME SLAVNOSTNA DVORANA LEV IVANOV RADON ZAPOVED, POVELJE STAROGRŠKA PIVSKA POSODA STGR. PESNIK, ZAČETNIK BUKOLIČNEGA] PESNIŠTVA PRITOK DONAVE PRI BG. INDONEZIJ- SKIOTOK HRV. SREDNJEVEŠKI NIŽJI PLEMIČ TITAN TERITEV LUKANA J. ARABSKEGA POLOTOKA LOVRO TOMAN EOZOIK MLAD GOZD DALMAT. Z. IME KAČJI GLAS NIXSON RICHARD KRAJ BLIZU NOVE GORICE teonhard EULER ENOODIMEN sl. misijonarja barage BIVŠI finski tekač (LASSE) JANKO ROPRET PESNICA ŠKERL GR. BOG MRAKA KARIKATUR. PRIMOŽIČ NASE MORJE ST. BUDISTIČNO MESTO V INDIJI OBOŽEVANJE, ČAŠČENJE ZNAK ZA ENAKOST GRELNA NAPRAVA PREDVOJNI SEKRETAR SKOJ IN REVOLUC. DVERI, DURI GOZDNA ČISTINA ČAROVNIŠTVO V DOBRO LJUDI CERKVENI ZBOR SLAVEN LOVEC V GR. MIT. HRV. SOPRANISTKA KUNC-MILANOV JACK NICHOLSON SL. SLIKAR (BOŽIDAR) CUT ZA ZAZNAVANJE SVETLOBNIH DRAŽLJAJEV LES ZA KURJAVO TOM CRUISE MADZ. PESNIK IZ VOJVODINE (KAROLY) KOPANJE TISKARSKA ČRKA TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD JUNAK LESAGEVEGA ROMANA (BLAS) NAJSLABSA SOLSKA OCENA, ENKA MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO TRINITRO- TOLUEN ANG. IGRALEC GUINNESS ELEKTROTEH. PRIPRAVA FRAN ALBREHT KEM. SNOV ZA REAKCIJE SKRAJNI, ZUNANJI BEL ČESA IT. NOVINARKA IN PISATELJICA BAZIČNA AMINOKISLINA ► V LETU, LETA (LAT) DESNI PRITOK VOLGE / EGIPC. BOG, PODOBEN ZEVSU DOMAČA OBLIKA M. IMENA IGNAC KRAJ Z DZO-SERJEVO PIR. NIKOLA TESLA / ZDRUZE- NOST NEDEUIVOST OCTAR CISTA TEZA NOČNA PADAVINA SKRAJNOST, PRETIRA- NOST NAJDALJŠA REKA NA SVETU CESKA PRITRDIL- NICA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI EDEN SL. SINDIKATOV DRUŠTVO NARODOV SL. TV NOVINAR ČOLNIK ZAMAKNJE- NOST, EKSTAZA SL. GRAFIK JUSTIN ČLOVEK S PRETIRANIM SPOLNIM NAGONOM IZVEDENEC STROKOVNJAK IZDAJA TISKOVINE VODJA SATIROV GL. MESTO GRČIJE SL. KOŠARKARICA (JASNA) MEDNARODNA ORG. ZA BEGUNCE KALCIJ TROGUVI PES V GR. MIT. / POLOŽAJ ZA MEDITACIJO PRI JOGI VPREŽNA PRIPRAVA FR. REKA, RHÖNE RAZDOBJE DESETIH LET, MESECEV] ALI DNI NOVINARKA REPUBLIKE (TANJA) SODOBNI SL. PESNIK (BRACO) REKA NA ŠKOTSKEM. DOMINIK SMOLE HRV. HUM. ERZISNIK RIM. PROVIN-!A V ST. VEKU VRSTA TALNE OBLOGE TROBENTI PODOBNO GLASBILO VLAČUGA PREBIVALEC BOSNE DEDNA ZASNOVA MANJŠE NASELJE MOČNO DEŽEVJE DRŽAVNA BUGAJNA LOJZE KOVAČIČ TINA TURNER ZUPANČIČEVA SATIRIČNA PESNITEV LJUDJE BREZ DOMOVINE EMIL NOLDE NIKO KURET / / NEM.MESC. FILOZOF (GEORG FRIEDRICH) SL. PISATELJ (JANKO) NAJAVE PRIREDITEV Nedelja, 30. maja 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) P. Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK (danes, 30. 5. ob 21. uri, Štihova dvorana). Kuns - Štromajer: LA LA SLINA (ponedeljek, 31. 5. ob 18. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC. DRAMA SNG (061/221-511) M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sreda, 2. 6., in Četrtek, 3. 6., ob 19.30 uri). Za abonmaja Dijaški 6 Večerni in Dijaški 3 Večerni. MALA DRAMA W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (ponedeljek, 31. 5. ob 17. in 20. uri). Za izven (konto). Zadnji predstavi v sezoni! OPERA (061/331-945) Puccini: TRIPTIH (sreda, 2. 6., ob 19. uri, za red Sreda in izven; petek, 4. 6., ob 16.30 uri, za red Petek in izven). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (v ponedeljek, 31. 5. za abonma E in izven; torek, 1. 6. ob 19.30. uri, za'abonma Torek in izven; sreda, 2. 6. ob 15.30 uri in 19.30 uri, za abonma Sreda popoldanski in za izven ter za Mladinski I). L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (sreda, 2. 6. ob 22. uri). Za izven in konto. MARIBOR SNG DRAMA (062/221-206) VELIKI ODER LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO (danes, 30. 5., ob 19.30 uri, za red Torek). Nastop plesne skupine RIRIE WOODBURY DANCE COMPANY (danes, 30. 5. ob 17. uri). Za izven. Plesna skupina, iz ameriške države Utah, je mednarodna moderna plesna skupine, ki je s svojimi turnejami po svetu na plesnem odru ustoličila novo filozofijo plesne umetnosti in renesanso giba, ki temelji na interakciji mimezisa, afirmaciji fizičnega in vizualnega. S svojim plesnim programom se bo skupina predstavila tudi mariborskemu občinstvu s svojim znanim geslom Art that moves the World - Umetnost, ki je gibalo sveta. ŽIVLJENJE SO KRATKE SANJE (torek, 1. 6. ob 19.30 uri). Plesni projekt v izvedbi plesne skupine NERO. OPERA G. Verdi: RIGOLETO (ponedeljek, 31. 5. ob 19. uri). Za red Zeleni. Dirigent: Boris Švara, režiser: Wazlae Orlikowsky CELJE ODER HERBERTA GRUENA (063/25- 332) D. Z. Frey: KRI IN KOŠUTE (danes, 30. 5. ob 21. uri). KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (v ponedeljek, 31. 5. in v torek, 1. 6. ob ob 20. uri). Za abonma Sobota II., Konto in izven; za abonma Modri, konto in izven; za abonma Rumeni, konto in izven. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Henrik Ibsen: NORA (torek, 1. 6. ob 14. uri). Gostovanje v Kulturnem domu Srečka Kosovela, v Sežani. MURSKA SOBOTA vnjONci CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 30. 5. ob 17. uri). Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. PTUJ VI. LINHARTOVO SREČANJE/MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL Festival bo potekal na Ptuju od petka, 4., do nedelje, 6. 6., v prostorih Gledališča Ptuj, Narodnega doma. Na letošnjem srečanju je prvič navzoča tudi predstavitev lutkovne ustvarjalnosti. Pregled mladega gledališča, ki ga ponuja letošnje srečanje, je sestavljen kot reprezentativen izbor različnih žanrskih manifestacij mladosti in gledališča. Zato vključuje različne gledališke primerke, pri Čemer je daleč najmočneje zastopano gledališče absurda v različnih variantah (eksistenčni, igrivi, ideološki), nie manj izraziti pa niso tudi primeri variacije na klasično temo, poskusi na polju abstraktnega poetičnega in neverbalnega gledališča ter poskus revitalizacije forme recitala. Izvirnih gledaliških besedil je bilo letos malo, prevladujejo pa dramaturško preverjeni, »dobro narejeni« teksti našega Časa, ki pa so praktično vsi »deležni« tudi primerne aktualizacije oziroma lokalizacije. (Blaž Lukan). GORNJA RADGONA CESARJEVA NOVA OBLAČILA (ponedeljek, 31. 5., ob 10. in 11. 30 uri; torek, 1. 6., ob 9. in 11. uri; sreda, 2. 6., ob 9. in 11. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova oblačila«: danes, 30. t.m., ob 17.00 v Murski soboti-Vidonci; jutri, 31. t.m., ob 10.00 , v torek, 1. junija, ob 9.00 in 11.00 • ter v sredo, 2. junija, ob 9.00 in 11.00 v Gornji Radgoni. Sezono 1992/93 bosta zaključila Marjana Deržaj in Aleksander Vodopivec s koncertom ob kozarcu domačega vina v Četrtek, 3. junija, ob 22. uri. V Četrtek, 3. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu še zadnja ponovitev komedije Milana Kleca »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 V petek, 4. junija, ob 20. uri (red A) premierska predstava D. Cimarosa »II matri-monio segreto«. Direktor Roberto Soldati-ni. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschetto, Lucia Scilipoti, Silvia Ga- CELOVEC varotti, Helga M«uller Molinari, Marco Camastra, Max Renee Cosotti. Druga ponovitev v soboto, 5. junija, ob 20. uri (red B). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 30. t. m., ob 16. uri (red II. nedelja) zadnja ponovitev Goldonijeve »La bottega del caffe« v izvedbi gledališke skupine Teatro di Roma. Režija M. Missi-roli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 11. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio ra Udo Zimmermanna. Ponovitev v Četrtek, KOROŠKA 3. junija, ob 19.30. MESTNO GLEDALIŠČE V sredo, 2. junija, ob 19.30 »Bela roža«, ope- ZA NAJMLAJŠE _____________________ SLOVENIJA LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269, Komenskega 9) POGOVORI O KNJIGAH: praznovanje se začenja (ponedeljek, 31. 5., ob 17. uri). Zadnje srečanje v tem Šolskem letu. Prireditev je primerna za otroke od 10. leta starosti dalje. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ava Lokosek: MUC VASUJE, MUC SE ŽENI (danes, 30. 5. ob 11. uri). Predstava je na- . menjena gledalcem od petega leta dalje. Režija: Tine Varl. J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (torek, 1. 6. ob 9. in 10.45 uri). KD RaCe za OS Race in Fram. CELJE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE ČAROBNA SKRINJICA (1.6. ob 10. uri). Lutkovna skupina FRU FRU Ljubljana. NOVA GORICA A. GoljevSCek: ČUDEŽNI KAMEN (torek, 1. 6., ob 9.30 uri). Za O. S. Logatec. VALENTIN OMAN: WOMEN, 1993, tempera, papir »Moje slikanje je prej lirika kot proza«, meni slikar, ki ne pripoveduje zgodb, temveč postavlja znake - šifrirane in skrivnostne, večpomenske in poetične. Gostota slik nastane skozi dolgotrajen in zapleten delovni proces z neštetimi plastmi, kolaži in preslikovanji. In to je fascinacija, ki je zaključeni sliki imanentna, ki predstavlja njeno skrivnost in izžarevanje. Umetnikova dela so na ogled v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM PROJECT ENGLISH and CHATTERBOX (torek, 1. 6., od 10. do 18. ure). UCenci osnovnih Sol razstavljajo svoje izdelke. Predavanje SERRGIA Iv^ICHELIJA: Kako pripoveduje italijanska umetnost skozi književnost, slikarstvo in film (sreda, 2. 6., ob 17. uri, E3). Vabljeni! KRIŽANKE/LETNO GLEDALIŠČE PRIREDITEV ZA BEGUNCE - s pesmimi in plesi iz Bosne in Hercegovine (danes, 30.5. ob 16. uri). Prireditev je namenjena beguncem iz zbirnih centrov in tistim, ki gostujejo pri ljubljanskih družinah, vabljeni so tudi njihovi gostitelji in vsi ljubitelji bosansko-hercegovskega melosa. CEUE NARODNI DOM Posvet o AIDS-u (torek, 1. 6. ob 9. uri). Po-syet po potekal pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo RS. SLOVENJ GRADEC GLASBENA SOLA Tiskovna konferenca Studia SNG Opera in balet Ljubljana in Skupščine mesta Slovenj Gradec, posvečena 90-letnici smrti HUGA WOLFA (ponedeljek, 31. 5., ob 18. uri). * ŽALEC DOM H. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Dobrodelni koncert pod motom Za glasbeni Užitek, za knjigo, da bi nam bilo lepše živeti (torek, 1. 6., ob 20. uri). Sodeluje Vlado Kreslin z Beltinsko bando. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MLELA Danes, 30. t. m,, ob 21. uri bo na sporedu film »Last date«, ki je posvečen glasbeniku Eriču Allanu Dolphiyu. Večer organizira Tržaški jazzovski krožek in Zadruga Bo-nawentura. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Jutri, 31. t. m., ob 18. uri »Uro z...« srečanje s perujskim tenorjem Luigijem Alvo. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Komorni koncert Študentk Akademije za glasbo (ponedeljek, 31. 5., ob 19.30 uri, Velika dvorana). KUD FRANCE PREŠEREN DRUGA GODBA 93’: SAINKHO NAMCHYLAK & JIM MENESE (ponedeljek, 31. 5., ob 21. uri). Vabljeni! MARIBOR UNIONSKA DVORANA Simfonični koncert Orkestra opere in baleta SNG Maribor (sreda, 2. 6., ob 19.30 uri). Dirigent Pavle Dešpal, solist Srečko Kovačič. KAZINSKA DVORANA Jubilejni koncert PRO MUSIČE TIBICINE (torek,1.6., ob 20. uri) Za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Danes, ob 11. uri »Nedeljski koncert«: nastopil bo orkester Giovani in opera. CERKEV SANTAPOLLINARE MONTUZZA (Ul. Capitolina 14) Danes, ob 21. uri Verdi sinfonietta: koncert nabožne glasbe pod vodstvom Paola Ponziano Ciardija. Solistki Cosetta Tosetti in Claudia Cla-rich. Vstop prost. GLEDALIŠČE MTET.A ZATTERE ALLA DERTVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batte- ries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V sredo, 2. junija ob 18. uri zaključna Akade-mija gojencev Glasbene matice. Vabljeni! TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V torek, 1. junija, ob 20.30 niz Danubio - Una ci-viltä musicale: nastopil bo Janosi Ensamble. Izvajali bodo romunske in madžarske ljudske skladbe. BASSANO DEL GRAPPA Jutri, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD .,a vpTE Na ogled je razstava LETALSKE MA s prikazom razvoja letalstva. .. 0. Zaradi zanimanja do konca daljšujemo razstavo MENJAVE DEN Otvoritev razstave Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE (Četrtek, 3. 6., ob 20. uri, I. preddverje). MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. MARIBOR ,L,r., RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKUL- Na ogled je razstava risb BOJANA GOL1JA i cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Do 19. junija bo na ogled razstava skulptur DRAGICE CADEZ. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA. KUD FRANCE PREŠERN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V foyeryu MGL razstavlja BOJAN KLANČAR grafike Ubiti v maju (osmrtnice), Bosna 1993. GALERIJA INSULA (Dvomi trg) Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA. SMELT CARPE DEEM, razstava Zoisovih Štipendistov ljubljanske regije do 5. junija. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. GALERIJA MIT (Dvorakova 12) Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja JVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (D. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavnih prostorih je na ogled stal na zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA. LIKOVNI SALON Razstava Otroške ilustracije avtorice MOJCE CERJAK. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Na ogled je razstava slik MIRNE VLOVEC, Sprehodi po Gorajtah. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik in grafik N TASE PICMAN: Žrtvovanje pomladi. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA GRADU Na ogled je razstava SLOVENSKI CASO PISNI STRIP 1993. NOVA GORICA GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je likovna razstava erotiCneg cikla SABASTJANA PERSOLJA. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSO-VELA(067/73-355) Do 15. junija razstava slik KRISTOr ZUPETA. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA fik Do 20. junija je na ogled razstava gra STEFANA GALICA - Grafike 1984-93. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenkvalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe- TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore, FimTie, Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar«. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscars e ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vo deni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. ART GALERY (Ul. S. Servolo 6) Se danes in jutri je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92« videmske slikarke Manuele Plazzotta. Urnik: 10.30-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA MINERVA Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDA-PA. LABORATORIO P (Park bivše umobolnice pri sv. Ivanu) Do 3. junija razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Urnik: vsak dan od 17.30 do 20. ure. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. BANI (OPČINE! OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani- Zgo dovina kraškega naselja skozi stare katastr ske mape, listine in pričevanja, ki jo ]e P pravilo SKD Grad bo na ogled vsako nede jo v juniju od 18. do 21. ure GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Se jutri je na ogled razstava Nandeta Ro pnika »Idrija od tukaj iA tam«. Urnik: od 1 do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheo loških najdbah v Vidmu z naslovom »Zg° dovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Se danes je na ogled razstava Suse Krawagna in Michaela Keinzera »Ex Kathedra«. EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4) Do 4. junija bo na ogled razstava slik Gorana Horvata. KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18) Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman. GALERIJA FREUND (Weisbadener Str- 3). Do 12. junija razstavlja Reimo Wukounig- ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. BELJAK TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava Andreja in in Marjet e Dolinar. RIČARJA VAS GALERIJA 7 Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsc KOBARID Evropsko mesto ^gorčičev kraj je lahko zanimiv izletniški cilj, ho tudi izhodišče za sprehode, ture in vožnje Kobaridje po-. evr°psko S°- Evr°Pa )e SnflreC tamkaj-»JBftm muzeju, Znfr^aZUie 8r°-tote soske fron-e’ Prisodila pr-“ »lesto med m^ep v letu 92. T .^0barid se pe- - po več pobril1 Pri Cemer je , kakor razda- 'ia zanimiva ra-pb na kakovost JeQf - Najkrajša ^ gre skozi Loko in fin P,etrov° brdo Pnt4 km), a je zelo slaba. , Preko Škofje Loke ka,0j1 .Cerkno je komaj rlnka*Sa 1108 km), a je ra, krajinsko lepa in ^Prometna. Cesta skozi 0r.9°,ll24 km) je najbolj lr^1Caj5a’ Prepolna ovin-v’ Cez Vršič je do Ko- Zeleni vrt gostilne »Pri Jazbecu« bari da 157 km, Cez Predel pa 162. Na Kobariškem si poleg na začetku omenjenega muzeja lahko ogledamo še Gregorčičev spomenik, sotesko (korita) SoCe pod Napoleonovim mostom, slap Kozjak v grapah pod Drežnico, Gregorčičevo Vrsno, lipov drevored ob cesti v Breginjski kot ter italijansko kostnico na griCu sv. Antona. Izlet v te kraje je lahko lepo, prijetno in po-uCno doživetje, zlasti Ce ostanete dva dni. Med drugim lahko prenočite v hotelu sredi Kobarida ali pa v gostilni Pri Jazbecu na mirnem kraju v bližnjem Idrskem. Dobra gostilna, vzorne sobe, prijazen pogovor, koristen izletniški nasvet in odprta trgovina tudi ob nedeljah dopoldne (od kruha in mleka do cigaret in - Republike). K.D. ISTRA IN KVARNER Letos bo v Istri lepo, saj ne bo mednarodne gneče Pestra in ugodna ponudba Eurotoursa Med ponudniki letošnjih počitnic v Istri je tudi agencija Eurotours, ki se odlikuje ne le po ugodnih cenah in plačilnih pogojih, temveč zlasti po izboru letovišč in hotelov. Na voljo so polpenzioni z možnostjo obročnega plačila in (ko gre za hotele na Lošinju in v PoreCu) kreditiranja v obliki plačila s tremi Čeki, pri Cemer se tretji plaCa šele 15 dni po vrnitvi s počitnic. Ugodni so popusti za otroke do 12 leta in za tretjo osebo v dvoposteljni sobi. Naslednje cene veljajo za dnevni polpenzion za eno osebo v dvoposteljni sobi, Ce bivanje traja najmanj 7 dni. Počitniški dan v hote- Pred hotelom Tamaris v Lanterni pri Poreču r (ti s*# GOSTILNA PRI JAZBECU Idrsko 7 a, Kobarid o Tel./Fax: 065/85-385 A Prijetna domača gostilna ponuja hrano za vsak okus: domače njoke, Tolminski Želodec, zrezke z jurčki, postrvi, domače sladice, planinski sir, odlično domačo medico, brinjevec, luštrk... Prepričajte se sami! Priporoča se gostilna “Pri Jazbecu”. K ODPRTO OD 12. DO 22. URE- PONEDELJEK IN TOREK ZAPRTO J lu Tamaris v Lanterni pri PoreCu stane od 20, 20 do 52, 40 DEM, odvisno paC od vrste sobe in zlasti od sezonskega termina. Konica sezone v Istri je letos med 10. julijem in 20. avgustom. Hotel Tamaris je gotovo eden naj zanimivejših v Istri, saj stoji samo 100 metrov od morja, ima bazena (eden je samo za otroke), veC športnih igrišč, možnost švedskega zajtrka, taverno z glasbo, frizerski salon in še kaj. Eurotours ponuja tudi počitnice v drugih pore-ških hotelih (Zagreb, Kristal, Rubin, Diamant in Neptun). V konici sezone velja dnevni polpenzion od 37, 20 do 54, 60 DEM, prej ali pozneje pa od 18, 00 do 36, 00 DEM. V PoreCu so na voljo tudi apartmaji (za 3-6 oseb) v objektih Lanter-na, Pical in Diamant. Najem 4-posteljnega apartmaja stane v konici sezone od 74, 40 do 86, 40 DEM. V Vrsarju ponuja Eurotours počitnice v vseh vodilnih hotelih in naseljih (Funtana, Panorama, Pineta, Belvedere, Peta-lon in Koversada). Polpenzioni so v konici sezone po 37, 50 do 55 \v\\emd[\om\ d.o.o. TAM KJER SE SINJE MORJE SREČA Z NEBOM VAS ČAKA TURISTIČNA ISTRA VABIMO VAS NA "NAJ" POČITNICE ■ Od Poreča do Punata na otoku Krku, pod izredno ugodnimi pogoji, z brezobrestnim kreditom na tri obroke. SUPER PONUDBE; • HOTEL TAMARIS v Poreču - izjemna priložnost: otroci do 6. leta koristijo penzionske usluge brezplačno. HOTEL OMISALJ i in APARTMAJI v PUNATU na otoku Krku POČITNICE ZA VSAK ZEP Informacije in rezervacije v turistični poslovalnici Eurotours international, Linhartova 1, vsak dan od 7. do 19. in ob sobotah do 13 ure, tel: 322 - 998 in 314 -491. DEM. Najem apartmajev, na primer 4-postelj-nih, pa stane v istem obdobju med 96, 30 in 116, 30 DEM. Poglejmo še na drugo stran Istre in na kvarnerske otoke. V Rabcu so na voljo aranžmaji v hotelih Mimoza, Hedera, Polux in Castor, ki v konici sezone stanejo od 41, 90 do 47, 10 DEM, sicer pa - prej ali pozne- je - od 20, 80 do 34, 60 DEM. Na Lošinju so na voljo sobe v Aurori, Vespe-ri, Bellevueju, Horneziji, Heliosu in Istri ter Punti. V konici sezone, ki se tu cenovno zaCne že 3. julija, so cene dnevnih polpenzionov od 32, 70 do 67, 70 DEM, sicer pa od'18, 40 do 50, 20 DEM. Seveda pa je na voljo še niz aranžmajev v drugih hrvaških letoviščih: na Krku v Omišlju in Puntu, v Supetru na BraCu, v Ankaranu, Puli, Umagu itn. Podrobnejše cenike z opisi krajev in hotelov lahko dobite pri Eurotoursu v Ljubljani, v bežigrajski Plavi laguni na Linhartovi 1. Lahko vam jih pošljejo tudi po pošti. D.K. POČITNICE NA KATALONSKI RIVIERI Kopanje, flamenko in nepozabna Barcelona Pester program Integralovih španskih počitnic najbližja španska ala je katalonska rivi-ra Costa Brava pri Bar-e °ni. Katalonija je le-Pa> privlačna in zanimi-a (avfonomna) španska "ežela. Obsega 32.000 yadratnih kilometrov, v JeJ Pa živi 6 milijonov aloncev. V tej deželi 3227 hotelov, 312 kampingov in 250 muzejev, njena obala pa je dolga 580 km (od meje s Francijo do delte reke Ebro). Agencija Integral ponuja počitnice na katalonski obali v letoviščih svetovnega slovesa, v Lloretu in Tossi. V dobrih hotelih so na voljo aranžmaji večinoma s polnimi penzioni. Hoteli so blizu plaž, hotelske restavracije so samopostrežne, z dopustniki pa je ves Cas počitnic vodnik, ki organizira izlete in večerne obiske različnih predstav. Počitnice na katalonski rivieri so izjemno pe- V Marinelandu pri Lloretu imajo nadvse pametne delfine USTTEERAL, LJUBLJANA d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA ■ ntegralova turistična AGENCIJA VAM PONUJA "ŠPANSKO POLETJE" Atraktivne in razigrane počitnice, doživite jih v barvitosti in brezskrbnosti peščenih plaž, desetdnevne počitnice lahko preživite pod vročim soncem Tosse in Lloret de Mara ali raziskujete lepote Katalonije na izletih: k samostanu Monserrat, v Barcelono, v Andoro, v Marineland... Ob poletnih večerih lahko obiščete večer flamenca ali špansko haciendo. ODLOČILI SMO SP ZA AVTOBUSNI PREVOZ KER POLEG NIŽJE CENE OMOGOČA TUDI OGLEDE AZURNE OBALE, MONTE CARLA, NICE... Ponujamo vam res ugodne cene in kvalitetno vodstvo! POTUJTE Z NAMI! INTEGRAL LJUBLJANA d.o.o., Ljubljana, Slovenska c. 56, tel.: 061/310-837, 310-771, fax: 061/113-204 stre zaradi tako rekoC neomejenih možnosti izletov in zabave. Ker bo avtobus nenehno na voljo, se bodo dopustniki lahko peljali na celodnevni izlet v gorsko žepno državico v osrčju Pirenejev, v romantično in nakupovalno zanimivo Andoro. Za enodnevni izlet je privlačen sloviti gorski samostan Montserrat s Črno Marijo, pa tudi živahno mesto Girona z mnogimi romanskimi starinami in seveda katalonska prestolnica Barcelona. Ogled Barcelone je predviden že po programu (ogledi lanskega olimpijskega centra, španske vasi iz leta 1929, srednjeveške Gotske Četrti, vedno živahne Ram-blas, hrupne tržnice itn.), lahko pa si boste vzeli Cas in si ogledali barcelonske galerije (Picasso in Miro), živalski vrt z belo gorilo in zlasti edinstveni večerni show »pojočih fontan«. Za pol dneva se boste lahko odpravili marsi-kam: z redno ladjo na kratko potovanje ob obali (ladje pristajajo kar na plažah!), na bikoborbo, v bližnji botanični vrt, v slikovito Tosso de Mar (Ce ne boste na počitnicah kar tam), v Marine-land na atraktivno kopanje in show delfinov in dresiranih papig ali na podvodni ogled morske flore in favne s katamaranom Nautilus. ZveCer pa vam ne bo- do dale miru predstave flamenka, »fešte« na ha-ciendi z viteškimi igrami, veliki zabavni show v dvorani Palace in seveda sto in veC disko klubov za vsako uho, za vse okuse, kondicije in leta. Kar brez strahu, preživeli boste in se vrnili prepolni vtisov in doživetij! V obe smeri se boste peljali z udobnim avtobusom (filmi in hladilnik!) po poti, ki se ves Cas drži odličnih avtocest. Spotoma se boste lahko ustavili na Ažurni obali in si mimogrede ogledali Cannes, Nico in Monaco ter v Španiji Fi-gueras, kjer je Dalijeva galerija. Aranžmaji so desetdnevni, na voljo pa so od 25. junija do začetka septembra (zadnji odhod bo 27. avgusta). Odhodi bodo prvi dan ob petkih popoldne, vrnitve v Ljubljano pa deseti dan ob nedeljah dopoldne. Aranžmaji v dveh hotelih v Lloretu in enem v Tossi stanejo od 380 do 610 DEM; cena je odvisna od hotela in zlasti od termina. V ceno so vključeni polni penzioni (!), prevoz, ogled Barcelone in vodstvo. Na voljo pa je tudi aranžma z nočitvijo in zajtrkom, ki stane od 330 do 410 DEM. Oglasite se pri Integralu v Ljubljani (Slovenska 56, pri Korabaru), kjer boste izvedeli več o krajih in plažah, o izletih in prireditvah ter o cenah in terminih. K.D. ALPSKA TURA V ŠVICO Po sledi Viljema Tella skozi švicarske prakantone Šestdnevno križarjenje z avtobusom, ladjo, žičnico in peš Malo je agencijskih izletov, katerih cilj je Švica. Prevladuje celo mnenje, da v Švici razen visokih gora in enako visokih cen ni nie zanimivega. Da temu sploh ni tako, skuša dokazati alpska potovalna agencija ALPA, ki na začetku avgusta organizira alpsko turo v Švico. Štiri dneve boste preživeli v Švici in dva na poti, nastanili pa'vas bodo v srcu Švice, v prakanto-nu Schwyz, pri Jezeru štirih gozdnih krajin. Posebnost programa je (bolj sprehajalna kot planinska!) hoja po švicarski spominski pohodniški poti ob jezeru Uri do jase Rütli, kjer je bila leta 1291 zaprisežena švicarska konfederacija. Torej trikrat po tri ure (jutranje) hoje na dan za tistega, ki bo to hotel in zmogel. Sicer pa boste obiskali najlepše švicarsko mesto - Luzern, nekoč borbeni Schwyz, Tellov »jabolčni« Altdorf, pristaniški Flüelen, moderni Küssnacht in veCerni Zürich. K ogledu vabijo Pa- norama, prometni muzej in Levji spomenik v Luzernu, Tellov muzej v Bürgle-nu, »sveti arhiv« v Schwyzu, legendarna soteska Via Mala, Segan-tinljeva galerija v St. Moritzu, enga-dinska vas Zuoz itd. Lahko si privoščite tudi vožnje z ladjo po Vier-waldstädtskem jezeru, z gorskim vlakom na razgledni Pilatus (2122 m) ali z žičnico na še ra-zglednejši Corvatsch (3200) m). MogoCe pa je še raziskovanje retoromanske Švice in oživitev zgodbe švicarskega narodnega junaka Viljema Tella »na kraju samem« in sploh »pouk« o minulosti Švice in njenih posebnostih. Spotoma boste lahko obiskali Innsbruck in kneževino a a s a a a j, laan 70 O o o aa j o 0 7 O O '•a o o o G aaado t o a o o n V Alpska potovalna agencija V, .061 /310*771,310-837 C/0INTEGRAL-SLOVENSKA 56 IZLETI OD ČEDADA DO VIA MALE • V Čedad in Landarsko jamo - 1 dan, 12.VI. • V Oglej in Gradež -1 dan, 5.VI. • V Rosenheim in na Chiemsko jezero -1 dan, 19.VI. • Po Beneški laguni in Padovi delti -1 dan, 19.VI. • Venetska tura po Euganejskih trdih - 2 dni, 25.VI. • Po sledeh soške fronte do Doberdoba -1 dan, 25.VI. • Innsbruck - tirolska prestolnica - 3 dni, 25.VI. • Z ladjo po koroškem Belem jezeru -1 dan, 27.VI. • Camonica - dolina tetoviranih gora - 3 dni, 9.VII. • Dolomitska tura po ladinski deželi - 4 dni, 17. VII. • Alpska tura v Švico, v deželo Viljema Tella: Schwyz, Luzern, Pilatus, St. Moritz, Via Mala, itn. - 6 dni, 10.VIII. Liechtenstein in doživeli Južno Tirolsko - finžgar-sko dolino Vintschgau, cvetoči Merano in diplomatske panoramske ceste med Boznom in Mi-surino. Na tej turi se boste petkrat peljali Cez prelaze, višje od 2000 metrov (najveC do 2320 m!), pod ostenji in ledeniki gora, ki s svojimi vrhovi sežejo tudi nad 4000 m, na primer Bernina. Izlet resda ni med cenejšimi, saj je treba zanj odšteti kar 593 DEM; cena pa obsega prevoze, polpenzione (z lunch-paketi v Švici), oglede, pet vstopnin, pokušino švicarskih sirov, vodstvo in pet zemljevidov. Prijave sprejema do 1. julija (odhod 10. avgusta) agencija ALPA v poslovalnici Integrala v Ljubljani (Slovenska 56). Izčrpen program lahko dobite tudi po pošti na dom. (J. O.) y 14 Nedelja, 30. maja 1993 ŠPORT r ZGONIK / DANES V OKVIRU RAZSTAVE VINA n 4. pokal Zgonik v karateju Karateisti iz Avstrije, Slovenije in FJK V okviru 29. občinske razstave vin v Zgoniku bo danes popoldne v tamkajšnjem športnokulturnem središču tudi mednarodni turnir v karateju za 4. pokal Zgonik. Tekmovanje prireja Shinkai karate klub, letos pa je dobilo tudi uradni peCat karate federacije FIKTA z napovedano prisotnostjo komisarja deželnega odbora te organizacije Puricel-lija. Na pokalu bo predvidoma nastopilo okrog 100 tekmovalcev iz avstrijske Koroške, Slovenije in Furlanije julijske krajine. Posebno Številčna naj bi bila prisotnost klubov iz naše dežele in iz Slovenije. Novost letošnje izvedbe je v tem, da bodo na pokalu sodelovali tudi elani, medtem ko je bilo v prejšnjih sezonah tekmovanje namenjeno le mlajšim kategorijam. Prisotnost bolj izkušenih tekmovalcev je tudi jamstvo za večjo kakovost tekmovanja, Čeprav ostaja koncept isti, se pravi, da bo ostrejša oblika borbe prepovedana. Shinkai karate klub bo na letošnjem tekmovanju nastopil z okrog 30 svojimi elani. Shinkaijevci po tihem računajo, da bi letos osvojili tudi prvo mesto na ekipnem vrstnem redu, to pa bi obenem pomenilo, da bi končno obdržali v svoji vitrini Pokal Zgonik, ki se jim je v prejšnjih izvedbah vsakič izmuznil. Po tekmovanju, okrog 18. ure, bo še demonstracija v karateju, ki bo Se posebej privlačna za gledalce. Shinkai karate klub se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja kot dober organizator tekmovanj in povezovalec med italijanskimi karateisti in karateisti iz Slovenije, zaradi Cesar je še posebej deležen pozornosti s strani federacije FIKTA in organizacije Libertas, ki kažeta precejšnje ODBOJKA/UNDER16 Sisley v Sovodnjah »Dečki« Soče Valprapor nimajo možnosti za preobrat V sovodenjski občinski telovadnici bo danes popoldne, s pričetkom ob 16. uri, povratna tekma med-deželne faze odbojkarskega prvenstva »dečkov«. Deželni prvaki združene ekipe SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje se bodo pomerili s Sisleyem iz Trevisa, ki je v prvem srečanju prejšnjo nedeljo v Trevisu gladko zmagal s 3:0 in prepustil Goričanom le sedemnajst točk. Jasno je, da naši fantje tega zaostanka ne bodo mogli nadoknaditi, kajti pokazalo se je, da je Sisley objektivno premočen. Vseeno utegne biti srečanje zanimivo za gledalce, ki bodo lahko gledali nastop mladinske vrste renomiranega prvoligaša, po drugi strani pa je pričakovati temperamenten nastop gostiteljev, ki bodo sicer zjutraj nastopili hkrati tudi na Trofeji pokrajin za reprezentance v Huminu. Miniodbojkarji OK Val 2. v Krminu. Miniodbojkarji OK Val so v teh tednih zelo aktivni, saj sodelujejo na raznih turnirjih. Nazadnje so bili v kraju Visinale dello Judrio pri Krminu, kjer je prireditev za najmaljše res zelo lepo organiziralo društvo VBL Cormons. Na štirih igriščih na odprtem je nastopilo 16 trojk v starejši (81/82) in devet trojk (83 in mlajši) v mlajši kategoriji. V starejši kategoriji je Valovi trojki Aljoša Orel, Danjel Faganel in Spirof Messina za las ušlo 1. mesto, saj so v finalu izgubili s tesnim 9:8. Valova ekipa v postavi Devid Mikluš, Manuel Makuc in Ivan Golob pa je bila Četrta. V mlajši kategoriji je imel Val eno ekipo (David Cor-va, Peter Pausic, Denis Frandoli, Danjel Nanut). Pristala je na 8. mestu. Danes ob 10.30 Bicicltta v Trstu: vpis možen tudi pred dirko V tridesetih razhenih mestih bo danes netekmovalna kolesarska prireditev UISP Biddttä. V Trstu bo Start ob 10.30 na Trgu Unitä. Udeleženci bodo kolesarih po mestnih ulicah s krajšim postankom na dvorišču grada pri Sv. Justu. Vpis je možen tudi danes od 9. uru do pričetka tekmovanja. Namen prireditve Bicicittä je dvojen: spodbujati uporabo kolesa za zajezitev onesnaževanja, z denarjem zbranim z vpisninami in prostovoljnimi prispevki pa pomagati organizadji, ki se bori proti multipli sklerozi. NOVICE Kontovelovi minikošarkarji premagali še RCT Cobolli Kontovel - Cobolli 42:13 (24:0) KONTOVEL: Kante, T. nabergoj 2, PemarCiC, Ma-tiadC, Turco 2, Budin 12, Cemjava 4, MatjaCiC, Pi-culin, Zavadlal 8, Cecchi, M. Nabergoj, Kažem 12, Furlan 2, trener Mahnič. Kontovelci so sklenili nastope na tem turnirju z novo in prepričljivo zmago, kot kažejo tudi izidi posameznih Četrtin (16:0, 8:0, 10:7, 8:6). Nasi minikošarkarji sona tej prireditvi iz tekme v tekmo pokazah dokajšnji napredek. DOMAČI ŠPORT Danes NOGOMET NAJMLAJSI 10.30 na Proseku: Primorje - Ganeva ODBOJKA MEDDEZELNA FAZA DEČKOV 16.00 v Sovodnjah: SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - Sisley Treviso DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIKOV 15.30 v Cordenonsu: nastopa tudi Valprapor SoCa DEŽELNI FINALE NARASCAJNIC 15.30 v Roveredu in Piano: nastopa tudi Bor Friu-lexport KARATE 4. POKAL ZGONIK 14.00 v Zgoniku: prireja in nastopa Shinkai karate KOŠARKA PROPAGANDA 11.00 v BriSCikih, Ervatti: Kontovel - Scoglietto TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 v San Pier d’Isonzu: TG Romans d’Isonzo -Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE 15.00 v San Pier d’Isonzu: TG San Pier - Gaja ROLKANJE ITALIJANSKI POKAL 9.30 v Lentiaiu: nastopa tudi Mladina Resaco Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešCa, da bo jutri, 31. t.m., ob 20.30, v mali dvorani na stadionu 1. Maj Redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razno, 5. volitve novega odbora. Vabljeni! SD POLET organizira drugi teden v juniju TEČAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. št. 211758 po 18. uri. JKCUPA obvešCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. TeCaji bodo v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858. SD ZARJA - nogometni odsek vabi decke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeC nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število teCaj-'nikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure. SK DEVIN - sekcija M.T.B. obvešCa, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. št. 220423 (David). ROKOMETNI ODSEK SK KRAS prireja od 26. junija do 2. julija 1993 v Zgoniku poletni kamp za vse fante in dekleta, ki bi se radi priključili rokometu. Društvo sprejema vpisnine do 3 junija. Vsa pojasnila dobite v tajništvu šport-nokulturnega centra v Zgoniku telefon 229477 v ponedeljek: 18. - 20.; sreda in četrtek: 14. -17; petek: 8.30 -12.30. Jutri Dolina proti Sežani V okviru Jadrano-vega košarkarskega turnirja amaterjev bo jutri v telovadnici doma Ervatti zadnja in verjetno odločilna tekma za osvojitev prvega mesta med Dolino in Sežano. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. V primeru uspeha Sežancev, bi bili le-ti konCni" zmagovalci, saj bi edini sklenili turnir s samo enim porazom. Ge bi pa zmagala Dolina, bi bile kar tri ekipe (Dolina, Opčine in Sežana) z enakim številom točk na lestvici, v tem primeru pa bi odločala razlika v koših med temi moštvi. VRSTNI RED: OpCine in Sežana 12, Dolina 10, Bani 4, Cicibor 0. INTERVJU / NAS KOŠARKARSKI DELAVEC IMA 70 LET_ Mario Mari: »Imel sem srečo, da sem s košarko dobil toliko prijateljev« Eden od naših najzaslužnejših košarkarskih delavcev je nedvomno Mario Mari, ki je prav v tem mesecu proslavil kar Čedno starost, 70 let (rodil se je namreč 6. maja 1923). ' »Ce pomislim, da sem svojo prvo trenersko košarkarsko izkaznico prejel, ko si se ti rodil, to je leta 1947,« je šaljivo pričel najin pogovor moj košarkarski učitelj in prijatelj Mari, »ti je lahko jasno, koliko let se ukvarjam s košarko.« Sicer je Mari že dve leti prej (1945) za Časa UCEF-a zaCel dokaj težko in zahtevno trenersko pot, ko je vodil žensko ekipo iz Barkovelj. Leta 1948 je s kominfor-mom športna aktivnost pri UCEF zamrla, tako da je moral Mari počakati do leta 1952, da je spet sedel na trenersko klop, tokrat da bi vodil moštvo Portualeja, ki je tri leta nastopilo v promocijski ligi, da bi nato ukinilo svojo dejavnost. Po vodstvu ženske ekipe Hausbrandt se je Mari podal v Milje, kjer je kot trener dosegel svoje naj-veCje uspehe. V letih 1964, 65 in 66 je namreC z žensko ekipo Mivarja osvojil italijanski državni naslov. V sezoni 1965/66 je iz B napredoval v A ligo. In že smo tu: v sezoni 1967/68 je prevzel vodstvo Borove članske ekipe, ki je tedaj nastopala v promocijski ligi. 18. novembra 1967 je nas dnevnik kot predstavitev Borove Članske košarkarske ekipe med drugim zapisal: »Z novim trenerjem, prof. Marijem bo tako delo celotne ekipe moCno olajšano in ni izključeno, da bo prav izkušena trenerjeva roka odločila marsikatero srečanje.« Po dveh letih nastopa v promocijski ligi je Borovo moštvo prvič igralo v D ligi v sezoni 1969/70 in si zagotovilo obstanek z izredno igro v drugem delu prvenstva. Naslednjo sezono so borovci zanesljivo ostali v ligi, po tretji sezoni pa so izpadli, saj je moštvo nastopilo z zelo mlado postavo in je v vsem prvenstvu osvojilo borne štiri točke. »Ni kaj, bili so sijajni Časi. Imel sem občutek, da ne treniram samo košarkarjev, temveč prave prijatelje. Čeprav z Borom še zdaleC nisem dosegel takih uspehov kot z dekleti v Miljah, pa lahko mirne duše reCem, da mi je bilo slajše trenirati borovce.« Naša košarka je z Marijem dobila ne samo velikega strokovnjaka, temveč tudi zelo sposobnega organizatorja. »Mislim, da lahko mirno reCemo, da je bil Bor košarkarsko društvo, ki je v tistih letih imelo najbogatejšo dejavnost izven naše dežele. Potovali smo na Poljsko, igrali smo tekme po vsej Sloveniji, imeli skupne priprave v Domžalah, bili smo posredniki za stike med drugimi tržaškimi društvi in slovenskimi ter košarkarskimi društvi iz bivše Jugoslavije.« Borova košarka si je utirala pot in ugled po vsej deželi tudi na mladinskem področju, saj je bil prav Mari eden najbolj vnetih zagovornikov dela na mladinskem področju. »Ko sem prišel k Boru, smo že imeli mladinsko ekipo in nekatere dobre košarkarje. Naj omenim le Petra Starca, ki je bil nato tudi glavni steber v Članskem moštvu. V naših vrstah smo imeli tudi igralce z drugih vasi, ki so nato postali stebri v svojih ekipah ne samo kot košarkarji, temveC tudi kot organizatorji. Zrasla so tako druga društva po vaseh, naša košarka pa se je stalno širila, tako da si je prislužila kar visoko mesto v deželi.« Strniti 45 let košarkarske dejavnosti v nekaj stavkov je dejansko nemogoče. Kaj pa je Mariju ostalo kot najslajše v spominu? »Disciplinski pokal, ki smo ga osvojili po prvem letu nastopa v D ligi. Bilo je to laskavo priznanje za tiste zares sijajne fante, ki so si s fer in požrtvovalno igro prislužili obstanek v ligi. Da bi se Bor takrat rešil pred izpadom, pred prvenstvom nihče ni pričakoval... Spomnim se izredne izkušnje na Poljskem ... tekem z ameriškimi vojaki na Pa-dricah, kjer je bilo zaradi varnostnih ukrepov pred kakim atentatom ogromno policajev skritih kar po grmovjih. In še Borov festival minibasketa, ki je zvabil na stadion 1. maj veC sto otrok, saj je bila to manifestacija košarke in kulturnih dejavnosti skupaj. In se spomniš, ko smo na Pa-dricah igrali proti Bosni in smo tedaj dejali, pa kdo so to: tile košarkarji gotovo nemorejo igrati v prvi jugoslovanski ligi? Nato pa so isti igralci postali evropski prvaki. In koliko prijateljev, košarkarjev in košarkarskih delavcev, poznanj smo imeli. Bili so zares lepi Časi, ko je še v športu in zato tudi v košarki prevladovalo drugačno okolje. Z entuziazmom smo marsikaj dosegli, ki sicer niti z velikim denarjem ne bi mogli.« Tudi grenkih trenutkov ni manjkalo ... »Da, v tako dolgem obdobju seveda tudi grenkih pilul ni manjkalo. Vsak poraz, da ne omenjam izpada iz lige, je za vsakega športnika in še posebno za trenerja hud udarec. Ko pa osvojiš zmago ali pa dosežeš tudi majehn uspeh, že pozabiš na razočaranje, na neuspeh, ki si ga okusil dan prej. In ko po več letih sreCaš fante, ki si jih treniral pred mnogimi leti, in so sedaj že poročeni, imajo svojo družino, so oCetje, in ti prijateljsko sežejo v roko, tedaj si zares sreCen in ni ti žal, da si posvetil toliko let temu športu. Nasprotno!« Mari se za trenutek zamisli, in nadaljuje: »Potem pa napoči Cas, ko pomisliš, da je zares ura, da se umakneš. Verjetno tudi zaradi tega, da bi spoznaTdrugo plat življenja’. Dolga leta sem vsako soboto in nedeljo posvetil košarki, prvenstvenim tekmam... Po Borovem obdobju sem nato treniral še pri Servolani v D ligi, pri CMM v ženski B ligi in 6 let pri Intermuggii. Leta 1979 sem šel v pokoj in si privoščil dopust, ki sem ga preživel v pla111 nah in na morju.« »Stara ljubezen D zarjavi, pravi pregovor in tako se si spet vrnil košarki,« mu namigne111, »Da, res je. V sezon 1989/90 sem prevzel trenersko mesto pri Cicino ni, naslednjo pa sem n1 pomožni trener pn la dranu, nakar sem se spe vrnil k cicibonašem- ReS fantastična je ta skupin3 fantov, pravih Pr^?, teljev. Prepričan sem, da IOJ.JCV. X ICtpXlljCLlA -- .• bi tile fantje igrali v vi kategoriji, le Ce bi trem rali malo veC. Toda ve^ mo, da je Cicibona p° sebna ekipa, ki ima ko cilj predvsem družabno st in tovarištvo me igralci. In v tem okol)u se počutim sijajno.« .. »Kaj pa v prihodnj1 sezoni? Boš še trener d cibone?« ,, »Nisem se še odlom , toda tokrat bom verjetno dokončno prenehal s tre niranjem, razen Ce .•■« »Razen Ce?« »Moj pogoj je ta, da mi morajo fantje zagoto viti rednejšo in števi nejšo prisotnost pa treningu. Kajti večkrat sem kar potrt, ko je na treningih zelo malo igralcev-Rad bi, da bi tile fant]3 poskusili tudi druge tak tiCne variante v igrl' Brez treningov, stalne vadbe take igre ni mo goCe predvajati na tekmah.« »VeCni mladenič Ma ri« je vsa ta leta najavljal, da bo po »t®) sezoni zares končal s košarko«. . Vsakič si je premish • In tudi tokrat (vsaj upa' mo) si bo med poletjem malce odpočil, nato pa ga bomo spet videli v telovadnici, ko se bo k° običajno s kratkimi m naglimi koraki premika po igrišču, da bi posre doval fantom svoje ogromno košarkarsko znanje in izkušnje. In da bi se, kot sam pravi, »počutil mla med mladimi«, (bi) PNEVMATIKA pl SOOČI M lahko spoznali pri naslednjih vulkanizer nevmatika SAVA EXACT vam zagotavlja izvrsten oprijem na mokrem cestišču in ob vseh vremenskih pogöjih. Profil plašča nudi varno, tiho in udobno vožnjo.Vse značilnosti pnevmatike SAVA EXACT SANZIN G0MME Strada di Fiume, 112 Trst-Tel.941404 ŠPORT Nedelja, 30. maja 1993 15 -^OkfSARSTVO / ČERIN O ZABAVNI PLATI DIRK Z norčijami proti dolgočasni cesti Sodniki kolesarjem odpuste marsikaj ... Andrej Dekleva Ljubljana - Kar je „ «Lör rsonea, ki se t n^°štvu Jolly C0mP0: Ljub 88 poti na Giru, iuea njlm Jure Pavli r®1 Pa Primož Čerin, e ?esu Carrere. Čerin, r «levni predsednik Ko. - o JKuiesarsKo ^ športno opremo, «dnevnih telpfonsl govorih r ia4ja-u vzrok n' ^Lupmskih padcev ^ 22„1a*'“ x-^auRa,nano-anjb. Svež Cm asi Pod Pripekajočimi tako segreje, Prinriož Čerin po njem silno drseti. Kolesarske dirke, zlasti dolge etapne, Se zdaleč niso samo golo kolesarjenje. V veCstokilometrskih etapah kolesarje psihična napetost prav tako muci kot telesni napori. Monotonost počasnih etap razbijajo na najrazličnejše načine, Primož Čerin pa se je za nas' spomnil nekaterih najbolj zabavnih. Palček in velikan - najmanjši in najveCji kolesar, lahko iz iste ekipe ah pa tudi ne, po možnosti kakšen mali kolumbijski plezalec in nizozemski dolgin, zamenjata kolesi, katerih okvirja se po velikosti veC kot opazno razlikujeta in tako družno prehitita skupino. Tandem - dva kolesarja na enem kolesu prehitita skupino, odvečno kolo pa pelje tretji kolesar. Visoka tehnologija - tekmovalec si od gledalca sposodi navadno moško kolo in na njem prehiti skupino. Gledalec mora nato peš kakšna 2 kilometra do svojega kolesa, ki ga Čaka ob cesti. Trobentač - francoski kolesar Thierry Marie med dirko zelo rad igra na trobento. Iz prve roke - tekmovalec si od snemalca na motorju sposodi kamero in gledalcem pokaže svoj pogled na dirko. Laže je - kolesar prisede na spremljevalni motocikel in po možnosti še malo telefonira domov. Kdo je v majici? - mimo skupine »prileti« roza majica (na Giru) oziroma rumena na Touru. Toda glej ga, v njej ni trenutno vodeči v skupni razvrstitvi! Samo še ena zamenjava majic. Sodniki tekmovalcev za tovrstne šale praviloma ne kaznujejo, saj brez njih kolesarske dirke ne bi bile, kar so. DrugaCe je, Ce gredo kolesarji le predaleč. Na neki amaterski dirki je kolesar pri sila zaspanem tempu skupine le-tej za kakšnih sto metrov ušel, sestopil s kolesa in se ulegel na casto. Okoli ušes mu je priletela denarna kazen, njegovo šalo pa so bolje kot sodniki razu-meli njegovi tekmeci, ki so mu podarili zmage na toliko letečih ciljih, da je z nagradami pokril kazen. Valter Bonča (Foto: J. S./TRI09 TENIS / KDO JE IN KDO NI ZANIMIV TENISAČ Zakaj bi morali v nedogled objokovati stare čase in zvezdnike? Švedski as Stefan Edberg je vedno obkrožen z novinraji in oboževalci (Foto: K. 2) PARIZ - Robert Kitson je Reuterjev dopisnik, ki je v petek z odprtega prvenstva Francije v tenisu poslal članek. V njem piše, da trenutno primanjkuje teniških zvezdnikov, za katere bi gledalci s srcem navijali, in da bi bilo zelo dobro, Ce bi se Seleševa in Agassi po poškodbah hitro vrnila na prizorišče. Gospod Kitson v svojem prepričanju morda ni osamljen, Moniko celo zares zelo pogrešamo, je pa senilen in ciniCen in najbrž je tudi sam podlegel splošnemu prepričanju, da je trenutno vse Cmo in da mora biti človek ob koncu stoletja v stiski in pesimističen. Poleg tenisa verjetno pokriva še vojno, gospodarska gibanja, politične krize in se giblje v altersceni. Koga in zakaj objokavati V Parizu ni Johna Mc Enroea. Pa kaj. Ivan Lendl je izgubil v prvem kolu, Boris Becker je izgubil v drugem kolu. Pa kaj. Agassija tudi ni, a bi s trebuščkom, ki mu pridno raste, težko dosegel dober rezultat. V Parizu ne igra Mats Wilander, ne igra Yannick Noah in ne igra Jimmy Connors. Ker nimajo v pravi konkurenci kaj iskati in ker se zavedajo, da so njihovi vrhunski Časi mimo. Zakaj bi morali vsi objoko- vati stare Čase, ko pa so tu novi Časi in nova razburjenja? Ko je v Parizu v vrhun-sld formi Stefan Edberg, ki igra štirideseti turnir Grand Siam v karieri in ki je pri sedemindvajsetih energičen in motiviran kot pred desetimi leti. Ki je tako profesionalen in pošten do sebe, gledalcev in pokroviteljev, da dobi človek ob tem, ko ga gleda, neverjetno moC za katero koli opravilo na svetu. »Dolgočasna« Pete in Jim Jim Courier in Pete Sam-pras sta številka 1 in številka 2 lestvice ATP in menda sta dolgočasna. Toda kako naj mladenič ostane na prvem-mestu in zraven spominja na stare Čase, ko pa vsaj dvesto nasprotnikov trenira in igra vrhunski tenis? Menda sta nezanimiva zato, ker sta mlada in ker mora biti človek pri osemnajstih letih svetovni prvak, ker je nato prestar in se hitro utrudi. Napaka! Bedno ift negativno mišljenje! Pete in Jim jemljeta tenis kot posel, ki ju veseli, tenis pa je danes že zaradi zaslužkov tudi zelo resen posel. In pri dvajsetih nikakor nista utrujena, ker vzporedno z napredkom v igri gradita tudi telo. Zato Človeka kar strese, ko neiskreni in na silo duhoviti Agassi izjavi, da mu ni všeC, da je na prvem mestu lestvice ATP nekdo, ki po videzu in obnašanju spominja na opico. Nova usmeritev Marc Göllner je sin nemškega diplomata in je zaradi narave oCetove službe prepotoval svet že kot otrok, star je triindvajset let in je šele dve leti teniški profesionalec v pravem pomenu besede. KonCal je šolanje, aprila kot kvalifikant osvojil turnir v Nici in postal novi nemški zvezdnik. Zaradi medvedje postave, neusmiljenega »Idofanja« po žogi in zaradi prirojene osornosti je zanimiva osebnost, zato ljudje navijajo zanj. Marc ni pri triindvajsetih prav nič izmuCen, gradi svojo osebnost. Prav nie ni obremenjen s karizmo Borisa Beckerja, ki že nešte-totic išCe smisel svojega bivanja in tenisa ter s tem postaja neugodno dolgočasen. Zato Čedalje bolj razumemo Michaela Sticha, ki nikoli ni želel biti v Beckerjev! senci, Čeprav so mu jo vztrajno rinili nad glavo. Stich bo letos star 25 let in igra najboljši tenis v življenju. Kako to, ko pa je za tenis že prestar? Kako si je drznil uspeti tako pozno? In Marcos Ondruska. Star je že 21 let in šele letos uspeva. Usmeritev postaja jasna in zelo zanimiva: vzemi tenis kot zabaven posel in se zraven izpopolnjuj v vseh smereh. Bodi pozitiven in si upaj vse. Ne igraj zaradi »ex«. šamiponov in primerjanja z njimi, ampak zase. Ce sta to zmogla McEnroe in Connors, Ce to še vedno nekajkrat na leto zmore Lendl, Ce po no- vih normah prastari Edberg zmaguje, bodo podobne kariere zmogli tudi Stich, Courier, Sampras, Medvedev, KrajiCek in še kdo. Becker bo še naprej iskal smisel in zaradi tega neupravičeno veljal za najinteligentnejšega mladeniča na turnirjih ATP Tour. Kaj bo storil Ivaniševič, ne ve nihče veC. Lahko bo odšel med legende ali ostal veCni nadarjenec. Samo, da ne bo postal Andre Agassi, ki je pri triindvajsetih videti star 234 let. BOKS / BOJI ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA Oseminšestdeset svetovnih prvakov na leto je preveč Boji televizijskih postaj, menedžerjev in posameznih boksarskih zvez izven ringa grozijo, da bodo uničili boks in iz njega naredili cirkus , uumtei i da je bil dv svetovnega —suujr Uickerjem Borve. Kdaj je pj Zelo težko ae samo v , -^AUOCLL jjLii svetov kategoriji; yue boksa ^A, IBI )e takšen stal in ali LJlo Scum kategori '-'-'vil teljibol dvoboje deli zar žke boj na, saj vpliv i ßedzer di ni h svojeg Late ko je slov < kom. Ustanovitev WBA le- WBO je ustanovil južno- ti pa televizijske postaje, ta 1962 in WBC leta 1963 afriški boksarski sodnik Ceš da so za vsako ceno ho- pa je moči porazdelila. Stan Christodoulou, da bi tele dobiti dvoboje za na- Nacionalne zveze, npr. tudi boksarji iz njegove do- slov svetovnega prvaka. Se British Boxing Board of movine dobili priložnost veC, boks v devetdesetih le- Control, so se vpliva orga- boriti* se za naslov sveto- tih je veliko bolj neurejen niziranih band tako moCno vnega prvaka. * in zmeden, kot je bil v naveličale, da so bile pri- Televizijske, postaje so osemdesetih letih, ko sta pravljene novoustanovlje- bile s takim razvojem do- bila Mike Tyson v težki in nim organizacijam takoj godkov sprva zadovoljne, Marvin Regler v srednje te- plaCati Članarino v zameno saj so želele CimveC bojev žki kategoriji priznana kot za pravico, da svoje boksa- za svetovnega prvaka. aktualna svetovna prvaka, rje prijavijo na dvoboje za Takšna porazdeljenost Danes strokovnjaki in navi- naslov svetovnega prvaka, moči med štiri svetovne jaci za svetovnega prvaka ki sta jih organizirali WBA boksarske organizacije je priznavajo samo Julia Cesa- in WBC. dobro služila svojemu na- rja Chaveza v lahki katego- V letu 1984 so tisti, ki menu. Z oblikovanjem de- riji WBC. Tudi ameriškega niso bili zadovoljni z mehi- vetih katerogij in z več pr- Mr. Bowa so imeli za sve- škim vodstvom WBC in vaki v posamezni kategoriji tovnega prvaka v težki ka- WB A, ustanovili novo or- so dosegli, da je bilo na leto tegoriji, dokler se ni odlo- ganizacijo WBO. Po njiho- kar približno 130 dvobojev Cii, da bo namesto z izzi- vem mnenju sta bili WBC za naslov svetovnega prva- valcem, ki mu ga je doloci- in WBA predragi, saj sta ka. Skoraj vsi pa se strinja- la WBC, boksal z veliko največkrat pobrali kar 2, 5 jo, da so stvari ušle kontro- slabšim nasprotnikom Mic- odstotka tistega, kar je bo- li. TV postaje za to obdol- haelom Dokesom. Žalostno, toda resnično je, da stvari postajajo še bolj zmedene in neorganizirane. Beau Williford, priznani menedžer v Lousia-ni, je ustanovil Universal Boxing Association, in to samo zato, ker za svoje boksarje ni mogel dobiti tistih dvobojev, ki jih je želel. Nekje v Ameriki je nekdo organiziral World Boxing Federation, da bi pomagal avstralskim boksarjem. Morda pa naslovi le ne pomenijo več toliko, kot so pomenili v preteklosti, saj večina navijačev točno ve, da jih je veliko med njimi povsem nevrednih. Sedaj sta veliko bolj pomembni boksarska sposobnost in atraktivnost posameznih dvobojev. Kljub vsemu pa pomanjkanje učinkovitih pravil boksu samo škoduje. Sport postaja vse bolj podoben cirkuški areni in prav lahko se zgodi, da bo kmalu izgubil športni smisel. Matjaž Rakovec The Economist ksar zaslužil v boju za sve- žujejo ljudi, ki skrbijo za tovnega prvaka. reklamo in menedžerje, le J.p, Chavez je za strokovnjake edini pravi svetovni prvak BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. junija 1993 in zapadlostjo 1. junija 2003. ■ Obveznice dajejo letno 11% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 9,86%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 1. junija. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. junijem; ob vplačilu (4. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. ŠPORT 1 6 Nedelja, 30. maja 1993 NOVICE S samostreli za EP ST. VEIT - Na drugem letošnjem Eurooupu v streljanju s samostreli so v St. Veitu v Avstriji uspešno nastopili tudi najboljši slovenski strelci. Najboljši je bil po pričakovanju Rajmond Debevec. Zasedel je prvo mesto v disciplini 30 metrov stoje in drugo mesto v disciplini 30 metrov kombinacija. Njegov uspeh je v mladinski konkurenci s sedmim mestom v disciplini deset metrov zaokrožila Natalija Prednik. Na tekmovanju sta nastopila še Žnidaršič in SladiCeva, reprezentante pa septembra Čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji. Plesne diplome tudi pri nas LJUBLJANA - Plesna šola Bolero je prva plesna šola pri nas, ki svojim plesalcem po uspešno opravljenem začetnem, nadaljevalnem in izpopolnjevalnem tečaju podeli diplome Evrotest. Z vpeljavo te diplome pred enim letom nameravajo v Evropi poenotiti program plesnih šol. Za veljavnost diplome pri nas in na stari celini jamCi Združenje plesnih učiteljev Slovenije, ki tudi skrbi za usklajenost evropskih programov s programi plesne šole Bolero. (R. D.) Neuspeh naših na SP v squashu T.TT.T.E - Na svetovnem prvenstvu v sqashu so nastopih tudi trije Slovenci, vendar pa so vsi brez osvojenega niza izpadli že v prvem kolu. NovomešCana Vučkoviča je izločil Belgijec Houbrecht, Ljubljančana Prelesnik in VerbiCeva pa sta izgubila proti Francozoma Savinu in Vezjnovi. (2. Z.) Stavrov edini novinec CELJE - Pri košarkarskih prvoligaših s celjskega področja doslej ni bilo veliko prestopov. Comet je podaljšal pogodbo z Golcem, Železnikarjem in Mijo-viCem, ekipa Rogaške s Sušinom. Edini novinec je Stavrov, Kokra Lipje, ki je okrepil novinko Polzelo. (Z/Z.) Polovičen izkupiček Cometa SLOVENSKE KONJICE - Košarkarji Cometa so se v La Valleti brez reprezentantov Nerata, Golca, Šporarja ter poškodovanega' Šrota štirikrat pomeriti z reprezentanco Malte in dosegli polovičen izkupiček. Zmagati so z rezultatoma 58 : 48 in 85 : 77, izgubiti pa z rezulatatoma 74 : 96 in 60 : 61. (2. Z.) Kegljali novinarji SLOVENSKE KONJICE - Na 12. tradicionalnem srečanju novinarjev severovzhodne Slovenije so se tekmovalci včeraj pomeriti v kegljanju. Med novinarkami je največ kegljev podrla Nada Kumer (Radio Celje), med novinarji Srečko Logar (Kaj Maribor), ekipno pa je bila najboljša trojica Rado Pantetic, FranCek PungerCiC (oba Novi tednik in Radio Celje) in FranCek Kramer (Večer Maribor). (B. P.) Los Angeles zmagal v gosteh NEW YORK - Rezultati prvenstva ZDA v baseballu - ameriška liga: New York - Chicago 4:0, Boston -Texas 4:1, Milwaukee - Kansas City 5:1, Minnesota - Cleveland 7:6, Oakland - Toronto 3:2, California -Baltimore 8:4, Seattle - Detroit 4:3; nacionalna liga: Chicago - Montreal 2:2, Florida - Houston 5:4, Pitt-sburg - Los Angeles 2: 7, Atlanta - San Francisco 7:4, New York - Cincinnati 2:5, St. Louis - San Diego 3:2, Colorado - Philadelphia 9:15. (Reuter) Zubero in Thompsonova »naj« FORT LAUDERDALE - Prvi dan plavalnega mitinga na Floridi sta bila najuspešnejša Spanec Martin Zubero in Američanka Jenny Thompson, ki sta zmagala po dvakrat. Zubero je zmagal na 100 metrov hrbtno (57.32) in 100 metrov delfin (56.16), Thompsonova pa na 100 metrov delfin (1:01.93) in 50 metrov prosto (26.57). Drugi zmagovalci -moški: 100 m prsno: Van Neerden (ZDA) 1:03.86, 50 m prosto: Mazuotis (Litva) 23.26, 400 m prosto: Sakovich (ZDA) 4:02.21; ženske: 100 m hrbtno: Loveless (ZDA) 1:03.70, 100 m prsno: Flood (ZDA) 1:13.95, 400 m prosto: Smith (ZDA) 4:21.51. Miting na Floridi je prvo večje letošnje srečanje plavalcev. (Reuter) Sauber preizkuša nov motor MOLA - Sauber, švicarsko moštvo v formuli 1, je na dirkališču v Imoti preizkušalo nov Dmorjev desetvalj-ni motor. Avstrijec Karl Wendlinger je brez težav prevozil 300 kilometrov. Najhitrejši krog je odpeljal celo za desetinko sekunde hitreje kot na zaključnem treningu pred veliko nagrado San Marina aprila letos. Pri Sauberju bodo s preizkusi nadaljevati junija v Monzi. Kdaj bodo z novim motorjem prvič nastopli na dirkah, še ni znano. (STA) Bowmana ne bo v Pittsburg PITTSBURG - Scotty Bowman, ki je z 969 ligaškimi zmagami in šestimi osvojenimi Stanleyevimi pokati najuspešnejši trener v zgodovini ameriške profesionalne hokejske lige, je zavrnil ponudbo ekipe Pittsburg Penguins, da prihodnje leto prevzame vodenje ekipe. Pingvini so v zadnjih dveh letih dvakrat osvojiti Stanleyev pokal, obakrat pod vodstvom Bowmana, letos pa jih je že v finalu Patrickove divizije premagal New York. Bowman bo v prihodnji sezoni po vsej verjetnosti treniral moštvo Detroit Red Wings. (Reuter) Trije meseci prisilnega počitka MADRID - Španski kolesar Antonio Espinoza tri mesece ne bo smel nastopati na kolesarskih dirkah. Triindvajsetletni Espinoza, ki že leto dni tekmuje v vrstah profesionalcev, je bil pozitiven na preverjanju dopinga po 19. etapi dirke po Španiji. Pri njem so našli sledi ephedrina, Spanec pa bo moral poleg prisilnega počitka plačati še denarno kazen tri tisoC švicarskih frankov. Poraz vzrok utrujenosti LA ROCHELLE - Slovenska reprezentanca v Baseballu je na moCnem turnirju v Franciji izgubila prvo srečanje z Veliko britanijo z 10:2. Naši so po 28 urah vožnje imeti le štiri ure počitka, kar se jim je na srečanju proti Britancem močno poznalo, saj so delati napake, ki si jih v naši ligi ne privoščijo. Ne glede na poraz lahko z zmagama proti Franciji in Moldaviji še vedno ujamejo mesto v finalu. (M. P.) _____________NOGOMET / HOKEJISTI BRCAJO 2QGO VATERPOLO / 1. KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA, ■ Na travi so hokejisti Bleda najboljša ekipa Zvone Bolta je vraten ki zna brpniti v vsakem golu pü LJUBLJANA - Na nogometnem igrišCu Krima v Ljubljani so se pred maloštevilnimi gledalci v prijateljskem turnirju pomeriti hokejisti treh najboljših slovenskih klubov in domači nogometaši Krima. Bled in Acroni Jesenice, Čeprav po srcu hokejisti, so bili boljši od nogometašev Krima. Moštva so igrala po sistemu izpadanja, tako je Bled izločil Krim, Acroni Jesenice pa Olimpijo Hertz. Jure Miklavc V obeh uvodnih srečanjih so šele enajstmetrovke odločile zmagovalca. Bled in Krim sta v rednem delu igrala neodločeno 2:2, po enajstmetrovkah pa je bil boljši Bled, ki je tako zmagal z 11:10. Tekma med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz se je v rednem delu prav tako končala z 2:2, v streljanju enajstme- trovk pa so biti boljši Jeseničani in tako zmagali s 4:3. V borbi za tretje mesto je Olimpija Hertz proti Krimu izgubila kar s 6:0. V velikem finalu pa sta se pomeriti dve trmasti gorenjski ekipi, ki sta tekmo vzeti sila resno. Jeseničani so sicer veC napadati, njihove akcije so bile vse prej kot naključne, BlejCani pa so svo- je priložnosti iskati v protinapadih. Bled je po »mojstrskem« strelu Simšiča s peto, ki je tokrat nastopil v vlogi napadalca in dokazal, da mu nogomet še zdaleč ni tuja igra, prešel v vodstvo. Razinger je izid izenačil na 1:1. Tako med gledalci kot med igralci je izenačujoči gol povzročil precej razburjenja. Vratar Bolta je strel najprej obranil, nato pa mu je žoga ušla Cez golovo Črto. Tako je menil sodnik, ki pa je stal skoraj na drugi strani igrišCa. Sploh je bilo na njegovo sojenje precej pripomb in dovtipov, pri katerih sta prednjačila Kopitar pri Jeseničanih in Kavec pri Bledu. Prvi jo je odnesel s strogim ukorom, Kavec pa je za svoje jezikanje dobil celo rumeni karton. Rezultat se do konca tekme ni spremenil, obe moštvi pa sta imeli še nekaj lepih priložnosti. Pri streljanju enajstmetrovk je bil Bled boljši in je zmagal s 6:4. Vsekakor je k zmagi največ prispeval vratar Zvone Bolta, ki bi lahko majhen hokejski gol zlahka zamenjal za nogometnega in bil pri tem enako uspešen. Presenetil je tudi Ignac Kavec in kljub svojim letom pokazal izrezno hitrost, ki je bila za njegovega »paznika« Razingerja prevelika. Na koncu so vsa moštva dobila pokale in nagrade, srečanje pa naj bi v priho-dnjosti postalo tradicionalno. Neučinkovitost vzrok za remi Odlični vratar Žusterne je po svoje krojil izid Pečar je bil s petimi goli daleč najuspešnejši strelec tekme (Foto: S. živulovič/TR|(^ Zustema - Ilirija 10:10 (3:0, 3:6,1:0, 3:4) LJUBLJANA - Kopališče Ilirija, sodnika Ceklic in Rožman. STRELCI: KristiC tri, Ogrizek in Stojanovič po dva, Krelj, StanišiC in Kirbiš po enega za Ilirijo ter PeCar pet, Vončina dva, MutiC, KovaCiC in Rajsner po enega za Zustemo. ILIRIJA: Polšak, Godec, Krelj, Doric, StanišiC, Sprajc, KristiC, Jocic, Kirbiš, Strumbelj, Ogrizek, Ljucovič, Stojanovič. ZUSTERNA: LonCare- vic, Berce, PeCar, Vončina, MutiC, KovaCiC, Weil-guny, Rajsner, Zabukovec. V prvem kolu slovenske vaterpolske lige, kjer se devet moštev poteguje za dve mesti, ki vodita v končnico, sta ljubljanska Ilirija in koprska Zuster-na pred manj kot dvajsetimi gledalci igrali neodločeno. V zelo raznoliki igri, ki se je končala z neodločenim izidom, so imeti domači igralci vsekakor precej veC priložnosti. NajveCja težava za igralce Ilirije je bil gostu- joči vratar LonCareviC, kije obranil skoraj vse S’ usmerjene na n1eB° vrata. Domačini so p dolgo odlašali s streh * kar nekaj velikih pn1 žnosti je splavalo p° ^ di. Koprčani pa so i zaključkih napadov P . cej bolj nevarni, np streli pa močni in na eni. Najboljši igralec st Čanja je bil PeCar, k11 Zustemo dosegel kar P® golov, iz igre Pa S° izključeni MutiC m Kova čič pri Zusterni ter šič pri Iliriji. (J- ■ i I i ■ ■H KASAŠKE DIRKE V MARIBORU Sedem zmag Ljutomerčanov No otvoritvenem tekmovanju več kot dva tisoč gledalcev Milan Lazarevič MARIBOR - Tudi v Mariboru se je pričela sezona konjeniških prireditev. Na hipodromu v Kamnici so pripravili kasaške dirke, kjer se je zbrala skoraj vsa slovenska kasaška elita. Približno dva tisoC gledalcev je videlo zanimive dirke, spet pa so prevladovali predstavniki iz Ljutomera, ki so kar sedemkrat zmagali. Najzanimivejše je bilo v zadnji dirki, ko je Ljutomerčan Janko Makoter z žrebcem Soul-manom v tej sezoni zmagal že CetrtiC, sočasno pa je postavil najboljši kilometrski Cas sezone v Sloveniji. Rezultati zmagovalcev: prva dirka - memo- rial Ivana Pirharja: Albatros (Marko Slavic, Ljutomer), 1:26.4; druga dirka: Viljam (Alojz Prelog, Ljutomer) 1:27.5; tretja dirka: Lex (Slavko Jurež, Ljutomer) 1:23.8; Četrta dirka: Form (Janko Makoter, Ljutomer) 1:23.5; peta dirka: Enita (Blaž Cerar, Ljubljana) 1:21.8; šesta dirka: LasT sa Red (Zvonko Osterc, Ljutomer) 1:21.3; sedma dirka: Duras (Jože Sagaj, Ljutomer) 1:21.1; osma dirka: 1. Soul Man (Janko Makoter, Ljutomer) 1:17.8, 2. Fit (Jože Horvat, Ljutomer) 1:18.3, 3. Viva Star (Damjan Oražen, Ljubljana) 1:18.3. STRELJANJE / TURNIR MASTERS Rajmond Debevec najboljši v streljanju z zračno puško STRASBOURG - Naš najboljši strelec Rajmond Debevec je dosegel nov velik uspeh. Na mednarodnem strelskem turnirju Masters, na katerem imajo pravico nastopa samo tekmovalci, ki jih povabi organizator, je v streljanju z zraCno puško zasedel prvo mesto. Za njim je zaostala vrsta zvenečih imen, med drugimi tudi olimpijski zmagovalec Jurij Fedkin. Dan prej je Debevec v disciplini MK puška 60 leže zasedel šesto mesto, z zmago pa je potrdil odlično pripravljenost pred naslednjimi preizkušnjami v sveto- vnem pokalu in na sredozemskih igrah. Zadnji dan tekmovanja se bodo strelci pomerili še v strelskem maratonu, med favoriti pa so olimpijski zmagovalec Gracija Peti-kjan iz Armenije, naš svetovni rekorder Debevec, evropski prvak Goran Maksimovič in bivši svetovni prvak Kurka. Rezultati - zračna puška: 1. Debevec (Slo) 695, 2. Fedkin (Rus) 694.7, 3. Alejnikov (Rus) 694.2; MK puška 60 leže: 1. Ku-delin (Rus) 699.5, 2. Bu-reš (Ceš) 698.5, 3. Peti-kjan (Arm) 696.8, ...6. Debevec (Slo) 695.5. PRESKAKOVANJE ZAPREK V LJUBLJANI V Stožicah poskočna Atom in Sunnar Derby B V Mariboru pričakujejo več gledalcev Manja Koren in Urssula pri članih najboljši v parkuru (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) LJUBLJANA - Na travnati površini, ki jo obkroža hipodrom ljubljanskega konjeniškega centra v Stožicah, je bilo včeraj drugo tekmovanje v preskakovanju zaprek za pokal Slovenije za mladince in elane. Nastopili so jahači in jaha-Ike iz devetih slovenskih konjeniških klubov. Pri višini ovir 120 centimetrov, ko so oboji tekmovati skupaj, je nastop brez kazenskih točk opravilo šest konjev. V baražu je to uspelo le dvema, mariborskemu mladincu Gregorju Jezi na Atomu in Ljubljančanki Ledi Selan na Strumfu, hitrejši pa je bil Mariborčan. Na tekmovanju elanov so bile ovire visoke 130 centimetrov, v baraž pa so se uvrstiti en tekmovalec in dve tekmovalki. Od teh je imela v* parkurju najboljši Cas Manja Koren na kobili Urssu-ti, poklicna trenerka konj, ki je na ljubljanski Fakulteti za šport prva diplomirala iz konjeniškega športa. V baražu je nato zagrešila štiri kazenske točke, njena tekmica Selanova pa sedem, tako da je zmaga tudi v baražu pripadla neustavljivemu Gorazdu Kušarju. Prireditelji, jahalna sekcija Konjeniškega kluba Ljubljana, so si želeti veC gledalcev, ki jih na hipodrom bolj privlačijo dirke. Naslednje kolo za pokal Slovenije bo Cez teden dni na mariborskem gradu Rakičan. Rezultati za pokal Slovenije - mladinci: 1. Jeza (Atom, Maribor) 0.00 (1:26.10), baraž 0.00 (31.87); 2. JaniC (White Devil, Gotovlje) 3.00 (1:33.16); 3. Blažič (Maestro, Maribor) 4.00 (1:20.55); 4. Läufer (Lotus, Maribor) 4.00 (1:25.42); 5. Hiršman (Windesison, Krumperk) 4.00 (1:30.43). Člani: 1. G. Kušar (Sunnar Derby B, Krumperk) 0.00 (1:33.98), baraž 0.00 (44.10); 2. Koren (Urssula, Komenda) 0.00 (1^5.17), baraž 4.00 (43.74); 3. Selan (Strumf, Ljubljana) 0.00 (1:31.28), baraž 7.00 (54.20); 4. M. Kušar (Oaza, Krumperk) 3.00 (1:50.20); 5. Smolnikar (Lasa, Krumperk) 4.00 (1:33.92). TENIS / SATELITSKI TURNIR Murska Sobota bo gostila tenisačice iz dvajsetih držav Naše igralke med favoritkami Geza Grabar MURSKA SOBOTA -Od 6. do 13. junija bo najveeje pomursko mesto živelo v znamenju tenisa. Tukajšnji teniški klub, ki je bil ustanovljen šele leta 1987, kljub temu pa ima kar lepe organizacijske izkušnje (turnir za pokal Cocte, državni veteranski in državni turnir za pionirje do 12. leta starosti), prireja namreč s pomočjo Teniške zveze Slovenije mednarodni profesionalni ženski teniški turnir Sateltite. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal generalni sekretar Teniške zveze Slovenije Fredi Reicher, je turnir v Murski Soboti eden izmed 62 tovrstnih turnirjev na svetu, ki jih letos pripravljajo za mlade profesionalke z nagradnimi skladi po deset tisoC dolarjev. Turnir, prvi te vrste v Murski Soboti, je za to športno mesto vsekakor lepo priznanje, hkrati pa tudi obveza teniškega kluba, da tekmovanje organizira na kar najvišji ravni. V to prav nihče ne dvomi. Tudi predsednik organizacijskega odbora Darko PejnoviC pravi, da so se stvari lotili na pravem koncu in da se bodo tudi v prihodnjih dneh proslavili kot vestni orga-nizatorji. Uradni turnir, ki bo potekal pod okriljem Evropske teniške zveze (-ETA) in Mednarodne teniške federacije (ITF), bo po zadnjih podatkih v Mursko Soboto privabil 73 mladih teniških igralk r 20 držav 3h prvič pomeril6 zastopstvo. 16 mladic so se tri - med 32 v finalm redno po L> dve na lizatorja, vi kvalifi" ialni na- rtih igri' teriji v r na S ti- se bo bi se za- nago cas- KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Slovenija s Cehi Srečanje bo danes v Wroclawu ob 16.30 - Dobro razpoloženje V' slovenskem taboru, trener Janez Drvarič po malce zaskrbljen Jure Zorcic e Wroclawa WROCLAW - Slovenska košarkarska reprezentanca je v petek pozno ponoči prispela na prizorišče kvalifikacij za letošnje 28. evropsko prvenstvo, ki bo od 22. junija do 4. julija v Nemčiji. Včeraj so se na prizorišču zbrale vse reprezentance, nepopolna je prišla le ekipa BiH, v kateri po znanih zapletih s Fibo ne bo kar šestih naboljših košarkarjev. V Wroclaw, mesto s 700 tisoC prebivalci, ki je 140 km oddaljeno od Češke meje in v katerem se sploh še ne Čuti, da bo v njem košarkarski turnir, je pozno popoldne prispela tudi reprezentanca Hrvaške, ki velja za prvega favorita turnirja. Organizatorji imajo nekaj težav, saj so 15 ekip namestili v tri hotele; slovenska reprezentanca v hotelu Poloma biva skupaj z angleško', romunsko in hrvaško. Tudi v dvorani Ludowa vCeraj ni bilo še skoraj nie pripravljeno za prve tekme, ki se bodo začele danes ob 8.30 s tekmo Hrvaške in BiH. Igralci selektorja Janeza Drvariča in njegovega pomočnika Petra Vilfana so vCeraj dopoldne najprej trenirali v eni izmed manjših mestih dvoran, popoldne pa po Čudnem razporedu organizatorjev celo v glavni dvorani. Naj-vecjo športno dvorano v Wroclawu so zgradili že leta 1913 in jo kot kaže do danes le minimalno obnovili. Se najbolj zanimivo je, da je pred dvorano in okoli nje cel dan bolšji sejem, kjer obiskovalci, med njimi tudi številni košarkarji, lahko kupijo domala vse, od stare ročne ure znamke Longines do kompletne nemške uniforme iz druge svetovne vojne. Slovenija se bo danes ob 16.30 pomerila z ekipo Češke, s katero naši igralci nimajo najboljših izkušenj. Lani so na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v španskem Bilbau izgubili za dve točki, toda tedaj še proti reprezentanci CSFR. V ekipi Češke ni veC dveh zelo dobrih slovaških igralcev Matickega im Miha-leka, v Wroclaw pa ni pripotoval tudi visoki center OkaC. V Češki ekipi bodo tako najbolj nevarni branilca Hruby in Jezdik, krilni igralec Svitek in drugi center BeCka. Igra Cehov temelji na hitri in učinkoviti igri v napadu, skratka na zunanjih igral- cih. Naši bodo v uvodni tekmi na turnirju, ki je lahko v marsičem že odločilna, poskušali ustaviti branilce in dobiti skok pod košema, v napadu pa bodo imeli premoč pod obroCem. V slovenskem moštvu je razpoloženje dobro, naši so optimisti, še najbolj zadržan je resni selektor Drvarič, ki opozarja na nepredvidljivost večine reprezentanc. Za Slovenijo bodo v prvi postavi bržčas nastopili Jure Zdovc, Boris Gorenc, Slavko Kotnik, Žarko DjurišiC in Teoman Ali-begoviC, ki bi si morali z napadalno igro že v prvem delu priigrati večjo prednost. Novinarji 1 v vojaškem hotelu! Novinarji, ki poročajo s turnirja v Wroclawu, so nastanjeni v vojaškem hotelu Slask zunaj mesta. Pogoji Za delo posebnih poročevalčev, iz Slovenije jih je pet, prav toliko tudi iz Hrvaške, so zelo slabi, morda pa bo kaj bolje, ko se bo turnir začel. GIRO D’ITALIA / PESTRO DOGAJANJE ZA KULISAMI Francesco Salvi ne mara Induraina Spanec pa mu vrača z zaušnicami Tudi na Siciliji vročina ne popušča, na delu pa so tudi tatovi koles Včeraj zmaga Danca Rijsa Bonča zdaj na 41 .mestu agrigento - V doslej najbolj za-nimivi etapi je tempo poleg Me-Cair Balana'narekovalo moštvo ^alterja BonCe Jol-Componibili, v ospredju pa sta bi-Leoni in Ko-nišev. Etapo je oz-naCeval dolg pobeg trojice kole-sarjev, Perinija, Coppolilla in Rij-oba Italijana pa j® na končnem sPrintu ugnal Da-ftec. BonCa je Prikolesaril v cilj na repu skupine zasledovalcev pr-yih treh, potem ko ]e dan prej porabil yeliko energij, da je ohranil stik z vodilnimi. Na skupni razvrstitvi, ki ostaja nespremenjena, je slovenski kolesar pridobil še eno mesto in je zdaj 41. Moštvo včerajšnjega zmagovalca Ariostea pretresa huda finančna stiska. Neurad-no je športni direktor Feretti napovedal, da se bo Po letošnji sezoni ta Sponsor, ki je ekipo prevzel pred osmimi leti, poslovil. Dolg ekipe naj oi znašal okoli 7 milijard lir. Prvi konec tedna 76 Gira dTtalia preživlja kolesarska srenja najgloblje na jugu Italije, na Siciliji, ki jo po svetu na žalost ne poznajo po njeni lepoti, marveč po bolj žalostnih stvareh. Poleg izredno visokih temperatur, zaradi katerih v teh dneh moštva posvečajo posebno pozornost pravilni prehrani tekmovalcev, razplet sicilskih etap kroji predvsem taktiziranje moštev, ki kot kaže Čakajo na 28 km dolgo etapo po Senigallii, v sredo, 2 junija, ki bi lahko že odločala, o končnem zmagovalcu Gira. Vsi pa ne mislijo tako. Francesco Moser o tem vprašanju pravi: »Kot veste, letošnji Giro ni pisan na kožo sprin-terjem, ampak specialistom gorskih vzponov. Ne verjamem, da bo v Senigallii že vse odloče- no. Nagibam se k mnenju, da bo boj odprt vse do konca, saj bodo v zadnjem tednu na sporedu zelo težavne gorske etape in mogoCe bomo vedeli kdo je zmagovalec šele dan pred zaključkom Gira, v Oro-pi.« Težave v ekipi ima eden glavnih favoritov Spanec Miguel Indu-rain. V petkovi nezahtevni etapi je odstopil še en kolesar iz njegove ekipe Benesto zaradi banalnega razloga: izgubil je Čepico, ni poCakal spremljevalnega avtomobila, kjer so imeli rezervno, posledica tega pa je bil napad sončarice. To je že drugi tekmovalec v dveh dneh, kar bo kapitanu »el navar-ru« povzročilo kar nekaj težav. Da je mera polna je odstopil ravno izkušeni Francoz Philipot, ki je na lanskem Giru od- Danec Rijs dobil 7. etapo liCno sodeloval z Indu-rainom, ki je lani ob tem Času že oblekel roza majico. Miguela Induraina po izjavah sodec to ne skrbi preveC, toda med odgovori na naša vprašanja ni bil videti ravno miren in brezskrben. Druga Miguelova težava je italijanski komik Francesco Salvi, ki je ubogemu »el navar-ru« pridno pušCal zračnice. To Indurainu, ki je storilca odkril ni bilo všeč in Salvi jo je odnesel s par zaušnicami, na veliko veselje prisotnih pa sta se »boksarja« kmalu pobotala. »El na-varro nam je pokazal tudi svojo humano plat in dokazal, da ni zamerljiv Človek, Čeprav si je zaušnice Salvi po splošnem prepričanju tokrat zaslužil in še tretja težava, ki nosi ime Gianni Bugno. V petek je na skupnem seštevku prehitel Induraina, kar pa ga po njegovi izjavi ne posebej skrbi. Da pa temu ni ravno-tako, je dokazal že malo kasneje, ko j d dejal, da ima vtis, da kapitan Bugno nekam slabo obvladuje svojo ekipo Gatorade. • Težave s kolesom je imel tudi Ukrajinec Poulnikov, ki sta mu dva zmikavta za stavo ukradla kolo, toda policija je storilca odkrila že po nekaj urah. Precejšnje razočaranje pa doživlja American Greg Lemond, donedavna eden izmed favoritov kolesarskih dirk, danes pa le še bleda senca zmagovalca treh Tour de France in dvakratni svetovni prvak. 2e v začetku je startal slabo, v Četrtek je dvakrat padel, za vodilnim pa zaostaja skoraj za 35 minut. Na vprašanje, zakaj nadaljuje z Girom, ko pa je zaostanek že ogromen mi je odgovoril: »Mislil sem, da sem dokaj dobro pripravljen toda na žalost sem moral priznati, da ni res. Giro nadaljujem, ker se želim optimalno pripraviti za francoski Tour in upam da bom prebrodil krizo v nekaj naslednjih dneh.« Nadaljuje se torej anemičen Giro, tekmovalci in spremljavalci se ne spuščajo v ostrejše polemike, kar je zelo nenavadno za to slavno dirko in Italijo nasploh. V etapah po Siciliji pa bomo zagotovo videli, ali je bilo to uvodno obdobje le zatišje pred viharjem. S. Marchi/Freepress Vrstni red 7. etape: T. Bjame Rijs (Dan), ki je 240 km (Capo d’ Orlando - Agrigento) prevozil v 6.55:19,0 s povprečno hitrostjo 34,672 km/h; 2. Coppolillo; 3. Perini +3 sek.; 4. Baldato in Leoni (It) +1:21; 6. Baffi; 7. Manzoni (vsi It), 8. Raab (Nem); 9. Molinari; 10. Risi (vsi It) ; 120. Bonča (Slo) vsi v času Baldata in Leonija. Skupni vrstni red: 1. Moreno Argentin (It) 32.34:01; 2. Pjotr Ugrumov (Lat) +26 sek.; 3. Maurizio Fondriest (It) +35; 4. Gianni Bugno (It) +38; 5. Miguel Indurain (Sp); 6. Marco Saligari (It) +41; 7. Luc Leblanc (Fr) +42; 8. Enrico.Zaina (It) +47; 9. Dimitri Konisev (Rus) +46; 10. Claudio Chiappucci (It) +47; 11. Luca Gelfi (It) +50; 12. Stefano Della Santa (It) +51; 13. Massimi-liano Lelli (It) +54; 14. Francesco Casagrande (It); 15. Stephen Roche (Ir) +55; 16. Armando De Las Cuevas (Fr) +1:02; 17. Zenon Jaskula (Polj) +1:05; 18. Franco Chioccioli (It); 19. Paolo Botarelli (It) + 1:07; 20. Roberto Conti (It) +1:08; 41. Valter Bonča (Slo) +2:29. TENIS / ŠVED V IZREDNI FORMI -i Edberg bi lahko izpopolnil svojo zbirko zmag na Grand slamih PARIZ - Tretji nosilec, Šved Stefan Edberg, je tudi včeraj nadaljeval serijo zmag in odličnih iger na letošnjem odprtem prvenstvu Francije. Edberg, ki bi z morebitno letošnjo zmago na turnirju Roland Garros izpopolnil zbirko zmag na turnirjih Grand Siam (po dvakrat je zmagal v Wimbledonu, v Avstraliji in na turnirju US Open), je v treh nizih premagal nekdanjega zvezdnika stanfordske univerze, dvaindvajsetletnega Jonathana Starka. EDBERG V VRHUNSKI FORMI: Stefan je po zelo solidni sezoni na peščenih igriščih (zmagal je v Madridu) v Parizu v odlični formi. Njegovo delo nog je na zares zavidljivi ravni, gibljivost in refleksi pri mreži mu ob že tako brilijant-nem backhandu in globokem servisu omogočajo nenehne napade, tako da je Edberg čedalje bliže vsaj ponovitvi največjega uspeha v Parizu - finalu leta 1989. »Na igrišču se počutim zelo dobro in trenutno tako tudi igram,« je na tiskovni konferenci povedal Stefan in dodal: »Kljub temu se bom osredotočal samo na vsak naslednji dvoboj.« Edberg se bo v osmini finala pomeril z Nizozemcem Paulom Haarhuisom, ki je premagal Nemca Steeba. Andrej Medvedev, 11. nosilec, spet ni blestel, a je le premagal Argentinca Markuša. »Spet sem imel srečo, Gabriel je priložnost zapravil v tretjem nizu,« je povedal mladi Ukrajinec, ki bo v osmini finala igral z Nizozemcem Krajičkom. Krajiček je letošnje najprijetnejše presenečenje v Parizu, ker je po lanskem katastrofalnem porazu proti urugvajskemu veteranu Perezu v tretjem kolu obljubil, da bo do letos popravil gibanje in borbenost in da se ne bo zanašal samo na fantastičen servis. PeSCe-ni specialist Jordi Arrese je bil prav gotovo težak preizkus, zlasti po tem, ko je Spanec v »tie-breaku« dobil Četrti niz. Richard ni popustil, am-ostal Čvrst in od- pak je loCen. 1 loCen. In spominjal je na velikega igralca. Tudi Stich dokazuje, da ni le člove-k, »ki je enkrat osvojil Wimbledon in izginil«. »Sem odlično telesno pripravljen, zato lahko igram zbrano. Upam, da bo pripravljenost vzdržala vsaj Se devet dni in da bom osvojil turnir.« Michael Stich je enake besede izgovoril v Wimbledonu leta 1991 in zmagal. SABATINIJEVA PREPRIČLJIVO: Argentinka Gabriela Sabatini, ki je bila v Parizu že petkrat polfinalistka, je vCeraj brez težav premagala Nemko Barbaro Rittner. Tudi po tretjem nastopu tretje nosilke, ki je proti Rittnerjevi odigrala najdaljšo posamezno igro na turnirju (prva igra je trajala kar 14 minut), se zdi, da je novi trener Dennis Ralston popravil Gabrielin servis in da je njena igra vsak dan boljša. »Zelo rada imam Dennisovo osebnost. Mislim, da je mojo igro dvignil na višjo raven. Izboljšala sva moj servis in tudi psihično sem veliko močnejša kot lani,« je povedala Sabatinijeva. TIRAN KONČNO ODSTRANJEN: Jim Pier-ce je oče francoske teniške igralke Mary Pier-ce ter velik norec in tiran. Znan je po svojem surovem ravnanju z Mary, ki jo je že mnogokrat psihično in fizično mučil. Vsak poraz v pionirski in mladinski konkurenci je za Mary pomenil štiriumi trening z oCetom, ki ne zna igrati tenisa, na nepoSkro-pljenem igrišču, v najhujši vročini in brez vode. Ko je Mary vstopila v profesionalne vode, se je Jim specializiral za divje rjutje med dvoboji. Hci je doživljala travme, oCe je ostajal nekaznovan. Do včeraj, ko je Georgina Clark, direktorica WTA (združenje teniških profesionalk), varnostnikom izdala nalog, naj podivjanega Jima, ki je tulil na Mary med dvobojem s Pojevo, odstranijo. Clarkova je povedala, da so Piercea odstranili zaradi motenja dvoboja in predvsem Mary in ne zaradi Maryjine osebne želje. Jim Pierce je Američan, ki je hčer naredil za profesionalko že pri 14 letih in jo zdaj spremlja kot trener. Njegova žena je Francozinja, Mary pa se je rodila v Montrealu, v Kanadi. Pierce je zunaj stadiona novinarjem povedal, da je kričal zato, ker po njegovem Mary ni igrala dovolj močno. Rezultati: moški - 3. kolo: Novaček (Ceš, 13) -Pescosolido (Ita) 6:3, 6:1, 3:6, 5:7, 8:6, Krajiček (Niz, 12) - Arrese (Spa) 2:6, 6:2, 6:2, 6:7 (6:8), 6:2, Haarhuis (Niz) -Steeb (Nem) 7:6 (7:3) 6:3, 6:1, Medvedev (Ukr, 11) - Markus (Arg) 7:6 (7:4), 3:6, 7:5, 6:4, Edberg (Sve, 3) - Stark (ZDA) 6:4, 6:4, 7:6 (7:4), Göllner (Nem) Woodford (Avstral) 3:6, 7:6 (7:1), 6:3, 6:7 (8:10,) 7:5; ženske - 3. kolo: Zvereva (Rus) *- Franki (Nem) 6:3, 6:2, K. Ma-leeva (Bolg, 14) - Nidef-fer (JAR) 6:3„ 4:6, 9:7, Sabatini (Arg, 3) - Rittner (Nem) 6:2, 6:2, Schultz (Niz) - Maleeva-Fragniere (Svi) 4:6, 7:5, 6:4, Dragomir (Rom) -Paradis-Mangon (Fra) 6:4, 6:3, Sanchez Vica-rio (Spa, 2) - Meskhi (Gru) 6:3, 6:0; M. J. Fer-nandez (ZDA, 5) - Rinal-di (ZDA) 6:2, 6:2. ■ ■ §§ ■ Silil m KI 1 ■ NOVICE Milan bi lahko že danes slavil MILAN - Z zmago proti Brescii bi Milan že kolo pred koncem italijanske nogometne A lige lahko slavil svoj 13. »scudetto«. Po sredinem nesrečnem pokalnem nastopu v Miinchnu proti Olym-piqueu ostaja naslov italijanskega prvaka edini dosegljiv cilj Milančanov. Današnji spored predz-danjega kola pa bo zanimiv tudi za ekipe, ki se borijo za vstop v pokal UEFA in za obstanek v ligi. Med temi je tudi Udinese, ki mora danes doma nujno premagati Ancono, če se hoče rešiti najhujšega. Naj še omenimo, da je Inter glede prvenstvenega srečanja s Foggio vložil priziv, češ da je bila na tej tekmi storjena »tehnična napaka«. Disciplinska komisija je že odbila Interjevo pritožbo in potrdila izid 1:1. Pri Interju sedaj čakajo na odgovor na priziv in upajo v ponovitev tekme. DANAŠNJI SPORED (16.30): Atalanta - Genoa (v Bologni), Foggia - Cagliari, Lazio - Napoli, Milan -Brescia, Parma - Inter, Pescara - Juventus, Samp-doria - Roma, Torino - Fiorentina, Udinese - Ancona. Slovo Triestine s Sieno Triestina bo danes ob 16.30 igrala doma poslednjo tekmo proti Sieni, ki je že izpadla iz C-l lige. Tržaško moštvo bo nastopilo precej okrnjeno (brez diskvalificiranih Conco, Terracciana in Do-natellija ter poškodovanih Daneluttija in La Roso. NBA liga: Phoenix vodi z 2:1 SEATTLE - Navijači Phoenixa so bili po domačem porazu v »zahodnem finalu« proti Seat-tleu že kar (in tudi upravičeno) zaksrbljeni. Sunsi pa so že na tretji tekmi nasprotnikom vrnili milo za drago in zmagali v Seattleu s 104:97 ter tako povedli na 2:1. V tretji četrtini je bil izid še izenačen (80:80), nato so si gostje priigrali prednost 12 točk. Gostitelji niso popustili in so minuto in 28 sekund pred koncem skoraj ogrozili zmago Phoenixa. Tedaj pa je Majerle s trojko dokončno zapečatil usodo domačinov. Pri Seattleu je bil najboljši strelec Pierce (28 točk), pri gostih pa Johnson (20). Italiji vojaško SP v košarki TREVISO - Italija je osvojila 39. svetovno vojaško prvenbstvo. Italijanski košarkarji so po izenačeni tekmi zasluženo premagali reprezentanco ZDA s 104:91 (57:47). Najzaslužnejši za zmago azzurrov je nedvomno bil Gregor Fučka, ki je dal 21 točk in imel 11 skokov. SAK igral neodločeno CELOVEC - Novi koroški nogometni prvak SAK je v 28. kolo koroškega nogometnega prvenstva v Trnji vasi gostil drugouvrščeno ekipo VSV iz Beljaka in igral neodločeno z 1:1 (1:0). Pred 300 gledalci je bila tekma zanimiva, rezultat pa je konec koncem pravilen, čeprav je Lipuš v zadnji minuti zapravil stoodstotno priložnost in zmago. Gol za SAK je dal Tonči Blajs, po večtedenskem odmoru zaradi poškodbe pa je tokrat spet igral Rade Savič. Beljačani so enkrat zadeli prečko. (I.L.) OSTALI IZIDI: Trg - Treibach 1:1, ATSV Wolfsberg -Pliberk 1:0, Velikovec - FC Mölltal 3:1, Vemberk - Austria Celovec 0:2, Rapid Lienz - SV Šentvid 2:2. VRSTNI RED: 1. SAK 45, 2. VSV/Beljak 34, 3. WAG 32, 4. Wietersdorf 32, 5. ATSV Wolfsberg 30, 6. Breže 29 7. Pliberk 29, 8. Matrei 28, 9. Treibach 28, 10. Tig 227, 11. Lienz 226, 12. Vemberk 25, 13. Velikovec 25. 14. Austria Celovec 24, 15. Šentvid 15,16. Mölltal 15. Dunajska Austria v vodstvu! DUNAJ - Preobrat v 1. avstrijski zvezni nogometni ligi. Austrija z Dunaja je dve koli pred koncem prvenstva z zmago nad Innsbruckom prevzela vodstvo na lestvici. Dunajčani so v gosteh pred 4000 gledalci premagali Wacker Innsbruck z 1:0, z istim izidom pa je Rapid slavil zmago nad Austrio iz Salzburga, doslej vodečo ekipo Ota Bariča. Salzburžani so tako v zadnjih štirih tekmah zapravavili prednost petih točk.Odločilni gol za Austrio je dal v 72. minuti Zsak, Salzburg pa je bil poražen v zadnji minuti tekme (gol za Rapid je dal Kiihbauer). Dve tekmi pred koncem prvenstva imata obe ekipi po 30 točk, Austria Dunaj pa ima za pet golov boljšo gol-diferenco (plus 33 napram plus 28). Izida ostalih dveh tekem: St. Pölten - Wiener Sportclub 3:3, Admira Wacker - Vorwärts Steyr 1:1. (I.L.) VRSTNI RED: 1. Austria Dunaj 30 (67:34), 2. Austria Salzbmg 30 (61:33), 3. Admira-Wacker 26, 4. Wacker Innsbruck 25, 5. Rapid Dunaj 24, 6. St. Pölten 22, 7. Wiener Sportclub 19, 8. Vorwärst Steyr 17. KOŠARKA / ETTORE MESSINA IZBRAL DVANAJSTERICO V seznamu selektorja azzurrov ni več najboljšega strelca A-l lige Maria Bonija in centra Vianinija Cantarello gre v München Po šestih dneh intenzivne vadbe v kraju Fol-garia je selektor italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina izbral dvanajsterico potnikov za nastop na evropskem prvenstvu v Miinchnu. To so Rossini, Gentile, Coldebella, Myers, lacopini, Pittis, Moretti, Bosa, Tonut, Rusconi, Cantarello in Carera. Ni manjkalo presenečenj. Doma ostajajo namreč najboljši strelec A-l lige Mario Boni, mladi up med centri Fro-sini, Andrea Niccolai in Alberto Vianini. Posebno razočaran je Mario Boni, ki je pri 30 letih verjetno zamudil zadnjo priložnost, da bi oblekel državni dres. Presenetljiva je tudi izključitev centra Benet-tona Roberta Vianinija, ki je bil v balotaži s članom tržaškega Stefanela Davidom Cantarellom. Ker je Cantarello »večno poškodovan«, je vladalo splošno mnenje, da ga Messina ne bo vključil v svoj seznam, toda selektor je izbral drugačen kriterij: »Cantarello lahko igra tudi na nekaterih zunanjih pozicijah«, pravi Messina, ki si prizadeva, da bi imel moštvo s čim- bolj polivaletnimi igralci. Razen centrov Rusco-nija in Garere, čistim play makerjem Rossinijem in glavnim strelcem Carltonom Myer-som, lahko vsi ostali igralci zavzamejo najmanj po dve vlogi, Pittis, ki je edini pravi moderen košarkar v italijanskem moštvu, pa celo tri. • Zanimivo je, da je Messina v dvanajsterico vključil le tri košarkarje »svojega« Knorra (Coldebella, Moretti in Carera), lanski polom na olimpijskih kavlifikacijah v Zaragozi pa je »preživelo« samo šest igralcev. NOVICE Deset dijakov grozilo sostanovalcu LJUBLJANA - V parku pred Dijaškim domom Bežigrad je v petek skupina mladoletnikov obstopila Roberta P., državljana BiH in začasno stanujočega v dijaškem domu na Gerbičevi, očitno z namenom, da bi ga pretepli. Vzroki za njihovo početje še niso znani. Na srečo je celotno dogajanje opazoval vzgojitelj v Dijaškem domu Bežigrad, Filip P., ki je mladoletnim napadalcem zavpil, da je poklical policijo, zato so se ti razbežali. Kot sta po zaslišanju napadenega ugotovila policista, so bili vsi napadalci dijaki Srednje gradbene šole, državljani BiH in začasno stanujoči v Dijaškem domu na Gerbičevi. Omenjene so policisti opozorili, zadevo pa predali Oddelku za mladoletnike. Oče porezal hčerko po licu KAMNIK - Veliko združenj in strokovnjakov zadnje čase opozarja na nasilje nad otroki, ki se zadnjih nekaj let povečuje tudi pri nas. Večina primerov ostaja zavita v molk, zato krivci velikokrat ostajajo nekaznovani. To ne velja za Salja F. iz Kamnika, ki bo se za svoje »izživljanje« najverjetneje moral zagovarjati pred sodiščem. Zaradi besa ob šolskem neuspehu je namreč svojo 14-letno hčerko Azelo F. močno pretepel in jo »za povrh« porezal po licu s kuhinjsko vili-co. Deklica je kakršnokoli nasilje sprva tajila, češ da je padla s kolesa, vendar je socialni delavki na osnovni šoli pozneje le zaupala pravi vzrok poškodbe. Strela usodno udarila v gospodarski poslopji IDRIJA, PTUJ - Petkovo neurje je povzročilo veliko škode na hlevu s senikom, katerega lastnik je Alojz K. iz Idrije. Med neurjem je v severozahodni del poslopja skozi streho udarila strela in povzročila požar, ki se je nato razširil po celem podstrešju, zajel pa je tudi ostrešje. Le-to je v celoti pogorelo. Požar so gasilcem pomagali gasiti tudi občani, kljub temu je zgorelo več kmetijskih strojev. Po požaru si je objekt ogledal tudi strokovnjak Elektro Ljubljana, ki je ugotovil, da hlev ni imel strelovoda. »Smolo« je imela tudi Neža S., ki ji je po udarcu strele gospodarsko poslopje v celoti pogorelo, z njim pa še 1500 kilogramov sena, pet svinj in govedo. Gmotna škoda znaša dva milijona tolarjev. Ilegalno prestopila mejo LENDAVA - Policisti so v tem kraju prijeli dva romunska državljana, ki sta pred tem ilegalno prestopila slovensko-madžarsko mejo, in ju predali madžarskim varnostnim organom. V Pomurju pa si je kar nekaj državljanov prizadevalo čez mejo, žal nekateri neuspešno. Policija je namreč zaradi tega, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, zavrnila 18 tujih državljanov, od tega devet Srbov, štiri Hrvate, tri Makedonce in dve osebi iz Cme gore. ________VARNOSTNE SLUŽBE / ODSLEJ TUDI ZDRUŽENJE_ Ustanovili Zbornico poklicnih varnostnih služb Cilj novega združenja je fizično in tehnično varovanje Blažka Kramar LJUBLJANA - Da smo tudi v Sloveniji dočakali povezovanje organizacij in 'posameznikov, ki opravljajo različne naloge na zelo pomembnem družbenem in gospodarskem področju fizičnega in tehničnega varovanja, priča tudi na novo ustanovljeno poklicno združenje -Zbornica poklicnih varnostnih služb Slovenije. Ta strokovna organizacija, ki je včeraj imela svojo ustanovno skupščino, bo odprto za vsa podjetja in posameznike, ki delujejo na tem področju. Trenutno so v Zbornici poklicnih varnostnih služb Slovenije včlanjeni ustanovni člani - organizacije s področja fizičnega in tehničnega varovanja: Sin-tal - Fiva, Sintal- Rival, Radikovič, Janez, Efekt, Elpro, Ness, Ro-Gard, VOP, Samo in Enigma. Skupaj torej več kot enajst članic, saj je včlanjenih tudi več podjetij s področja zasebne detetiv-ske dejavnosti in dve zavarovalnici: Tilia in Zavarovalnica Maribor. Mnoge je ustanovitev zbornice pred sprejetjem novega zakona o detektivskih in drugih agencij s področja fizičnega in tehničnega raziskovanja, presenetila. Kot kaže, pa so ustanovitelji upoštevali tudi morebitne spremenjene pogoje na tem področju, saj bodo v skladu z omenjenim zakonom po njegovem sprejetju zbornično organiziranost tudi ustrezno prilagodili. Ustanovna skupščina je namreč sprejela sklep o zgolj enoletnem mandatu izvoljenim zborničnim organom. Za predsednika zborni- ce so po predlogu združenja organizacij fizičnega in tehničnega varovanja soglasno izvolili direktorja podjetja SINTAL, Viktorja Pestotnika. Kako je do tovrstnega združenja pravzaprav prišlo? Potreba po podobnem organiziranju se zaradi naraščajočega kriminala in včasih tudi nemoči pristojnih kriminalističnih služb pri ugotavljanju storilcev, kakor tudi poli- cije pri njegovem preprečevanju, pojavlja že dalj časa. Vendar so prvi konkretni koraki k tudi formalnemu organiziranju bili storjeni šele 27. maja letos, ko so zgoraj omenjene organizacije ustanovile svoje poklicno združenje, včeraj pa so se zdru-žili tudi zasebni detektivi v Sloveniji. Po sestanku obeh združenj v ustanavljanju s predstavniki obrtne zbornice in ministrstva za notranje zadeve, so soglasno ugotovili primernost ustanovitve specializirane zbornice na tem področju. Naslednji logični korak je bila zato seveda tudi formalna ustanovitev. Bo pa delovanje tega združenja vsekakor dobrodošla izkušnja tudi za oblikovanje novega zakona, pri čemer bosta zbornica in ministrstvo tesno sodelovala. «Detektivi in varnostniki smo združeni močnejši!« sSÄsSI KAZNIVA DEJANJA Velik porast Številke so zaskrbljujoče Boris Hegedüs MURSKA SOBOTA-V letošnjem aprilu se je na območju UNZ Murska Sobota zgodilo 105 prometnih nezgod, aprila lani pa le 22. V letošnjem aprilu je v nesrečah umrlo osem ljudi, za posledicami pa še dva udeleženca,' medtem ko je lanskega aprila v nesreči umrl en udeleženec in eden za posledicami. Hudih posledic prometnih nezgod so lani zabeležili šest, letos 32 in lažjih lanskega aprila 17, letos pa 84. Kazniva dejanja so od 176 v letu 1992 letos narasla na 640. Lani niso odkrili 40, letos pa 179 storilcev. Tako je ostalo letos neraziskanih 28, lani pa 27 odstotkov kaznivih dejanj. Gospodarskih KD so aprila lani zabeležili 29, letos pa že 68. Povečalo se je tudi število kaznivih dejanj mladoletnikov od lanskih 11 na letošnjih 55. Skupaj so v aprilu 1992 na UNZ Murska Sobota zabeležili 182, letos pa kar 513 prekrškov. Mejne prehode je v lanskem aprilu prestopilo 1, 285.902, letos pa 4, 738.969 potnikov, od tega lani v mednarodnem prometu 1, 167.751, letos 4, 307.902, v maloobmejnem prometu leta 1992 118.151, letos pa 431.067 potnikov. V požarih je lanska aprilska škoda znesla 2, 56 milijona, letos pa 12, 5 milijona tolarjev. Rodil se je v kraju Ro- m na Gradiščanskem, umetniško, glasbeno : pa je stopil na Dunaju-pot zanj ni bila lahka, v deškem zboru .. Stefana je sistematično gojo in lotil se je Je < datnim glasbenim stvovanjem sluzi na dom pndonii io dobil službo > kneza Esterhazija. knezovem dvom je laydn na voljo, kar j orkester, zdoi , ipelo in gledališče, so mu osebno za-vo grenile razmere u in, ne nazadnje, iva žena, je prilo-.-»-.ni iltn iyVnnstil- )V UIIlCUUO*j ^ ila ena sama rast eia. ojwiwj je dočakal ra- ______ /-»rl^QtTa, , svojem slogu-e je odpravil v [ešKirm vpuv.. ti je živel in ia Dunaju, h *v*v ,'.?i umi PRIMERNI DNEVI Aleksandra Zorc Berce Kaj in kdaj v mesecu juniju Izračun najprimernejših dni za posamezna opravila v mesecu juniju upošteva tako lunine mene kot vplive med planeti, zato pri bolj kompleksnih primerih le nekaj dni ustreza vsem zahtevam KAJ KDAJ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ü 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 ZAČETI V shujševalno dieto • "F • • • • • • redilno dieto • • • • varčevati • • • šolanje • • • • • vprašanje napredovanja • • • • • • • • • 5 novo službo • • • potovanje • • • obrniti nov list • napisati oporoko • sklepati pogodbo • • • • • • • • $ sposoditi si denar • • • • obiskati dolžnika • • • • • špekulirati • • • • • • • • • • oglaševati • • • • • • J « • • 5 OSEBNI'ODNOSI srečanje s prijatelji • • • • poroka • flirtanje ni p ’imt rne >a d nev i prekiniti zvezo • • • • • • • • • • LEPOTNI TRETMAJI * • striženje • • • • • • • • trajna in barvanje • obisk pri kozmetičarki • • • • • • • • • plastične operacije • • • • • • • dati šivati obleko • • • • • ZDRAVNIK i plombiranje zob • • • • • puljenje zob • obisk pri optiku • [JL [• 1# L# JL [• LfJ JEDILNIK beluši v solati biftek z rdečim vinom pečen krompir zelena solata zapečene breskve Slavko AdAMLIE Biftek z rdečim vinom Na segretem maslu pečemo zrezke po 5 minut na vsaki strani. Nato jih sofimo, popramo ter položimo na ogret pladenj. Dve žlici masla segrejemo in na njem 2 minuti pražimo narezano Čebulo, da postekleni. Zalijemo z vinom, dodamo lovor, timijan in peteršilj ter kuhamo 15 minut. Tekočino precedimo, primešamo 200 g penasto vmešanega masla in s tem prelijemo zrezke. polenta mlade bučke na maslu češnjev kompot Vložene češnje VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Pkeoan SESTAVINE: (Za desetlitrskih kozarcev) 4 kg Češenj, 2 1/21 vode, 600 g sladkorja, klinčki ali kardamom v strokih SESTAVINE: 4 debele rezine pljučne peCenke po 200 g, sol, poper, 2 žlici olja, 250 g masla, 1 čebula, 1 1/2 skodelice rdečega vina, lovorjev Ijsl, timijan, peteršilj CAS PRIPRAVE: 30 do 40 minut Češnje operemo, odcedimo in jim odstranimo peclje, potem z njimi do roba napolnimo oprane kozarce. Zavremo vodo s sladkorjem in klinčki. Za 1 kg češenj potrebujemo 150 g sladkorja. Medtem vključimo pečico, da se segreje na 80° C. Kozarce s češnjami zalijemo s sladkorno vodo postopoma, da ne počijo. Na vsak kozarec nataknemo alu pokrovček, vendar kozarcev še ne zapremo. Postavimo jih v pečico in pasteriziramo pol ure pri 80 stopinjah. Pasterizirane kozarce Se vroče zapremo in pokrijemo z odejo, da se počasi ohlajajo. Hranimo jih v temnem prostoru. / PO RAZSODBI USTAVNEGA SODISCA Val protestov v obrambo splava Prekinitev nosečnosti odslej nezakonita Zakonodaja o splavu v svetu •Dovoljen v večini primerov 1 AMERIKA liiiiäB:.'-S' gUZNJI VZHOD Evropa Dovoljen Plača Prepovedan z omejitvami 2 socialno v večini zavarovanje 3 primerov Kanada Izrael Kanada Izrael Brazilija Čile Mehika Peru Libanon Savdova Arabija AFRIKA AZIJA / Pacifik Velika Britanija Ceška/Slovaška Danska Finska Francija Grčija ! Italija Nizozemska Norveška Romunija Rusija Švedska Slovenija LR Kitajska Japonska Nemčija Velika Britanija Irska Ceška/Slovaška Poljska Danska Finska Francija Grčija Italija Nizozemska Norveška Španija Švica South Africa Zimbabwe Avstralija Indija Južna Koreja Russija Španija Švedska Švica Slovenija ifj» /lilflllllll; Avstraliaj LR Kitajska Indija Japonska Indonezija Filipini 7 - Običajno najmanj v pn/ih treh mesecih nosečnosti 2' Najobičajnejše omejitve omogočajo splav samo v primerih smrtne nevarnosti za nosečnico, deformacije zarodka ali posilstva oz. krvoskrunstva. 3' V večini primerov gre za državno socialno skrbstvo, v mekaterih primerih pa za posebno zavarovanje. AP/wm.j.cas»no BONN - V Nemčiji se Sirijo protesti proti petkovi razsodbi sodiSCa v Karl-po kateri je prekmitev noseCno-1:1 nezakonita, pa Čeprav zanjo niso Predvidene kazni. Kot vidimo na grafu, Je bil doslej splav v Nemčiji dovoljen z 0lnejitvami. Takoj po objavi razsodbe so po mnogih nemških mestih stekle spontane demonstracije, na katerih so ženske to odločitev označile kot nevredno omikane družbe, povrhu pa ho gotovo vplivala tudi na poglobitev razkola med vladnimi in opozicijskimi političnimi silami. VELIKA BRITANIJA Vzdrževalnim© bodo sedaj lažje izsilili od očetov LONDON - V Veliki Britaniji se začenja lov na starše, ki nočejo prispevati za vzdrževanje svojih otrok. V ponedeljek bo začela delovati »Child Support Agency«, to je telo, ki mu je vlada poverila nalogo poiskati izmikajoče se matere, predvsem pa očete, in jih prisiliti, da plačajo vzdrZevalnino za svoje otroke. Družin, za katere skrbi samo eden od staršev, v 90 odstotkih primerov je to mati, je kar 1, 3 milijona, mladoletnikov, ki živijo v takih razmerah pa je že skoraj dva milijona. Po zakonu morata oba starša, tudi v primeru, da eden od dveh ni priznal otrok, prispevati k vzdrževanju otrok. V resnici je samo 30 odstotkov ločenih staršev deležnih finančne pomoči bivšega partnerja. Po zakonski razvezi ali ločitvi zelo pogosto matere, večinoma pa očetje, izginejo. Pojav pomeni za državo velike stroške, v kolikor več kot polovica samohranilk prosi državno podporo za vzdrževanje otrok. Po zadnjih uradnih podatkih na razpolago je leta 1991 za podporo prosilo 895.000 samohranilk, državo pa je to stalo 4, 3 milijarde funtov, to je približno 10.000 milijard lir. Pod pritiskom vse večjega državnega pri- Daniela Romiti / Ansa manjkljaja, je konzervativna vlada Johna Majorja, pozorna tako do stroškov kot do pravic mladoletnikov, sklenila temu napraviti konec. Nalogo poiskati starše, ki se izmikajo svojim dolžnostim, je zaupala telesu, ki ga je v ta namen ustanovila, to se pravi Child Support Agency (CSA), ki ima svoje urade povsod v Veliki Britaniji in kar 3000 uslužbencev. Ločeni starši, ki dobivajo državno podporo, se bodo odslej morali po zakonu obrniti na CSA. Ce tega ne bodo storili, jim bodo v prvih šestih mesecih zmanjšali podporo za 20 odstotkov in v naslednjih mesecih za nadaljnjih 10 odstotkov. Samohranilke bodo morale povedati ime otrokovega očeta, tudi v primeru, da je bilo njuno razmerje kratkotrajno. Lovci CSA ga bodo vseeno izsledili. Ce ne bodo sodelovale, bodo tudi njim zmanjšali podporo. Starši, ki jih bodo izsledili, bodo morali predložiti CSA podroben seznam svojih prihodkov in stroškov, na podlagi tega bodo nato izračunali, koliko bo dolžan prispevati za vzdrževanje otrok. Vsoto bodo avtomatično odšteli od mesečne plače ali socialne podpore. Nastanek tega telesa je imel različen odmev tudi pri samih združenjih, ki se ukvarjajo z družinskimi problemi. Združenje samohranilk »National Council for One Patent Families« je novost ocenil pozitivno, medtem ko jo je združenje za pravice očetov »Families Need Fathers« ostro kritiziral. Zaskrbljenost so izrazile tudi skupine prostovoljcev, ki se ukvarjajo z brezdomci. Ti se še zlasti bojijo, da bi mnogi očetje, ki so doslej ostali v stiku z družino, čeprav niso mogli prispevati k vzdrževanju otrok, sedaj prekinili vsak stik z njo, iz strahu pred zakonom. Predsednica organizacije Katrina Philips je naglasila, da bodo otroci ne samo ob finančno podporo, ampak tudi ob očetovo ljubezen, Ce jo bodo očetje pobrisali. Bruce Lidington, namestnik predsednika ustanove »Famihes Need Fathers« opozarja, da ne gre kriviti očetov, češ da v 72 odstotkih primerov za razvezo zakona prosi žena, ki pogosto tudi odklanja denar bivšega partnerja, zato da bi ga dokončno izbrisala iz svojega in otrokovega življenja. Tem trditvam ugovarja organizacija »National Council for One Pa-rents«, po kateri, ko je zakona konec, očetov pogosto otroci ne zanimajo več, ustvarijo si novo družino in pozabijo na preteklost. JAPONSKA / VZHODNO OD TOKIA Smučanje odslej tudi v dvorani Proga je dolga 490 in široka 100 metrov V Funabašiju vzhodno od Tokia so predstavili novinarjem največje umetno smučišče na svetu: proga, ki jo bodo uradno odprli julija, je dolga 490 in široka 100 metrov (AP) RUSIJA / RDEČI TRG PRIPRAVLJEN ZA VELIKO PRAZNOVANJE ZDA / PRIZIVNA RAZSODBA V MIAMIJU Sloviti moskovski »Gum« pomlajen obhaja častitljivo stoletnico rojstva Zahodni butiki so napolnili prazne police, ne pa tudi žepov Moskovčanov Moskva - »Gum«, sloviti moskovski nakupovalni center, ki stoji nasproti Kremlja, proslavlja stoletnico. S svojimi štukaturami m neoklasičnimi dekoracijami, s temnimi skrilovimi opekarni in s Pmiško spogledljivimi mostički m lampioni je bil Gum, nekak Predhodnik sodobnih trgovskih centrov, včeraj protagonist velike-8a praznovanja s stojnicami na Bdečem trgu, z glasbo in morjem luči. Gumov »oče«, arhitekt Aleksander Pomerantsijev, je imel pri načrtovanju tega kompleksa zelo lasne ideje: intepretirati je moral hiišč Rusije na prelomu stoletja in slavo njenih carjev. Carjevi gene-rali so takrat ravno podjarmili osrednjo Azijo, polno mošej in minaretov, Turke so premagali in Pregnali v Bospor, dvoglavi carski orej pa je zaplapolal od Finske do Vladivostoka. Gum s spletom svojih stilov priča o predvsem o takratnih vztrajnih potovanjih Rusov v Evropo, zlasti v Pariz. Med dvonadstropnimi galerijami, pokritimi z ogromno stekleno kupolo, ki razgrinja nepredvidljivo moskovsko nebo, in mostovi, ki jih povezujejo, se nahaja več kot dvesto trgovin, ki so nakupovalcem svojčas ponujale blago z vseh koncev sveta. Po oktobrski revoluciji so emporijpreimenovali v Gum, kratico, ki pomeni »veliki državni magazini«, v teku desetletij pa se je po zaslugi ambicioznih, a skrajno neučinkovitih avtarkičnih planov komunističnih voditeljev blago v njem vse bolj redčilo, kar je na koncu pripeljalo do še včeraj trajajoče razo-rožujoče bedne podobe praznih polic. Danes se je v Gum vrnil nekdanji bhšč: ob vhodu se je naselil »Christian Dior«, naprej po galerijah pa se vrstijo rafinirane zahodne butike, ki so morale v simbiozo s prodajalci kuhalnic in plastičnih krožnikov ali metrske- ga blaga za nekaj rubljev. Kot bolnici, ki se prebuja iz dolgotrajne kome, se Moskvi dan za dnem vrača zgodovinski spomin. Vrtinčasta množica se premika po obrobjih Rdečega trga, kjer delavci, pomešani med vojake, za pregradami pripravljajo stojnice, na katerih bodo od danes prodajali sladkarije, obrtniške proizvode, knjige in podobno. Zgodovinarji pravijo, da so pod kremeljskimi zidovi nekoč cveteti posli krošnjarjev. Na praznovanje se je seveda pripravil tudi Gum. Za zaprtimi šipami je bilo videti ženske, ki krasijo vrata in stebre. Prav pred Gumom pa je vrsta pred malim kioskom s podobo Device iz Kazana. V njem ničesar ne prodajajo, pač pa zbirajo prostovoljne prispevke za rekonstrukcijo velike stolnice, ki je nekoč stala na tem mestu in jo je bil Stalin dal porušiti. Med tistimi, ki stojijo v vrsti, so mnogi oblečeni revno in si za rekonstrukcijo očitno trgajo kruh od ust Priložnostni poulični prodajalec ponuja turistom ure: ime mu je Saša in je s svojimi 20 leti eden zadnjih predstavnikov prodajalcev matriošk in ruskih ur. Saša pripoveduje, da mu je posel cvetel na Arbatu, znamenitem moskovskem otoku za pešce, kjer je na stojnici prodajal tudi vojaške klobuke in pasove. Potem pa je moskovski župan krošnjarje pregnal in jih prisil k prodaji »na črno«. V kotu med parkiranim avtomobilom in ograjo, ki omejuje delovišče za rekonstrukcijo stolnice, je nek možak zaspal s prazno steklenico vodke ob sebi. Ne meneč se za mimoidoče, za trušč in za ves svet je že danes začel proslavljati Gum. Sedaj spi spanje pravičnega... Ce mu ga bo dovolila milica, ki kroži med množico v lovu na tatove. (ANSA) Neredi po oprostitvi policista ki je ubil dva črna motorista Agent Lozano naj bi bil dejanje storil v samoobrambi MIAMI - Po oprostitivi policista Williama Lozana, ki je bil obtožen, da je januarja 1989 ubil dva temnopolta motociklista, je v Črnski Četrti Miamija Över-town prišlo do sporadičnih neredov, zaradi katerih je policija aretirala okrog 50 oseb. Največ jih je končalo v zapor pod obtožbo ropanja, uničevanja tuje lastnine in motenja javnega miru. Lozano, 33-letni agent kolumbijskega porekla, je bil na prvem procesu obsojen, prizivno sodišče pa je razsodbo obrnilo na glavo in ga oprostilo z utemeljitvijo, da je dejanje storil v zakoniti obrambi. Umor dveh motociklistov je svojCas v Miamiju sprožil tri dni neredov, ki so se konCah s smrtno žrtvijo in milijoni dolarjev škode. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. nekdanji vrhunski švedski teniski igralec (Bjoern), 5. ladijska spalnica, 9. reka v Gruziji, tudi Rioni, 10. angleška površinska mera, aere of land, 11. ogabnost, 13. krajša oblika tujega ženskega imena Amadea, 14. ime ameriškega filmskega igralca Phoenixa, 15. vojaški pratež, 17. avtomobilska oznaka Torina, 18. norveška pokrajina z glavnim mestom Tromsoe, 20. poteg z ostrim predmetom, 21. skandinavski drobiž, 22. judovski duhovnik, ki je popeljal Jude iz babilonske sužnosti in obnovil Mojzesovo postavo, 24. avtomobilska oznaka Krapine na Hrvaškem, 25. okoren, trd človek, 26. ameriška filmska igralka (Koo), 28. podvodna skala, 31. sinidska rasa v Ameriki, 33. novozelandski otok v Tihem oceanu, 34. reka ponikalnica na Planinskem polju pri Logatcu, 35. grški mitološki letalec, 36. oklepno vozilo. Navpično: 1. prevozno sredstvo za plovbo po reki, 2. desni pritok reke Sene v Franciji, 3. mišica obraCalko, 4. afriški sodoprsti kopitar, 5. edino slovensko visokogorsko smuCišCe, 6. spona,, vez, 7. gospodarsko zelo pomembna riba, iz katere iker pridobivajo kaviar, 8. spremembe v sklepih zaradi obrabe sklepnega hrustanca, 12. vaditeljica živali, 16. začetnici filmskega Jamesa Bonda Moora, 18. strupene snovi, ki jih proizvajajo bakterije ali živali, 19. kdor uživa dohodek od kapitala, 20. rdeča barva na licih ali ustnicah, 23. avtomobilska oznaka hrvaškega Zadra, 25. rojstni kraj nemškega filozofa Karla Marxa, 27. zgodovinsko mesto v Etiopiji, kjer je leta 1896 cesarska vojska premagala Italijane, 29. naslovni junak socialnega romana ameriškega pisatelja Jacka Londona (Martin), 30. ime angleškega popevkarja Astleya, 32. egipčanska boginja neba. >jue} ‘oaufi ‘aniN ‘ipnretpui ‘rarj ‘apu ‘M)} ‘eipzg ‘jao ‘zar ‘smorx ‘Ol ‘uail ‘-Jsaih ‘b3q gsoupnjso ‘issp ‘tioig ‘efoij ‘Siog :ouABjopoy\ A3IJS3H m&m m rt abcdefgh | Naloga 187 Naloga 1881 Šahovska naloga št.: 187 Botvinik - Euwe / MeC turnir 1948 Po težki bitki na šahovnici se je Črni za trenutek oddahnil in s potezo f6 napadel belega skakača. Botvinik, ki je na potezi, je presodil, da je še vedno ob aktivni igri v prednosti in je v nadaljevanju napadel šibke točke v Črnem taboru. 2e Cez nekaj potez se je potrdila pravilna odločitev belega! Šahovska naloga št.: 188 Kotov - Botvinik / SZ 1955 V končnici raznobarvnih lovcev ima Botvinik prednost kmeta in aktivnejšega kralja, vendar taka prednost v podobnih končnicah ne zadoSCa za zmago. Črni, ki je na potezi, pa tokrat najde lepo priložnost za zmago v prodoru, kjer si ustvari še enega prostega kmeta. Pot do zmage mu je odprta! Rešitev naloge št: 185 Na vezavo po d liniji in grožnjo Lf3: Euwe hrabro odgovarja s potezo l.Te7:t Lf3: Po l...Ke7: 2.La3+ Ke6 3.Del+ Se4 4.Tc7 je črni izgubljen. Tudi na 3...Le4 sledi 4.Tc4. 2La3!! Poteza velike moči, ki ovrže nadaljevanje 2...Ldl: zaradi 3. Te3+; na 2...Kg8 sledi 3.gf3.V partiji je bilo: 2...Da6 3.Tcc7 Da3: 4. Tf7:+ Ke8 5.Del+ in črni se je vdal! Rešitev naloge št: 186 Z enostavno potezo l.Tc5! Euwe napada črno damo, obenem pa pričenja z napadom na črno rokado. l...Da2: seveda ne l...Lc5: 2.dc5 Dc5: 3.Df4 z matnim napadom po črnih poljih.2.Th5! e5 3.de5 Le6 4.Df4 Db2: 5.Lfl in črni se vda! Beli grozi 6.Dh4 z napadom po h liniji! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Nedelja, 30. maja 1993 EVROPA / SPREMENUIVO ALPE JADRAN /SONČNO IN TOPLO BO DANES 1020 1010 OBLAČNOST) DEŽ/SNEG jffig DANES mm na dan ™ O SALZBURG GORNJI SglK 4 * pod 10% i pod 5 ni** 10-30% | 5-10 *** *** A OrCZ- ~ o ' & 30-50% 10-30 1020 Vremenska slika Šibko območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi pred hladno fronto., ki se od zahoda bliža Alpam. Pred njo k nam v višinah spet doteka toplejši zrak. —T“ topla fronta O hladna fronta A središče središče ciklona anticiklona 50-80% 30-60 5-10 m/s 666 *** 666 *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 14/18 TRST............ -/25 CELOVEC...... 11/20 BRNIK........... 12/17 MARIBOR...... 16/21 CEUE........... 14/16 NOVO MESTO... 15/21 NOVA GORICA.. 20/24 MUR. SOBOTA.. 14/23 PORTOROŽ..... 20/26 POSTOJNA..... 14/17 IÜRSKA BISTRICA. 13/18 KOČEVJE...... 15/17 CRNOMEU.....- 17/19 SLOV. GRADEC.. 12/19 BOVEC.......... 10/21 RATEČE....... 8/18 VOGEL......9/11 KREDARICA.... 1/2 VIDEM.......... 17/27 GRADEC....... 13/22 MONOŠTER..... 14/22 ZAGREB....... 17/24 REKA........... 21/26 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 1/13 STOCKHOLM 7/13 K0BENHAVN 9/15 MOSKVA 5/15 BERLIN 10/20 VARŠAVA 13/17 LONDON 8/18 AMSTERDAM 11/13 BRUSELJ 10/14 PARIZ 10/19 DUNAJ 14/22 MÜNCHEN 12/20 ZÜRICH 9/17 ŽENEVA 7/18 RIM 14/25 MILAN 14/27 BEOGRAD 18/28 BARCELONA 12/27 BUKAREŠTA 17/32 ISTAMBUL 20/27 MADRID 9/23 LIZBONA 15/20 ATENE 18/26 TUNIS 16/26 MALTA 17/26 KAIRO 20/30 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.16 in zašlo ob 20.44. Dan bo dolg 15 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 14.56 in zašla ob 01.53. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnica, element zrak. Dan je primeren za vse vrste opravil pri cvetlicah. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Jezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. Jadransko morje: Portorož 20,OX, Trst NP, Gradež NP, Crikvenica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 20,0oC, Hvar 19,2°C, Vis 20,4°C, Hvar 19.2°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PUMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Jutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm 0 PORDENONE □ BEUAK O o CELOVEC IBBBO u ,/^V. KRANJSKA GOftA m ~ f VIDEM O O KRANJ O MARIBOR / O CEUE GV VARAŽDIN O Pf-jN. GORICA SORICA^ O POSTOJNA U CEUE O UUBUANA f f O NOVO MESTO O ZAGREB LSs*. / O KARLOVAC O REKA Slovenija: Sončno bo in to- Sosednje pokrajine: plo. Cez dan bo spet začel SonCno in toplo bo. pihati zmeren jugozahodni veter. Najnižje temperature bodo od 8 dO 13°C, najvišje dnevne od 23 do 28°C. VARAŽDIN O O ZAGREB O KARLOVAC V Sloveniji Obeti V ponedeljek bo pretežno V torek bo spet prevla-oblacno z manjšimi pada- dovalo toplo vreme, vinami. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so že večinoma suhe in normalno prevozne, promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč. :- Horoskop piSe Aleksandra 7x>rc Berce OVEN 21-3/20-4 : Uspelo vam je, da ste se nekoliko sprostili in premislili svoje reakcije, ki so vas pripeljale v težave, tko da jih sami ne boste mogli rešiti. Brzdajte svoj jezik! BIK 21-4/206 : Zadovoljni ste, da je vsaj doma vse v redu, kajti službene težave so vas izčrpale. Morali boste znova organizirati svoj čas, drugače se bo vrstil neuspeh za neuspehom. DVOJČKA 21-6/21-6 : Današnji dan boste v celoti posvetih prijateljem in se dodobra sprostili, saj ste znani po tem, da uživate v dobri družbi in Se bolj v pristnih pogovorih. * RAK 22-6/22-7 : Včasih vam je težko opreti se na svojo notranjo moč in takrat potrebujete pomoč. Svoje dvome in strahove dehte s prijatelji, ki vam jih bodo pomagah odgnati. LEV 23-7/236 : V sebi skrivate nedolžno željo, da osrečujete ljudi v svoji okolid, jih pripravite do smeha ali pa obsujete z drobnimi darili. Zavedate se, da se vapi bo vse to nekako povrnilo. DEVICA 246/229: Potrpežljivost je vaSa lastnost, saj se želite najprej popolnoma prepricatri v uspešnost zadeve. Preverite torej vse, kar menite, da je potrebno, in se potem predajte svojim čustvom. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vse napetosti, ki jih doživljate zadnje čase, se odslikavajo tudi v vašem družinskem življenju ter v odnosih s partnerjem. Upoštevajte, daje tudi partner preobremenjen ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Dokler ne boste vedeb, kaj sploh želite in čemu dajete prednost, ne boste mogli poiskati pomoči pri drugih. Problem je v tem, da si naenkrat odpirate preveč STRELEC 23-11 /21-12: Res je, da vas vzpenjanje po lestvid uspeha v tem trenutku ne zanima preveč, toda zavedati bi se morali dejstva, da boste s takim ravnanjem lahko zamudili pravi vlak Ji KOZOROG 22-12/20-1 :Nerazumete,zakajnedo-livatepo^XTO takrat, ko jo pctodiujete, saj ste vendade sarm räfao ra voljo in pripavljm pmiajph Vse skupaj jebplod vašega črnogledega pogleda. VODNAR 21-1/19-2 :'Ste eno najbolj nepredvidljivih znamenj in te svoje lastnosti bi se morah zavedati, vendar ne le v pozitivnem smislu, ampak tudi v negativnem. Pokažite svoja čustva RIBI 20-2/203: Vaša nepraktičnost je lastnost, Id spravlja mnoge iz vaSe okolice ob živce. Gradite si gradove v oblakih in iščete ljudi, ki enako tako slepo verjamejo v romantiko. ZDA / POPULARNOST UPADA Namesto Watergafea imata Bill in Hillary Clinton Natrgate Clinton nepričakovano odstavil glasnika Stephanopouloso Clintonova priljubljenost Splošno mnenje o Clintonu: USA Today-CNN-Gallup Soglašajo Nasprotujejo 58% 46% 20% g niB Jan. Maj Jan. Maj Splošno mnenje o Clintonu: ABC News 59% __ Q/ 48% 39% bim M April Maj April Maj Clintonov ekonomski načrt: USA Today-CNN-Gallup 59% 44% 45% 29% I M Feb. Maj Feb. Maj AP/Bob Bianchin Rezultati javnomnenjskih raziskav v ZDA potrjujejo, da popularnost predsednika Clintona upada WASHINGTON - Predsednik Clinton je včeraj povsem nepričakovano zamenjal svojega glasnika Georgea Stephanopoulo-sa, kateremu očitno pripisuje del odgovornosti za težave, v katerih se je značel. Clinton pa je vse presenetil z odločitvijo, da za novega glasnika imenuje 51-letnega Davida Gergena, ki pripada republikanski stranki in je bil eden najtesnejših sodelavcev Ronalda Reagana. Za ameriške pojme se predsednik Bill Clinton nahaja v precejšnjih težavah, ker njegova priljubljenost bliskovito upada. Nič čudnega torej, da je prešel v protinapad in se kot pravi »televizijski čarodej« z mikrofonom v roki dobri dve uri prepustil 200 »izbrancem« iz skupine turistov, ki so čakali na ogled Bele hiše. Ta »elektronski golaž«, ki ga je mreža CBS neposredno predvajala, je že drugi od njegove izvolitve. Podobnega trika se je poslužil pred tremi meseci, ko je moral s sladkimi besedami omiliti grenak zalogaj odpovedi, ki jih je nekaj dni kasneje napovedal Američanom. Prejšnji in tudi sedanji »elektronski trik« je bil uspešen, saj je s prgiščem glasov prednosti poslanska zbornica izglasovala njegov predlog o »prispevkih«, Clintonov evfemizem za nove davke in proračunska klestenja. To pa ni popravilo Clintonovega imidža v očeh ameriških davkoplačevalcev. Štiri mesece od umestitve v Beli hiSi Clinton krvavo potrebuje injekcijo zaupanja, tako da bi Američani pozabili na njegove spodrsljaje. To niso škandali watergateskih razsežnosti, temveč »mikro-škandalčki« v slogu »Hairgatea« (lasni škandal), ki rušijo Clintonov ugled in priljubljenost. Da bi bila mera polna, kritike na njegov račun dobesedno dežujejo. Nekdanji neodvisni predsedniški kandidat, milijardar Ross Perot, se je v svojem populističnem slogu brez slepomišenja lotil diletan-skega vodenja države: »Ce bi bil Clinton moj uslužbenec, ne bi zlezel višje od srednjega uradnika.« Prav tako grob je bil Washington Post, ki je daljši članek o Beli hiši pomenljivo naslovil: »Se eno propadlo predsedstvo.« »V tem trenutku«, navaja dnevnik, »gre vse narobe. Celo zahteva novinarki, naj ga našminka, lahko povzroči politično krizo.« Dobro obveščeni krogi že napovedujejo pravo čistko v Beli hiši zaradi spodrsljaja z »elitnim brivcem« v tako imenovanem »Hairgateu«. Vsega naj bi bila kriva televizijska producenta Harry in Linda Thomason, ki sta pripeljala »brivskega čarodeja« iz Beverly Hillsa Cristophea na predsedniško letalo Air Force One, tako da je za 200 dolarjev »oskubil« ameriškega predsednika. Harry in Linda sta se že znašla v težavah, saj televizijska mreža CBS ni več pripravljena kupiti njiu-nih programov. Dvojica pa lahko Se vedno računa na Clintonovo prijateljstvo, saj se je pod njuno režijsko taktirko »javno spovedal« in se tako rešil navarnosti, ki jo je predstavljala Gennifer VPLIV VREMENA NA LJUDI Ti Visokogorske meteorološKe postaje Andrej Kranjc Posebno mesto med meteorološkimi postajami pripada visokogorskim postajam, ker jih je sorazmerno malo, zato pa so podatki, ki jih posredujejo, Se posebno dragoceni. Ti imajo dvojen pomen: podajajo nam razmere v gorskem svetu določenega območja, kar je zanimivo predvsem za planince in izletnike, ki se odpravljajo v gore. Poleg tega predstavljajo približek razmer, ki vladajo v prostem ozračju na višini, kjer stoji postaja. Nasa visokogorska postaja je na Kredarici na nadmorski višini 2515 metrov. Postavili so jo v avgustu 1954. O meteorološki postaji na Kredarici so nekateri razmišljali že desetletja prej, na primer okrog leta 1920 A. Cavazzi, ki ima največ zaslug za postavitev mreže nižinskih meteoroloških postaj v Sloveniji. Danes smo navajeni, da vsak dan večkrat slišimo po radiu sveže podatke o vremenu s Kredarice, vendar si pri tem le malokdo predstavlja, kaj vse je bilo in je še vedno po-trebno za to, posebno v zimskem času je delo opazovalca na Kredarici zelo naporno, saj so tam največkrat take razmere, da si »običajen« človek iz nižin ne bi upal stopiti niti iz hiše. Tu mislimo močan veter, zelo nizke temperature in snežne meteže. V prejšnjih letih so hodih opazovalci na Kredarico in z nje vedno pes, v zadnjih letih pa opravijo zamenjavo posadke s helikopterjem. Kljub takemu prevozu pa morajo biti opazovalci Se vedno krepki, zdravi fantje, da lahko vzdržijo v hudih zimskih razmerah, in seveda - radi morajo imeti gore. Svojčas pa smo imeli Se bolj ambiciozne načrte, kot je meteorološka postaja na Kredarici. To dokazuje slika, ki kaže maketo meteorološkega observatorija na Triglavu. Bill Clinton, včeraj upanje Američanov, danes zvezda v zatonu... (Telefoto AR) Flowers. To pa Se ni vse, televizijska producenta sta imela mojstrsko zamisel, ko sta na konvenciji demokratične stranke predstavila dokumentarec »Človek iz Hopea«, kjer sta z besedno igro, Hope je rojstni kraj Billa Clintona, a tudi upanje v angleščini, prevesila tehtnico na Clintonovo stran. Veliko »upov«, ki jih je s svojimi predvolilnimi obljubami vzbudil Clinton, pa se je medtem že razblinilo. Ameriškemu predsedniku ne uspe vzpostaviti pravega ritma svoji administraciji. Uradni predsednikovi sodelavci za vse krivijo »neformalne« svetovalce, osebne prijatelje Billa in Hillary Clinton, ki naj bi bili v glavnem krivi za vse predsednikove spodrsljaje. Med vrsticami pa marsikdo med te krivce uvršča tudi ženo Hillary, ki naj bi se vse preveč vmešavala v politiko s svojimi »versko-družbeni-mi pogledi«. Poleg moža pa ima tudi Hillary svoj »Hairgate«. Ljudje so ji nekako odpustili, da trosi svoj denar za dragega frizerja, da pa račun predloži časopisom, ki so objavili njeno sliko, je vseeno prehuda zadeva. Preden je Hillary pristala, da jo slikajo za revijo »Family Circe«, je na stroške revije poklicala iz Los Angelesa »svojega« Cristophea. Zanj in za maskerja je revija odštela čedno vsoto 2 tisoč dolarjev (približno tri milijone lir). Los Angeles Times je za isto »storitev« plačal 750 dolarjev, medtem ko se je New York Times temu uprl. Ob vsem tem pa je treba Clintonu v opravičilo navesti, da je že sam po sebi taka osebnost, ki v svoji naivnosti dobesedno priv" lačuje »strele in polemike«. Kljub protestom bivših veteranov se bo Bul Clinton udeležil slovesnosti za padlimi v Vietnamu ob prazniku »Memorial day«. Bivši vitenamski borci so se v prejšnjih dneh mobilizirali, tako da so poslali že več kot 10 tisoč dopisnic, v katerih Billa Clintona obtožujejo, da se je med vietnamsko vojno »skril na varno.« »Jhi' zanesite nam hipokrizijo«» so zapisali veterani: »Vemo kaj ste storili v letih vojne v Indokini. V tistem obdobju vam je vaša vest narekovala dejanja, ki s° pomagala sovražniku.« Na njegovo srečo pa vsi ne mislijo enako, saj sta obe najpomembnejši organizaciji veteranov »American Legion« in »Vietnam Veteran Memorial Fund« pozdravili Clintonov sklep kot »priložnost sprave«.