Prvi poljsko-slovenski slovar
France Vodnik: Poljsko-slovenski slovar. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1977. 1246 str.
Pred enim letom je izšel v Ljubljani poljsko-slovenski slovar F. Vodnika, prvi v zgodovini slavistike. To delo znanega literarnega kritika, esejista in prevajalca poljske književnosti je pomembno že samo zaradi tega prvenstva. Na prvi pogled opa-
zimo tudi drugo odliko — velik obseg in sijajno grafično opremo, kar je oboje značilno za izdaje DZS.
Po obsegu v več kot 50.000 glavnih geslih zbranega poljskega besedišča je delo F. Vodnika eden od največjih, če ne največji dvojezični slovansko^slovenski slovar sploh. Pa tudi na slovenski strani slovarja vzbuja pozornost bogastvo slovenskih sinonimov, navedenih pri večini poljskih gesel. Na obeh straneh (poljski in sloven-
26
ski) je F. Vodnik prav tako zbral bogato frazeologijo, čeprav se posamezna gesla glede tega med seboj zelo razlikujejo.
Obseg slovarja je predvsem posledica tega, da je avtor uvedel vanj bogato specialno besedje iz zelo različnih panog znanosti in tehnike in pa nepričakovano obsežno plast substandardnih besed in besednih zvez, ki ne spadajo v tako imenovani splošni kulturni jezik (iz otroškega govora, govorov posameznih okolij, slanga), pa tudi besed in besednih zvez, katerih raba je omejena na posamezne vrste literarnih besedil ali posameznih dob (poetizmi, arha-izmi). Da bi vse to neizčrpno bogastvo uredil, je avtor uporabil preveč številne kva-lifikatorje. Ti so tako slovarski kot tudi slovnični: določajo pripadnost besed k posameznim tipom besedišča in razdelkom strokovne terminologije ali pa označujejo (nepravilne) slovnične oblike. Kvalifikator-jev je okrog 130.
V številu kvalifikatorjev in v načinu njihove uporabe vidim glavno in najsplošnejšo pomanjkljivost tega slovarja: pomanjkanje doslednosti v obravnavanju res bogatega besednega in frazeološkega gradiva. Za nekatera področja leksike obsega seznam nekaj kratic, za druga pa nobene. Taka prikrajšana področja so npr. vrtnarstvo, živinoreja, slikarstvo, informatika, ki-bernetika, sociologija. O nedosledni uporabi leksikalnih in stilističnih kvalifikatorjev pričajo spodaj navedeni primeri.
Za arhaizme ima Vodnikov slovar v seznamu kratic celo tri ali štiri možnosti: zast. = zastarelo, star. = starinsko, hist. = historično in zgod. = zgodovina. Morda bi lahko domnevali, da vsaj ena od teh kratic zadeva zgodovinsko terminologijo, in se samo ostale tri nanašajo na neke tipe ar-haizmov, če ne bi pri terminologijah prav tako srečavali po dva in več kvalifikatorjev, ki se nanašajo na eno samo področje tehnike, znanosti ali umetnosti. Za tiskarstvo imamo npr. kratici tip. = tipografija in tisk. = tiskarstvo; ti dve besedi sta v slovenščini sinonima. Za arhitekturo so kratice tri: gradb. = gradbeništvo, stavb. = stavbarstvo, arh. = arhitektura. Pri zadnjih treh kraticah pa je najzanimivejše, da architektuia kot geslo v slovarju sploh ne nastopa, čeprav sta v njem gesli architek-toniczny in aichitektuialny.
Moj glavni očitek glede uporabe kvalifikatorjev pa ni v tem, da jih je za posamezne panoge preveč, ampak da mnogim besedam, ki jih v besednem zakladu so-
dobne kulturne poljščine ni, Vodniiov slo var ne daje nobenega kvalifikatorja. Čeprav sem rojena Poljakinja z visoko izobrazbo in vrh tega še filolog, ne bi mogla brez premisleka, pa tudi po premisleku povedati pomena slučajno nabranih besed kot: abelek, agnat, aloni, bisam, dmniczka, gilosza, kanelura, kupelacja, kutnei, ka-wecan, loldrowac, lasanek. Drugim besedam vem pomen, vem pa tudi, da so to arhaizmi, ki spadajo v najrazličnejše epohe knjižnega jezika in se danes sploh ne uporabljajo, npr.: birbantowac, komet (oseba), aniwetsarz, najtyczanka, diwa, szalawUa, wagant, gotowalnia, dezabil, weba, supo-nowac, fawor, ioTtunny, chorzeć, kardial. Druge so regionalizmi ali žargonske besede: dmniczka, facetka, }oni, krzyna, ilacha. Pri nobeni od zgoraj omenjenih besed slovenski bralec ni opozorjen na stilistično vrednost ali na nesplošni geografski obseg.
Isto velja tudi za rabo glavnih slovničnih kvalifikatorjev, ki označujejo besedne vrste, nepravilne slovnične oblike, spol samostalnikov ipd.; teh je v Vodnikovem slovarju kar 27. Tam pa, kjer bi jih slovenski bralec pri poljskih besedah potreboval, jih ni.
Znano je, da se slovenščina in poljščina, čeprav sta obe slovenska jezika, znatno razlikujeta po pomenu in vezavi predlogov, po rabi in pomenu prislovov, po vez-nikih in načinu njihove rabe: rabi slovenskega da, za katerim lahko stojita izmenično pogojnik in povednik, pa tudi t. i. opisni velelnik, ne ustreza enotno raba nobenega poljskega veznika; poljski že s funkcionalnega gledišča ne odgovarja slovenskemu da, čeprav bi to lahko izhajalo iz lakoničnosti ustreznega gesla. Pri predlogih, veznikih in prislovih F. Vodnik zelo redko in nedosledno uporablja določilo besedne vrste, praviloma pa ne uporablja drugih kvalifikatorjev. Tako npr. predlogi od, nad, przed, przede, przeciw, przeszlo, przez in drugi nimajo kratice predi. = predlog, medtem ko o, pod, przy, u in w tak podatek imajo. Skoraj pri vseh predlogih manjkajo podatki o vezavi. Teh prav tako ni pri predlogih z dvojno vezavo, npr. pri na -j- acc. in na + loc. Sploh so zgledi za rabo predlogov preskromni (prim. przy, dla, miqdzy, u, wobec), poleg tega pa neprecizno podajajo njihov pomen, zlasti kadar se poljski pomeni oddaljujejo od slovenskih. Tako je za poljski mi^dzy naveden kot ustrezna slovenska beseda med. Slovenski uporabnik slovarja pa na ta način ne more izvedeti, da se poljski predlog
27 i
samo deloma pomensko ujema s slovenskim in da poljski mi^dzy nikdar ne pomeni v času', 'za časa', kar je eden od osnovnih pomenov slovenskega med -f instr.: med vojsko, med jedjo = polj. 'w czasie wojny', 'jedz^c', "podczas jedzenia'. Pri polj. podczas beremo, da predlog odgovarja slovenskemu med, za. Vezava ni navedena. Pod geslom przez je za knjižno poljščino netipična pasivna konstrukcija ilustrirana samo z nepopolnim in vrh tega netočno interpretiranim primerom poslany pizez ojca 'poslan od očeta', 'ki ga je poslal oče', namesto npr. Jan zostai poslany pizez ojca. Primer je brez komentarja uvrščen med frazeologijo.
Predlog wbrew, pri katerem tudi ni podatkov o vezavi, je pojasnjen z dvema primeroma, iz katerih bi lahko sklepali na vezavo, če ne bi bila v enem primeru uporabljena večfunkcijska sklonska oblika fwbrew mojej woli), v drugem pa — »litte-ra docet, littera nocet« — ne bi bilo wbrew oczekiwaniem (nam. oczekiwaniom) prevedeno s slovensko frazo z edninskim samostalnikom: 'proti pričakovanju', 'ne da bi pričakoval'; iz obojega slovenski bralec lahko sklepa, da se polj. wbrew veže z rodilnikom (mojej woli) ali orodnikom (oczekiwaniem). In to bi bilo v skladu z intuitivnim razumevanjem razlik med skladnjo obeh jezikov! Kajti prav dajal-niška vezava in sploh konstrukcije z da-jalnikom so v slovenščini znatno pogostejše kot v poljščini, kjer jim ponavadi ustrezajo rodilniki, vrh tega pa poljski orodnik nastopa v za Slovenca nerazumljivih zvezah kot povedkovo določilo (jestem pisanem, zostanq lekaizem) in drugače (pi-szQ oiöwkiem = sin. 'pišem s svinčnikom"). Spričo tega lahko slovenski bralec pričakuje za eksotično zvenečim predlogom wbrew prav take vezave, ki so v slovenščini nemogoče ali manj verjetne.
Pri predlogih, za katere navaja Vodnik več frazeoloških zgledov, je v geslih težko najti kakršnokoli hierarhijo pomenov. Bralec ne izve, ali so kake rabe predloga zastarele ali sodobne, kaj so običajne ilustracije rabe, kaj pa le leksikalizirane zveze. Kjer ima avtor (pomenske?) skupine označene s številkami, je načelo razdelitve na te skupine nejasno. Iste pomanjkljivosti pri rabi slovničnih kvalifikatorjev najdemo pri prislovih in veznikih. O vezniku že sem govorila zgoraj. Slovar mu posveča dve vrstici v enem stolpcu. Tretja vrstica v geslu je namenjena členku -že (siadajže!). Vezniku žebi določi slovar vr-
stico in pol; veliko premalo spričo ogromne sintaktične razlike med slovenščino in poljščino.
Sploh vsi slovnični kvalifikatorji so rabljeni nedosledno in zato tudi večkrat narobe. Kratica neskl. = nesklonljivo se rabi pri besedah srednjega spola na -um na naslednji način: pri apogeum, arcliiwum, de-cennium, Inhalatorium je navedena kratica neskl. brez vsakih komentarjev. Predvsem ni podatka o sklonljivosti v množini. Pri kompendium, Sanatorium, parlato-rium, indywiduum je informacija natančna: sg. neskl., pl. -ia, -ria itd., ustrezno besedi; pri muzeum, seminarium je enaka informacija izpopolnjena z navedeno končnico gen. pl. na -6w; pri Imperium manjka kvalitikator o sklonljivosti, navedena pa je množinska oblika v imenovalniku; pl. -ia; pri geslih sudytorium, emporium ni nobenih podatkov o sklanjatvi. Dejansko pa se vse te besede sklanjajo po istem pravilu. Pri redkejših besedah z nekoliko drugačno besedotvorno zgradbo, a s podobno sklanjatvijo (tacsimile) znova srečamo la-konično informacijo nesW., brez dodatkov
Ni jasno, zakaj je v seznamu kratic izg. = izgovori, pri izposojenih besedah in tudi celih besednih zvezah, ki v knjižni poljščini ohranijo originalno pisavo in katerih izgovor in tudi način branja se ne ravnata po pravilih poljskega pravopisa (kot ate-lier, cowboy, Clearing, empire, par lorce, manicure), pa ta kratica ni rabljena. Ni pa prav tako naveden pravilni izgovor. To bi bilo za slovenskega uporabnika bistveno, ker so v slovenščini take citatne besede delno druge kot v poljščini in ker je tudi samo obravnavanje izgovora izposojenih besed precej različno.
Raba odvisne (ne t. i. osnovne) slovnične oblike kot gesla v slovarju je upravičena takrat, kadar je oblika tako leksikalizirana ali gramatikalizirana, da ne spada več k paradigmi osnovne besede, ali tudi takrat, kadar je paradigma izginila skupaj z besedo in se je samo ena od njenih oblik ohranila kot relikt. V Vodnikovem slovarju pa pravzaprav lahko postane geslo vsaka odvisna oblika in le redko je jasno, zakaj tako. Npr. sklonske oblike: gen. pl. owj'ec, loc. sg. szkle; oblike stopnjevanja: twardziej; osebne oblike glagolov: 3. os. pl. praes. maju, 2. sg. imperat. pisz, idž; 3. sg. in pl. praet.: darii, darl; deležniki: prze^d-ziony, ozna;mu;qc, id^cy, palcicy. Od vseh teh gesel usmerja slovenskega bralca kratica gl. = glej k osnovni besedi (geslu).
28
Včasih je tako usmerjanje z gl. celo dvostopenjsko. Najdemo tudi primere, ko v geslu, h kateremu nas slovar pošilja, ne najdemo »pošiljajoče« oblike. Za to sem našla dva vzroka: 1. Odvisna oblika, rabljena kot pošiljajoče geslo, sploh ne obstaja (npr. nios, ci^, ki bi morali biti obliki glagolov niešć in ci^ć, a nista); 2. pod glavnimi gesli je v Vodnikovem slovarju navedenih zelo malo slovničnih oblik in često niso navedene niti izjemne, nepravilne oblike. Zgoraj naštete oblike in veliko podobnih pa ne spadajo k izjemnim.
Definicije pomenov (najpogosteje so to enostavne ustrezne slovenske besede) so nepopolne. Pogosto so navedeni samo nekateri od osnovnih pomenov. Primeri: akt — manjka pomen 'umetniška upodobitev golega človeškega telesa'; garnitur — manjka pomen 'moška obleka'; iris — manjka pomen 'vrsta bonbonov'; prawy — manjka pomen 'pravičen'; slaby — manjka slovenski sinonim šibek itd.
Pri nekaterih slovenskih sinonimih (npr. sin. špicelj za polj. szpicel) imamo zvezdico, kar po seznamu kratic »opozarja, da je izraz nepravilen, manj dober ali žargonski«. Ta znak se rabi samo pri slovenskih besedah. Poljske besede, ki bi spadale pod ta znak (npr. schlać si?) so nasploh navedene brez kvalifikatorja. Zdi se mi, da bi se o pravilnosti slovenskih besed slovenski bralec tovrstnega slovarja lahko poučil iz drugih virov (Slovenski pravopis s slovarjem), za poljske besede te vrste pa bi morale biti take informacije vsekakor navedene v poljsko^slovenskem slovarju.
Čeprav je slovar obširen, manjka v njem veliko novih in nekoliko starejših besed iz raznih stilističnih plasti poljskega jezika. Naj naštejem samo nekatere od zapaženih manjkajočih besed: anilana, awers, bimber, bimbač, brač, -ci, bruderszalt, de-rywat, doktryna (vendar sta doktryner in doktrynerstwo), dymarJca, iilmowiec, lucha, hitlerowski {Htlerowiec je), kaperowac, Ju-dyzm, na (členek), martyrologia, meczeä-stwo (je pa m^czennik in m^czenski), pa-siak, riposta (in izvedenke), specyiika, szkop, wirus (je pa wirusowy). Tudi pri izboru frazeoloških izrazov so nedoslednosti. Pri kon npr. manjka fraza robić kogoš w konia 'ogoljufati, zasmehovati koga"; pri v/alet manjka izraz spač (mieszkač) na wo-leta 'ilegalno ali brez lastne postelje stanovati v študentski sobi'. Namesto tega pa pod geslom kontroler najdemo današnji poljščini popolnoma neznan izraz kontro-
ler swieiego powietrza s kazalko {gl.) h geslu szlilibruk, pri katerem manjka kva-lifikator o stilističnem obsegu. Ta beseda je prav tako že zdavnaj prišla iz rabe.
Slovar je kljub vsemu življenjsko delo Franceta Vodnika, in to, kar je vzrok njegovih napak in nepopolnosti, je obenem vir njegovih odlik. F. Vodnik je dolga leta zbiral ogromno poljsko slovarsko gradivo neposredno iz besedil, na katerih je na različne načine delal: kot raziskovalec, prevajalec, recenzent, bralec. Odtod nepopolnosti v navedbah pomenov, nenat.mč-nosti v zapisu izrazov in zvez. Način zbiranja gradiva pojasni tudi nedoslednost v številu in v načinu uporabe kvalifikatorjev. Petdeset let je v življenju sodobnega knjižnega jezika zelo veliko. Nekatere od besed, ki se danes ne rabijo, so se lahko znašle v avtorjevi kartoteki, preden so postale arhaizmi ali preden so spremenile stilno obarvanost. Kvalifikatorji, ki zadevajo specialne panoge (tehnika, znanost), so tako različni ne samo zaradi raznovrstnosti besedil, s katerimi je imel opraviti avtor slovarja, ampak tudi zato, ker se je ustrezna slovenska terminologija v zadnjih desetletjih zelo spremenila.
Posebno pozornost zasluži označevanje slovenskih »substandardnih« besed z zvezdico. F. Vodnik je bil tako pogumen, da je s tem znakom uvedel v svoj slovar besede, katerih obstoja v kakršnikoli verziji slovenščine ne priznavajo drugi, enojezični slovarji tega jezika. Zaman bi jih slovenski ali poljski bralec iskal v Slovenskem pravopisu ali v dosedaj izdanih dveh knjigah Slovarja slovenskega knjižnega jezika. In tako poljski bralec z zadovoljstvom izve od F. Vodnika, da ima popularni poljski iajrant (seveda germanizem, vendar kot kolokvializem v knjižnem jeziku čisto udomačen) točno ustrezajočo slovensko besedo, ki se glasi prav tako. Isto velja za tehnični termin polj. gacz sin. gač 'nečist parafin' (ki ni naveden v nobenem od imenovanih slovenskih slovarjev. Takih primerov, ki pričajo ne samo o živem jezikovnem čutu, ampak tudi o značilnem pogumu filološkega mišljenja F. Vodnika, bi lahko iz njegovega slovarja navedli še veliko več. Ce upoštevamo, kako zelo so se v zadnjega pol stoletja spremenile pravil-nostne norme slovenščine na področju leksike, mora uvedba mnogih od teh besed na slovenski strani slovarja dejansko vzbujali občudovanje.
Res je vredna občudovanja ta neprehodna goščava poljskega besedišča, ki jo je pre-
29
hodil in uredil en sam vneti bralec in prevajalec poljske književnosti v svojem dolgem in delovnem življenju. Dobro je, da je ta pravcata zakladnica leksike in frazeologije obeh jezikov postala dostopna slovenskim in poljskim bralcem. Po stezah, ki jih je utrl F. Vodnik, se bodo že laže gibali ne samo bralci obeh književnosti, ampak tudi avtorji naslednjih slovarjev.
H a n n a   O r z e c h o w s k a Univerza v Varšavi
Prevedel Marko Kranjec
30