PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarn! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
♦ linije)
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 6 (12.331)
Trst, sreda, 8. januarja 1
04
to
Za Aquila in Lloyd Triestino ostanejo črne perspektive
Srečanje tržaške delegacije z Amatom niti od daleč ni izpolnilo pričakovanj
o
o
to
o
o
Z WVZJQ.
pod kap
VOJMIR TAVČAR
SANDOR TENCE
RIM — Sinočnje srečanje v palači Chigi med Podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom in delegacijo deželna vlade, sindikalnih organizacij in tržaške občine in pokrajine o najbolj perečih gospodarskih vprašanjih Trsta ni izpolnilo pričakovanj. Nismo izvedeli ničesar več od tega, kar smo že znali, je lakonično komentiral sestanek eden izmed tržaških sindikalistov in ta njegova izjava že sama po setvi zelo jasno dokazuje, da se bo moral Trst še vztrajno boriti in prizadevati za reševanje svojih itak že zalo skromnih industrijskih dejavnosti. Najbolj razočaram nad rezultatom srečanja so bili sindikalisti, medtem ko je predsednik deželne vlade Biasutti, sam vidno razočaran, podčrtal, da sestanek ni obrodil zažeknih sadov, medtem ko je župan Richetti zgovorno naglasil, da se bitka za izhod iz krize še nadaljuje.
Tržaški predstavniki so prvič po tohko letih prišli v Rim z enotno in z zelo jasno politično platformo, ter s popolno podporo deželne uprave^, ki se je spet v prvi osebi angažirala za odprte probleme pokrajine. To tokrat ni zadostovalo in je očitno še premalo, kljub številnim obvezam Craxi-jeve vlade, ki si je v svojem programu zadala za eilj gospodarski in družbeni preporod Trsta in Conce, do danes pa mnogih pomembnih obljub m še izpolnila. Na sinočnjem srečanju je tekla
beseda izključno o tržaških vprašanjih, nič pa o Gorici, kljub temu, da sta bila prisotna predsednik goriške pokrajine in goriškS žup>an, medtem ko je podtajnik Amato, ki velja za najtesnejšega Craxijevega sodelavca, na polovici zapustil srečanje zaradi drugih obveznosti. Tržaški sogovorniki so nato postali izključno vladni funkcionarji in predstavniki raznih družb z državno soudeležbo, kar je morda vplivalo na potek razgovorov, saj je znano, da so politiki v določenih trenutkih prožnejši od funkcionarjev in meneže^jev, ki veljajo za realiste, v tej specifični situaciji pa so se izkazali kot zelo veliki pesimisti.
V središču živahne razprave, ki je proti vsakemu pričakovanju trajala skoraj štiri ure, so bili zlasti problemi rafinerije Aquila in plovne družbe Lloyd Triestino. Predstavniki Trsta in dežele so se spet zelo odločno izrekli proti preosnovi žavelj-skega obrata v navadno skladišče, kot hoče narediti francoska družba, saj bi to pomenilo enostavno zaporo čistilnice. Njihove zahteve pa so spet naletele na gluha 'ušesa, čeprav je treba podčrtati, da je Aquila zasebna last in da vlada v tem trenutku lahko le s političnimi sredstvi vpliva na lastnike obrata, da revidirajo svoja stališča. Glede čistilnice so se vsekakor domenili za nove sestanke, čeprav ima človek po vsem tem sedaj res vtis, da je usoda obrata že zapečatena.
Druga velika boleča točka pa je bila pomorska družba Lloyd, dejavnost in funkcije katere hoče Finmare močno skrčiti in to že nekaj mesecev
stvarno izvaja. Delegirani upravitelj Finmareja je bil sinoči zelo oster in je ves čas vztrajal, da mora tudi Trst plačati svoj davek pri tako imenovani racionalizaciji vseh italijanskih pomorskih in pristaniških dejavnosti, pozabljajoč, da naše mesto plačuje ta davek vsaj že dvajset let, to se pravi od zaprtja ladjedelnice Sv. Marka.
Stavka zdravnikov
RIM — Stavka zdravnikov, ki se je začela včeraj v vseh italijanskih javnih bolnišnicah in se bo nadaljevala še danes in jutri, je povsem »uspela« v smislu, da se je je udeležilo v povprečju okrog 80 odstotkov zdravnikov, ki so zagotavljali le najnujnejše storitve. Za bolnike pa je pomenila le dodatne težave, mimo že itak nezadovoljive oskrbe, ki so je deležni v normalnih pogojih.
Kot kaže ostajajo stavki nasprotni, zlasti pa zahtevi po posebni pogodbi za zdravnike, le sindikati CGIL, CISL in UIL, medtem ko se v strankah, od KD do PSI in laičnih, kažejo znamenja zbližanja s stališči zdravniških združenj. Sinoči je podtajnik v predsedstvu vlade Amato koordiniral sestanek pristojnih ministrov Degana, Gorie in Gasparija, da pripravijo morebiten poseg Craxija za prekinitev stavke.
Zaradi nevarnosti hujših mednarodnih zapletov
Ronald Reagan se bo za sedaj omejil na gospodarske sankcije proti Libiji
WASHINGTON — Kljub temu, da P^zno sinoči niso bili še uradno zna-hi ameriški povračilni ukrepi proti saj je imel predsednik Reagan sv°j govor naciji ob 2. po srednjeevropskem času, pa je očitno, da se bodo ZDA omejile na gospodarske ^akcije, ne izključujejo pa bodočih vojaških akcij.
To so včeraj sklenili na seji sveta Za nacionalno varnost, kjer je po vsem sodeč prišlo do precejšnjih razhajanj. Ameriški obrambni minister Wein-bonger, ki velja za enega najhujših jastrebov v administraciji, je tokrat wllocno nasprotoval vojaški opciji. Razlogi so skrajno praktični: kljub upitni premoči 6. bnodovja in ameriških sil v sklopu NATO, se Weinber-8er dobro zaveda, da bi bila Libija , trd oreh in da bi bile ob morebitnem napadu ameriške izgube precejšnje. Med drugim je Weinberger navedel fnorebitne mednarodne zaplete, saj Jibijo aktivno podpirata Sirija in I-J'an, Moskva je obenem napovedala, da ne bo ostala križem rok
Ob vsem tem Reaganovi administraciji ne preostaja drugega, kot da se omeji na gospodarske sankcije, saj se med drugim nahaja v Libiji skoraj 1.500 ameriških državljanov, ki bi bili v bistvu talci v Gadafijevih rokah. Tudi gospodarske sankcije pa bodo po vsem sodeč neučinkovite, če se ne bodo Ameriki pridružile še druge zahodne države.
Prav zato se bo sedaj Reaganova administracija na vse kriplje trudila, da bi svojim zaveznikom dokazala libijsko vpletenost v mednarodni terorizem. Bela hiša je že napovedala, da bo objavila slike in drugo dokazno gradivo, ki naj bi pričalo, kako Libija na svojem ozemlju uri palestinske in druge teroriste ter jih vsestransko podpira tako moralno kot finančno. Vseeno pa Reagan noče dokončno opustiti zamisli o vojaški akciji, ker hoče, da bi Gadafi živel v stalnem strahu pred morebitnim napadom. Taka psihološka vojna pa je skrajno nevarna, saj lahko vsak trenutek zaneti požar.
Gadafi grozi Italiji
TRIPOLIS — »Uničili bomo vsak otok, vsako oporišče, ki bo rabilo za morebitni napad na Libijsko arabsko džamahirijo«. Za vsakogar je lahko jasno, da so te včerajšnje grožnje libijske tiskovne agencije »Jana« namenjene Italiji. Kljub demantijem Washingtona in Rima Tripolis vztraja, da na oporišču NATO v Sigonelli na Siciliji pripravljajo napad na Libijo.
Vesti iz Libije potrjujejo psihozo pričakovanja ameriškega vojaškega napada. Prejšnjo noč je bil Tripolis zatemnjen, vpoklicab so tudi rezerviste, v državi pa vlada splošen alarm. Vse vojaške enote so v stalni pripravljenosti, da zavrnejo morebitno agresijo, obenem pa da napadejo oporišča, s katerih bi Američani sprožili napad.
Gadafija je včeraj podprl tudi vodja PLO Arafat, ki trdi, da se ne strinja z libijsko politiko, a ji kljub temu izraža solidarnost in napoveduje, da bodo borci PLO vsestransko podprli Libijo v primeru agresije. Arafat je včeraj ponovno obsodil pokola na rimskem in dunajskem letališču, a je prav tako obsodil ameriški in izraelski državni terorizem.
Povsem drugačen pa je bil ton včerajšnjega komunikeja Abu Nidalove skupine, ki napoveduje nove teroristične akcije za osvoboditev v Evropi zaprtih teroristov.
Z dežja pod kap! Po dveh letih odlašanja je parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI pred dobrim mesecem imenovala nov upravni snet radiotelevizijske javne hiše, sedaj pa se mora spet soočati z istim problemom. Zaradi odstopa socialdemokratskega predstavnika Lea Birzolija je namreč imenovanje vsega upravnega sveta razveljavljeno in treba bo imenovati drugega.
Kriza, ki je zajela RAI in o kateri v teh dneh veliko pišejo italijanski časopisi, je posledica težav in slabosti, s katerimi se RAI sooča že vrsto let in ki se po drugi strani odražajo tudi v dejstvu, da ni še zakona, ki bi usklajeval javno in zasebno radijsko in televizijsko emisijo. Nasprotja med strankami pa je tokrat še zaostril Pierre Camiti s svojim načelnim tolmačenjem funkcij in vloge predsednika.
Kaj se je zgodilo v tem slabem mesecu, od kar je bil imenovan novi upravni svet in čemu odstop socialdemokrata Birzolija? Spor zadeva tolmačenje reformnega zakona RAI in. pristojnosti, ki si jih lastijo stranke, ali vsaj del njih. Reformni zakon namreč pravi, da uprami svet imenuje podpredsednika na predlog predsednika, petstrankarska večina pa je v dogovorih zarisala že celotni orga-nigram upravnega sveta. Predsednik naj bi torej postal Pierre Camiti, bivši generalni sekretar CISL, za katerega so se potegovali socialisti, podpredsednik pa socialdemokrat Birzoli. In prav temu vsiljenemu imenovanju Birzolija se je uprl Camiti ter se pri tem odločno skliceval na določila reformnega zakona.
S takim stališčem pa je Camiti nujno zmešal štrene strankam, saj je v bistvu poudaril, že pred nastopom mandata, da hoče biti neodvisen predsednik, avtonomen, kolikor je seveda mogoče, od vpliva strank in od loti-ziranih organigramov javne televizijske hiše. S tem pa je nujno izzval krizo, saj ni samo postavil v dvom, da mesto podpredsednika pritiče nekemu socialdemokratskemu predstavniku, postavil je pod vprašaj tudi vlogo generalnega direktorja, mesto, ki v sedanji konstelaciji oblasti pritiče KD in ki je v praksi odraz dejanske oblasti v RAI.
In ravno dejstvo, da je Camiti spravil v krizo sedanji sistem upravljanja in oblasti v RAI mu stranke zamerijo v največji meri. To se odraža zelo jasno zlasti v izjavah socialdemokratov, prihaja na dan pa tudi v izjavah nekaterih drugih političnih predstavnikov. Po tem tolmačenju naj bi bila RAI neke vrste avtonomno podjetje, v katerem naj bi imel u-pravni svet le vlogo neke vrste ga-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na vabilo šefa sovjetske diplomacije Ševardnadzeja
Zunanji minister SFRJ v Moskvi
BEOGRAD — Vodja jugoslovanske diplomacije Raif Dizdarevič odhaja danes na uradni in prijateljski obisk Y SZ na vabilo sovjetskega zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja. Diplomatsko dejavnost v novem letu začenja Dizdarevič s srečanjem v Moskvi v času, ko na svetovnem političnem prizorišču tehtajo rezultate ženevskega srečanja Gorbačov - Reagan, ki je odprlo možnosti za mirnejši položaj v svetu.
Po razlagi ameriških pogledov na ženevsko srečanje R'ed nedavnim obiskom državnega sekretarja Shultza v Beogradu bo zdaj zelo pomembno poznavanje sovjetskih stališč poženevskega stanja odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Treba je reči, da srečanje s ševardnadzejem pomeni nadaljevanje jugoslovansko - sovjetskega dialoga, ki traja že vrsto let. Zato je logično sklepati, da bo izmenjava Ihnenj vsebinska in bogata in bo [»menila nadaljevanje izredne diplomatske dejavnosti v minulem letu, v katerem je imel jugoslovanski zvezni sekretar 193 mednarodnih srečanj z ministri neuvrščenih in drugih držav.
Ti pogovori so bili v letu pred osmo konferenco voditeljev držav ali vlad neuvrščenih v Harareju.
Pogovori v Moskvi bodo zajeli vsa najpomembnejša vprašanja sodobnega sveta. Izmenjali bodo mnenja o odnosih med Vzhodom in Zahodom v luči ženevskega srečanja, pogovarjali se bodo o problemih evropske varnosti in sodelovanja ter prizadevanjih za izboljšanje položaja dežel v razvoju. Seveda bo moskovsko srečanje namenjeno tudi dvostranskim odnosom. Gre za zelo stabilne odnose z dolgotrajno tradicijo, ki so imeli tudi svoje vzpone in padce. Toda vsako srečanje, od tistih na najvišji ravni do drugih, je prispevalo h krepitvi vezi in razumevanja. SZ je eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Jugoslavije.
Odnosi med državama temeljijo na načelih enakopravnosti, spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, nevmešava-nja in lastnih poti notranjega razvoja ter različnega mednarodnega položaja obeh držav. Ta načela vsebujeta beograjska deklaracija iz leta 1955 in moskovska izjava iz leta 1956. Zato so ta načela trajna in nezamenljiva podlaga celotnih odnosov med SFRJ in SZ. (dd)
Nezadovoljiv položaj manjšin na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — Generalni sekretar Zveze južnih Slovanov na Madžarskem dr. Marin Mandič se je zavzel za večjo skrb za pouk materinščine v šolah in družinah, pripadnikov jugoslovanske manjšine. V intervjuju za Narodne novine je Mandič rekel, da so dosegb nekatere rezultate na področju dvojezične ga pouka, vendar da so to šele »začetni uspehi«.
Najvišji funkcionar Zveze je stanje v številnih družinah jugoslovanskih manjšin v mestih, kjer so v manjšini in kjer ne le
otroci, ampak tudi starši ne ge vorijo v svojem, ampa!, madžarskem jeziku, ocenil kot nezadovoljivo. »Neprimerno je mne nje, da samo madžarski jezik omogoča otrokom prihodnost,« je rekel Mandič, ki se je med drugim zavzel tudi za zboljšanje kadrovske poUtike v organih oblasti v mestih z mešanim prebivalstvom, kjer bi vodilni mora-U znati jezik nacionalnosti. Sprejeti je treba take ukrepe, da bodo na mešanih jezikovnih območjih zaposlovali samo take ljudi, ki znajo jezik narodnosti, je rekel dr. Marin Mandič, (dd)
• Z dežja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ranta, ne pa dejanske oblasti. Na tem tolmačenju je bil zgrajen labilni kompromis, ki je privedel do imenovanja novega upravnega sveta RAI z več kot dveletno zamudo. Kot vsako nestabilno ravnotežje se je tudi kompromis petstrankarske večine zrušil ob prvi motnji. Vprašanje je sedaj, ali bo strankam uspelo premostiti spore in v doglednem času oblikovati nov upravni svet, ali pa bodo sedanje težave še bolj upočasnile že itak polžev-ski tempo odločanja. Vprašanje pa je tudi, ali bo Camiti spet imenovan na vplivno mesto ali pa se bodo stranke odločile za bolj spravljivega kandidata, ki ne bo tako trmasto zagovarjal svojih pristojnosti in prerogativ.
Težave vsega radijskega in televizijskega sektorja, tako zasebnega kot javnega, so jasen odraz bitke med strankami za nadzorstvo nad medijem, ki ima v sedanjem svetu komunikacij vse večji vpliv. Zaradi tega ni še zakona, ki bi urejal in usklajeval zasebni sektor, kot tudi ni volje, da bi povsem uresničili reformi zakon o RAI, še zlasti pa ne tiste člene zakona, ki zadevajo oddaje za narodnostne manjšine. Nasploh pa je RAI tisto poldržavno podjetje, v katerem je lotizacija dosegla najvišjo stopnjo in v kateri prihaja vpliv strank najbolj brutalno do izraza.
Najbrž bi bila utvara misliti, da v strankarskem sistemu kot je italijanski, bi lahko upravni svet RAI o-stal nekaj povsem aseptičnega. Zlasti v tem telesu je razumljiva določena stopnja lotizacije, oziroma, je povsem normalno, da so v njem zastopane vse stranke. Nekaj povsem drugega pa je seveda, ko stranke določajo še ostale vodilne organe podjetja, ko določajo in izbirajo nove urednike, funkcionarje itd. Če bi se katerokoli drugo podjetje znašlo v položaju, v katerem je RAI že nekaj let, bi najbrž ne preživelo. RAI se ni bati stečaja, vendar ob neobstoječem vodstvu je njena vloga v državnem in mednarodnem sistemu okrnjena in se ne more vključevati v mednarodno konkurenco kot tudi ne more zadovoljivo opravljati svojih nalog javne ustanove. Morda sedanje stanje ustreza le taktičnim potrebam te ali one stranke ali koalicije, vendar, če se sistem ne bo spremenil, bomo ob koncu izgubili vsi, saj bosta tako javni kot zasebni sektor nujno obubožana in izrinjena iz mednarodnega konteksta, kar je še zlasti hudo v času, ko sateliti za mednarodne komunikacije odpirajo nove prostore, nove možnosti soočanja, močnejšim pa tudi nove možnosti kulturne kolonizacije šibkejših. VOJMIR TAVČAR
□	BOČEN — »Za smoter avtonomije je bilo 1985. izgubljeno leto«, je i-zjavil včeraj na seji skupščine predsednik pokrajine in SVP Silvius Ma-gnago, »iz Rima namreč veje k nam protiavtonomističen veter«. M tem je Magnago navedel neizvajanje mnogih norm v korist nemške manjšine iz avtonomnega statuta in vladno zavračanje deželnih zakonskih osnutkov. Zato je predsednik Južnotirolske ljudske stranke ponovno zahteval čimprejšnjo uzakonitev dvojezičnosti na sodiščih in v policiji, da se ne bi zaostrila »kriza zaupanja« med prebivalstvom in Rimom.
□	REKA — Reški rafineriji je že u-spelo natočiti v skladišča določene količine bencina brez svinca, ki ga bodo začeli prodajati od 15. aprila dalje, in sicer na vseh črpalkah v Jugoslaviji, ki ležijo, na tranzitno - turističnih mestih.
Pred nedavnim pa so že odprli v Čakovcu prvo bencinsko črpalko v Jugoslaviji, kjer že prodajajo bencin brez svinca. Tovrstno reško gorivo bo poganjalo tudi »jug«, Zastavino vozilo, ki ga izvažajo v ZDA, manjše količine teh vozil pa so na voljo tudi jugoslovanskim kupcem, (dd)
Kljub nekaterim razhajanjem med ministri
Islamske države izrekajo solidarnost s Tripolisom
Seja odbora za varnost pri Scalfaru
Predlogi za učinkovitejšo borbo proti terorizmu
Strožja kontrola nad tujci, ki bivajo v Italiji
RIM — Mednarodni terorizem in italijanska zunanja politika predvsem na območju Bližnjega vzhoda in Sredozemlja nasploh sta bila včeraj predmet vrste posegov in razprav, italijanski zunanji minister Andreotti je govoril o itahjanski zunanji politiki, ter dejal, da je Italija proti, kakršnemukoli terorizmu in da je to večkrat dokazala. Kar zadeva pa zunanjo politiko Italije slednja je bila deležna večkratnega priznanja in tudi italijanski parlment, kjer se je o njej razpravljalo, je dal pohtiki italijanske vlade vso podporo. Nobena italijanska politična sila, pravi Andreotti ni mnenja, da se mednarodni spori lahko rešujejo z vojaškimi posegi.
Na sedežu notranjega ministrstva pa je bil včeraj sestanek med predstavniki sil javnega reda: na dnevnem redu je bilo vprašanje mednarodnega terorizma, ki postaja iz dneva v dan bolj nevaren in napadalen. Govor je bil predvsem o preventivnih ukrepih, ki naj preprečijo dostop teroristov na italijansko ozemlje. Tako so na primer govorih o novih normah, ki naj urejujejo potovanja in bivanje tujcev v Italiji. O vseh teh ukrepih bo v prihodnjih dneh razpravljal poseben odbor, ki bo imel nalogo, da uresniči predloge, o katerih je bil včeraj govor. Poseben komite bodo ustanovih tudi za samo mesto Rim, kjer, tako so ugotovili, je nevarnost da se teroristi uspešno vtihotapijo, največja. Minister Scalfaro je med drugim poudaril velik pomen mednarodne koordinacije boja proti terorizmu.
RABAT — Na šestnajsti konferenci zunanjih ministrov muslimanskih držav so posvetili včerajšnjo razprava predvsem podpori, ki naj bi jo arabske države dale Libiji v zvezi z zadnjimi ameriškimi grožnjami. Včeraj je prišlo na vsak način do hudih razprtij, čeprav je bila večina prisotnih ministrov naklonjena resoluciji v korist Libiji. Vendar je iraški zunanji minister Tarek Aziz opozoril na dejstvo, da je Libija vsa ta leta ogrožala sosednje arabske in afriške države in da bi ameriške in izraelske grožnje trenutno lahko samo koristile, da bi se polkovnik Gadafi končno spametoval. Aziz je tudi povedal, da je iraška varnostna služba prav pred dnevi obvestila Severni Jemen o izraelskem napadu, ki je bil že v teku: izraelska letala so bila namreč že na pol poti proti Jemenu, ko je Irak obvestil tamkajšnjo vlado, ki je lahko sprejela ustrezne ukrepe.
Prišlo je' do razhajanj tudi med Sirijo in Egiptom. Slednji je bil namreč izključen iz organizacije islamskih držav, dokler ne bo preklical egiptovsko - izraelskih dogovorov iz Čamp Davida. Do tega za sedaj še ni prišlo, kljub temu pa je bil egiptovski zunanji minister prisoten na zasedanju v Fezu, kar je povzročilo sirsko ogorčenje. Zadeva se je zaključila tako, da je maroški zunanji minister povedal, da se status Egipta za sedaj ni spremenil.
Islamski vrh v Fezu bi moral razpravljati tudi o vrsti drugih zadev, predvsem gospodarskega značaja, na dnevnem redu pa ima kar 70 točk. Zelo dvomljivo* je, da bo zasedanje zunanjih ministrov utegnilo obravnavati kaj drugega kot solidarnostno resolucijo z Libijo.
Predsednik Francois Mitterrand se noce zameriti nikomur
Francija zadržana ob libijskem zapletu zaradi interesov v Sredozemlju in Afriki
PARIZ — Ob vprašanju, vojne ali ekonomskih sankcij proti Libiji zaradi atentatov na letališčih v Rimu in na Dunaju, je uradna Francija zelo zadržana. Doslej ni bilo stišati nobene obvezujoče izjave. Afera je v sredstvih obveščanja na tre-jem ali četrtem mestu, celo na desnici, kar dokazuje, kljub, vse bolj razgreti volilni kampanji, da so interesi Francije močnejši od strankarskih razprtij. Iz obveščenih virov sicer slišimo, da so mnenja deljena. Ena šola mnenja tradicionalno konservativnega sestava zunanjega ministrstva naj bi bila naklonjena represalijam, druga smatra, da se je celo s sovražnikom bolje pogovarjati kot prekiniti vse zveze, kar bi bilo na škodo tradicionalni vlogi Francije v severni Afriki, v arabskem svetu in na Bližnjem vzhodu posebej.
Najprej je morda tu položaj Tunisa, malega soseda mogočne Libije, kjer ima Francija še zmeraj veliko vpliva, predvsem pa željo, da . dediščina starajočega se Habiba Burgibe ne bi bila ogrožena, temveč, da bi Tunizija postala vzorec magrebske demokracije ob absolutni monarhiji maroškega kralja Hasana na eni in neuvrščeni, socialistični in islamski Alžiriji na drugi strani. Potem je tu problem Čada in režima Hisena Habreja, ki ga Pariz podpira in libijske vloge v tej državi, ki je ni mogoče odpisati. In ne samo to, tudi privlačnost libijskega voditelja za nekatere države bivšega francoskega imperija v zahodni Afriki, na primer za Burki-no Faso. Gre za skrbno izdelani sistem političnih, gospodarskih in kulturnih (frankofonskih) povezav med nekdanjo metropolo in neodvisnimi, neuvrščenimi državami Afrike.
Tretji element, ki določa stališča Francije je njen odnos do arabskih držav sploh. Pariz ne more prezreti, če noče ogroziti svojega vpliva v arabskem svetu, stališč sveta zunanjih ministrov Arabske lige in bližnjega sestanka islamskih držav, stališč, ki so kljub dejstvu, da Ga-
dafijeva Libjja v mnogih arabskih prestolnicah — naj omenimo samo vplivni Egipt — ni ravno popularna, odločno zoper kakršnekoli nasilne akcije proti Libiji.
V Parizu opozarjajo celo na I-zrael, ki očitno noče (tako se vsaj zdi) udariti prvi in parafrazirajo znani rek iz časov francosko - angleških bojev »gospodje Američani, streljajte prvi« — in prevzemite odgovornost za posledice.
Ena od teh bi bila zastoj v težavnem mirovnem procesu za Bližnji vzhod, ki je vžigalnik vseh bomb arabskih teroristov. Francija se tiho, a vztrajno zavzema za rešitev palestinskega problema — za mednarodno konferenco z udeležbo članic varnostnega sveta. Se pravi, tudi Sovjetske zveize, ki počasi.
preko Poljske navezuje stike z I-zraelom. Vojaške ati kakršnekoli druge sankcije proti Libiji bi samo podžgale radikalizem, tako na izraelski kot na arabski strani. Francija želi podpreti v Izraelu Simona Peresa, v Jordaniji kralja Huseina, med Palestinci pa, čeprav previdno, Jaserja Arafata za vsem tem je čutiti roko Francoisa Mitterranda, ki gleda zaplet z evropskega stališča.
Predsinočnjim je Mitterrand na sprejemu za novinarje povedal, da misli še letos obiskati Sovjetsko 'zvezo. »Privilegirani odnosi« med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki je zavzela v libijski aferi zelo odločno stališče, so tudi z bilateralne plati pomembni. Če Združene države, tudi samo simbolično, okrepijo svojo
floto v Sredozemlju, sporoča Sovjetska zveza, da bodo njene trgovske ladje, namenjene v Libijo, dobile vojaško spremstvo. Izredno nevarna srečanja niso izključena. Zato ni samo Francija, ki hoče biti voditeljica združene Evrope, temveč tudi druge zahodnoevropske države, zoper ostre ukrepe in za strpen dialog z brez dvoma težkim, neprijetnim sogovornikom.
Kriza v Sredozemlju, v severni A-friki, na Bližnjem vzhodu, ati, kot grozi Muamar Gadafi, tudi v širših dimenzijah, bi lahko pedžgala veliko širši sper, ki bi zavrl upanje na boljše odnose, kar seveda nikakor ne pemeni podcenjevanja terorizma vseh vrst — le pravi način za boj je treba najti.
JAKA ŠTULAR
Po šoku trezna presoja dunajske vlade
Avstrija nasprotuje posploševanjem
in hoče dokaze o
DUNAJ — Avstrijska vlada se je včeraj na svoji prvi seji v novem letu odločno izrekla proti terorju in za mir na Bližnjem vzhodu. Kancler Fred Sinowatz in zunanji minister Leopold Gratz sta novinarjem v običajnem »Pressefoayerju«, ki sledi vsaki seji vlade, temeljito osvetlila avstrijsko politiko do Bližnjega vzhoda.
Zunanji minister je dejal, da bo Avstrija še poglobila mednarodne stike v boju zoper terorizem in da z državami, ki kakorkoli podpirajo terorizem ne bo gojila več prijateljskih odnosov. Po tem, ko je pwtrdil stališče vlade, da Avstrija vztraja pri miroljubni rešitvi bližnjevzhodne krize prek pogovorov kot edine sprejemljive alternative, je Gratz ponovil štiri znane princip« avstrijske zunanje px)litike: pravico Izraela in vseh ostalih držav tiste regije, da ostanejo znotraj svojih meja; priznanje nacionalnih pravic Palestincev v njihovi zahtevi po lastni državi; PLO ostaja še vna-pjrej edina legitimna zastopnica piak.stinskega ljudstva in; Izrael se naj umakne z ozemelj, zasedenih leta 1967.
Na vprašanje nekega domačega novinarja, kaj bo
vpletenosti Libije
Avstrija storila v svoji politiki do Libije, je Gratz dejal: »Dokler ni nikakršnih konkretnih dokazov, da bi Libija pwdpirala teroristično dejavnost, bo naša politika do te arabske države takšna, kot je bila doslej.« Pri čemer je zunanji minister tudi piovedal, da je njihov veleposlanik na zunanjem ministrstvu v Tripiolisu dobil zagotovilo, da Libija zavrača vsak teror.
Avstrijskega zunanjega ministra tudi »moti neumno posploševanje, češ da so kar vse arabske države px> vrsti legla terorizma. V primeru Libije, če pride do zanesljivih dokazov, da je vpletena v teroristično dejavnost, p»a bo Avstrija držala skupno linijo z zahod- i noevropskimi, zlasti nevtralnimi državami«.
Sinowatz je dejal, da si »Avstrija ne pusti predpisovati svojo politiko do Bližnjega vzhoda preko kriminalnih dejanj«, ker da vodijo svojo politiko do Bližnjega vzhoda ne »zaradi dobre klime, ampak iz prepričanja«.
Oba, tako kancler kot njegov zunanji minister sta tudi mnenja, da je potrebno v zadevis»teror« najprej iskati in na to odstranjevati vzroke zanj.
BARBARA GORIČAR
Melanholija ob jugoslovansko
albanski meji
V Suezu samomor obsojenega Haterja
PRIZREN — Avto se ustavi na obmejnem parkirišču. Iz njega izstopijo potniki, carinikom in obmejnim miličnikom pokažejo dokumente in prek mostu zapustijo državo. Po podrobnem pregledu na drugi strani se po mnogih letih srečajo s svojci, objamejo se, zjokajo, pogovorijo tisto, kar jim v tem težkem trenutku pade v glavo, nato pa spet slovo, solze in vrnitev v Jugoslavijo.
To je pogost prizor na mednarodnem mejnem prehodu med Jugoslavijo in Albanijo v Vrbnici, kakih dvajset kilometrov od Prizrena. Ljudje, vajeni sodobnih evropskih mejnih prehodov, ne morejo verjeti. Ne samo zaradi žalostnega srečanja ob mejnem mostu. O običajni obmejni gneči ni sledu. Pravzaprav ni videti ne ljudi ne vozil. Kot da bi kraj popolnoma izumrl.
Mejni prehod je na majhni vzpetini, levo in desno od nje pa se dvigata hriba, po katerih teče dolga črta. Žična ograja (ki teče tudi skozi mejno reko Beli Drim) ob njej pa je v zemljo vpisana ena najpogostejših parol: Naj živi Albanska parti-
ja dela! To svetlo misel, mejno žično ogrado, vso Albanijo ali kogarkoli že čuvajo v zemljo vkopani betonski bunkerji, iz oboda gledajo strelske line, vrh pa je spet pokrit z zemljo. Na vsak streljaj je opaziti nov bunker, prav ob mejnem prehodu so postavljeni kar v dve vzporedni vrsti. Koga naj bi zaustavili: tiste, ki bi hoteli ilegalno v Albanijo ali Albance, ki bi želeli na skrivaj zapustiti domovino?
Temačnosti, ki v trenutku zajame vsakega obiskovalca te meje, so se jugoslovanski cariniki, miličniki in graničarji očitno privadili. Predvsem zato, ker seva z druge strani. Odnosi obmejnih organov pa so dokaj korektni. Ob praznikih se srečajo na mostu, ki sta ga skupaj zgradili obe strani in zanj tudi skupaj skrbita. Tudi manjši »zapleti«, ko im primer jugoslovanska živina zaide čez mejo in gredo pastirji ponjo, največkrat minejo brez težav. A nič se ne ve: zgodilo se je že, da so morali jugoslovanski obmejni organi polnih pet ur prepričevati albanske kolege, da kmet, ki je pet metrov prekoračil mejo in je šel po svojo
kravo, ni imel nobenih zlih namenov. Albanskim pastirjem se kaj podobnega ne more zgoditi, ker jih ograja ustavi daleč pred mejo ^.Obiskovalce zato prosijo, da ne bi fotografirali albanske strani, pa tudi kazanje z roko tja čez ni pametno, ker si lahko Albanci to narobe razlagajo.
Graničarji vedo povedati, da v povprečju tu ni več kot deset prehodov čez mejo na mesec. V glavnem gre za jugoslovanske Albance, ki se srečajo s swjci iz Albanije. Iz Albanije se včasih pripelje kak zahodnoevropski tovornjak, vendar pa teh ne spustijo iz Jugoslavije k njim. Tu in tam se pojavi diplomatsko vozilo, s tem pa je prometa čez mejo konec.
Ljudje, ki so pričakovali, da se bo s smrtjo Envera Iloxhe »albanski zid« vsaj nekoliko zmanjšal, še nimajo prav. A vsi dobro misleči ljudje si tega močno želijo. Ob obisku albanske meje pa se človek nehote vpraša: ali je vse to v Evropi ob koncu dvajsetega stoletja sploh mogoče?
BORIS LENIČ
KAIRO — Soliman Hater, 25-letni egiptovski policaj, ki je 5. oktobra lani pri kraju Ras Burka na Sinajskem polotoku ustrelil 7 izraelskih turistov (med katerimi 4 otroke) in ga je zato vojaško sodišče v Suezu 28. decembra obsodilo na dosmrtno prisilno delo, je po vsem videzu storil včeraj samomor. Pazniki so ga namreč našli včeraj zjutraj obešenega z rjuho na rešetkah v ambulanti vojaškega zapora v Suezu.
Vest je vzbudila precejšnje razburjenje v egiptovskih opozicijskih krogih, ki so bili po strogi razsodbi uprizorili več demonstracij in zbiranje podpisov za Haterjevo izpustitev, češ da je storil zgolj svojo dolžnost. Sedaj pa močno dvomijo, da gre zares za samomor. V Izraelu pa komentirajo, da dogodek samo še zapleta vso zadevo
Prispevki za energetsko varčevanje v stanovanjih
Pomoč
obrtnikom
VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrti ESA si prizadeva v novem časovnem obdobju čimbolj pomagati obrtnikom naše dežele, da bi z večjo lahkoto prodajali svoje izdelke. Doslej je bila glavna skrb ESA usmerjena v podporo nabave opreme za obrtne delavnice. Sedaj pa si bodo prizadevali dajati pomoč tudi pri prodaji.
Nekaj takega delajo že več let v Vili Manin v Passarianu. Podobno prodajalno obrtnih izdelkov za opremo in turizem bodo v kratkem odprli tudi v Trstu.
Poskrbeli pa bodo tudi za prodajo pohištvene opreme in drugih lesenih izdelkov. Kraj Sutrio v Kamiji je središče tovrstne obrtne dejavnosti. Tja se stekajo izdelki ne le iz tega kraja marveč tudi iz drugih krajev Karni-je. ESA bo poskrbela za to, da bodo tam odprli večjo prodajalno pohištva in drugih izdelkov iz lesa. V poštev bodo seveda prišli predvsem tisti mali obrtniki, ki nimajo možnosti, da bi sami odprli trgovino.
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je s pomočjo Friulie - Lis in kom zorcija GAMS že poskrbela, da se uredi primerni prostor. Razstavišče bo v neposredni bližini pomembnih prometnic. Nadejajo si, da bi bili med kupci tudi številni turisti, ki potujejo tod mimo še zlasti v poletnem času. (mw)
TRST — Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Bombe-na dodelil skoraj 10 milijard lir za energetsko varčevanje. Vsoto bodo razdelili med javne ustanove in zasebnike, da bodo lahko s podporo o-premili zunanjost in notranjost stanovanjskih stavb in stanovanj tako kot to narekujejo najmodernejše tehnike za varčevanje z energijo. Gre, skratka, za to, da z novimi gradbenimi pripomočki čimbolj preprečimo uhajanje toplote, kar seveda pomeni štednjo pri kurjavi in boljšo izolacijo stanovanj.
Dežela F-JK je sredstva dodelila na podlagi vsedržavnega zakona, saj je varčevanje z energijo v zasebnih in javnih poslopjih pomemben del splošnega vsedržavnega energetskega načrta.
Prispevki, ki jih je država dodelila deželam, bodo v F-JK takole porazdeljeni; 30 odstotkov stroškov bo za »varčevalne posege« deželna uprava krila, ko bo šlo za javne izgradnje, za zasebne izgradnje pa bo dežela krila vsaj 10 odstotkov stroškov.
Deželni prispevek bo porazdeljen med tiste, ki so vložili prošnjo do 19. avgusta lanskega leta. Ža tiste, ki so prošnjo vložili pozneje, pa so sestavili poseben seznam, na podlagi katere-
ga bodo finansirali prosilce iz drugih fondov bodisi lanskih bodisi letošnjih.
Odbornik Bomben je dejal, da je prošnje vložilo 7.000 prosilcev. Od teh je dežela upoštevala polovico prošenj. Ob tem pa je odbornik poudaril, da je prav Dežela F-JK med prvimi v Italiji glede uporabe posebnih skladov za varčevanje z 'energijo.
Veliko povpraševanja za križarjenja po Sredozemlju
REKA — Plovna družba Jadrolini-ja je sklenila, da bo za letošnje poletje najela ladjo z nosilnostjo 500 potnikov. Do tega sklepa je družba prišla potem, ko so že sedaj rezervirani prostori za poletna križarjenja po Sredozemlju na ladjah Istra in Dalmacija.
Obe ladji sta last Jadrolinije, nova, najeta ladja pa naj bi omogočila še drugim številnim zainteresentom, da se letos podajo na križarjenja, a niso pravočasno rezervirali mest. To seveda pomeni, da je romantika križarjenj med ljudmi še vedno močno priljubljena.
Kmalu vlak po Blejskem jezeru
BLED — Ni naključje, da blejske turistične delavce prej hvalimo kot grajamo. Zlasti to velja za ljudi, ki skušajo popestriti vsakdan turistom izven tistega, kar daje pač penzionska oskrba.
Zlasti pozimi je Bled po zaslugi tajnika turističnega društva Marka Potočnika in tudi drugih marljivih organizatorjev bogateljši za številne drobne privlačnosti, ki poživljajo ta turistični kraj. Trenutno čakajo samo še na to, da jezero zamrzne in ker so napovedane ohladitve, ni več daleč dan, ko bo na jezeru moč videti — vlak. Res je, da bo šlo le za štiri vagončke, toda nova privlačnost Bleda bo nedvomno privabila na jezero še koga. Spomnimo se še neke zanimivosti — pred približno tri-
iesetimi leti je na Bledu, na zaledenelem jezeru, prillai z letalom domačin, pilot Viktor Ulčar, eden naših nekaljenih letalskih asov.	.
Vlak na jezeru seveda pomeni tudi tvegante. Kot so tam zatrdili v turističnem društvu, bodo desetkrat preverili, ali je dovolj trden led, da bi Tnali vlakec zapeljal po njem. Potrebno soglasje so zdaj že dobili. Točno lahko izmeri trdnost ledu le ljubljanski Zavod za raziskavo materiala.	.
Kakorkoli že, vlak na jezeru ne bo škodljivo vplival na okolje, bo pa popestril zimo na (kmalu) zaledenelem jezeru.
(Dnevnik Ljubljana)
Dan emigranta v Čedadu
Na nedeljskem Dnevu emigranta v Čedadu so v kulturnem sporedu nastopile razne skupine. Med temi sta bila tudi tamburaški ansambel »Jepa - Baško jezero« iz Loč na Koroškem in dekliški pevski zbor »Sovodenjska dekleta« iz
Sovodenj
Rekreacija v bazenih
PORTOROŽ — Minule dni je bilo živahno tudi v vseh šestih pokritih bazenih portoroških hotelov, kjer so se lahko gostje rekreirali in kopali po mili volji v 30 stopinj (Celzija) topli morski vodi.
Gostje hotelov imajo kopanje zastonj (le za v savno morajo placati po 300 dinarjev). V večino bazenov (kot na primer v tistega v hotelu Palače) pa smejo tudi zunanji gostje, vstopnina za en dan znaša 200 dinarjev, kdor pa kupi deset vstopnic hkrati, dobi 50 odstotkov popusta.
Celodnevno kopanje na toplem za 100 dinarjev z vsemi ugodnostmi, ki jih nudi bazen, pa je prav gotovo najcenejsa (a zato nic manj ucinkovitaj oblika rekreacije. Prav zato preseneča, da ni večjega povpraševanja po tovrstni obliki zimskih počitnic (ali pa jih hotelirji ne znajo prav ponuditiL
Seveda se upravičeno izgovarjajo na visoke obratovalne strosk , i J silijo v zapiranje hotelov, zaprli pa bodo tudi dva od sestih bazenov z ogrevano vodo.	B0RIS gULIG0J
Portoroški hotelirji na počitnice
PORTOROŽ — Portoroški hotelirji, kot kaže, odhajajo na mesec ali dva počitka. V tukajšnjih hotelih je vsega še nekaj sto gostov, danes pa so za-Prti še nekaj hotelskih hiš: tako bo oa Bemardinu odprt le GH Emona, medtem ko bo Bernardin zaprt, zaprli so tudi stari hotel Palače, hotel Slovenijo in vrsto depandans.
Gostom bo ostalo na voljo le tretji-na, ponekod pa četrtina siceršnjih zmogljivosti. Obmorski turizem bodo
tako šele marca spet obudile finske turistične skupine, nekateri kongresi in simpoziji in konec marca še velikonočni prazniki, (bš)
□ TRST — V svetišču v San Vitu na Tilmentu bo drevi gostoval orkester gledališča Verdi, ki bo skupaj z zborom izvajal Bachov »Božični oratorij«. Kot solisti bodo nastopili Rita Susovsky, Gloria Scalchi, Giuseppe Botta in Ivan Sancin.
Danes začetek na Matajurju na pobudo Zveze izseljencev
Tečaj za sinove slovenskih emigrantov
Utrditi in razširiti vezi s sinovi e-migrantov, ki so zapustili Benečijo in si poiskali dela ter zaslužka v prekooceanskih državah. To je cilj
enomesečnega seminarja, ki se bo začel danes dopoldne na Matajurju in ki ga prireja Zveza slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine. Te-
čaja, s katerim Zveza izseljencev nadaljuje in vsebinsko bogati svoje delo z emigranti, se udeležuje 16 mladih iz Avstrije in Argentine. Pobudo je jinanciralo deželno odborni-štvo za izseljenstvo, s katerim je Zveza vzpostavila plodno sodelovanje. V ponedeljek je prispela na deželno letališče v Ronke skupina avstralskih mladincev (na fotograjiji), včeraj pa so prispeli še mladi Argentinci. Gre za sinove emigrantov, ki imajo prvi stik z rojstnimi kraji, ta stik pa bodo v prihodnjih tednih še poglobili in obogatili v pogovoru z zgodovinarji, predstavniki Zveze izseljencev in slovenskega življa v Benečiji ter v deželi. Razgovori bodo delno usmerjeni v preteklost in v zgodovino, največji del tečaja pa bo temeljil na aktualnosti.
Med svojim bivanjem v deželi bodo mladi emigranti druge generacije o-biskali vrsto ustanov in najzanimivejše kraje v deželi, bivanje v Italiji pa bodo končali s štiridnevnim izletom v Rim.
Marko Waitritsch
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
Z gradnjo stavbe Malega doma	_ šole
tu 1904 pa se gradnja poslopij za sl	®čilni_
orici ni zaključila. Mali dom je	Društvo
i komaj zadoščal za potrebe v	m Mon
ki dom se je takrat zadolžilo Pn „	. Hranil-
ca 50.000 kron s 4,5 odstotnimi obr^tmr lJran . se je seveda vknjižila na stavbo. Kmalu se ^e azala potreba po novih prostori .	si enska
e razširila vest, da bo v Gorici od P ^slovenska
nazija. Dotedaj je bila gimnazi)^	’ Tako
ooučevali tudi slovenščino m i ‘	1	. „jmna.
renci kot Italijani so si prizadevali dobiti g.mna v svojem jeziku. Slovenci so v mestu kMe^lo lišče dežele z dvetretjinsko siovemsko i ž’ n.
imljivo hoteli tu imeti svojo gim A („i; jmeti v I so se Italijani temu protivili m hoteli imeti
ici le italijansko gimnazijo.	nrišlo
Do odprtja slovenske gimnazije je sicer pr s
šele leta 1910, in sicer šele prvih razredov pripravnice. Stavbo pa je dal dr. Anton Gregorčič zgraditi že leta 1908 na zemljišču v Kočijaški ulici (Ul. Vetturini, danes Ul. Favetti), ki je bilo last društva Šolski dom in tam, kjer je prej stala mala stavba. Društvo Šolski dom je 7. julija 1908 najelo pri Goriškem Montu posojilo 50.000 kron, da je stavbo lahko zgradilo. Nekateri starejši Goričani so sicer govorili, da je izdatno pomoč za gradnjo te stavbe dal sam cesar Franc Jožef L, na posredovanje goriškega nadškofa Sedeja, ki je bil v mladih letih za kaplana na dunajskem dvoru. V kleti in pritličju te stavbe so postavili stroje Narodne tiskarne, v prvem in drugem nadstropju slovensko državno gimnazijo, ki je pričela delovati leta 1910. V stavbi so bili tudi prostori za nekatere urade in stanovanje. To je bil dom Simona Gregorčiča (pesnik je umrl dve leti prej v Gorici).
V letu 1909 so odborniki društva šolski dom sklenili zgraditi še dodatno šolsko stavbo v Ul. Bertolini in sicer pred stavbo Malega doma, s pročeljem na ulico. Tudi tokrat je gradbeni mojster Franc Mozetič prevzel delo in vse dolžnosti, ki so bile v zvezi z gradnjo, vključno izdelavo načrta za novo stavbo.^ Na predloženem načrtu, kjer so vsi napisi v slovenščini, je podpisan le on sam (Franc Mozetič, gradbeni mojster). Tudi prošnjo je Mozetič tokrat napisal v slovenščini in jo vložil na županstvo 26. marca 1910. V novi stavbi je bilo predvidenih devet velikih učilnic, po tri v pritličju ter v prvem in drugem nadstropju. V kletnem prostoru je bila tudi telovadnica
(»krasna velika telovadnica«, je takrat pisala »Gorica«; za takratne pojme je bilo tako, generacije dijakov in učencev po drugi svetovni so imele o tem čisto drugačno mnenje).
Tudi tokrat, kot že šest let prej za Mali dom, je Franc Mozetič napisal v prošnji, da gre za stanovanjsko hišo. Na županstvu so bili tokrat počasnejši kot pred šestimi leti in so skušali gradnjo ovirati. Pregled zemljišča je bil opravljen 18. aprila. Prisotni so bili gradbenik Franc Mozetič ter sosedje Anton Klavžar (zastopnik Ignacija Kovača), Dragotin Gilč-vert in Franc Vodopivec kot zastopnik društva Šolski dom. To društvo je namreč ajdovskemu trgovcu Ignaciju Kovaču vrnilo leta 1904 kupljeno parcelo, ker ni zmoglo plačati obrokov, za katere so se domenili izplačati jih v petih letih.
Na županstvu tokrat niso soglašali z Mozetičevim načrtom. Komaj 27. maja so ga obvestili, da z odobritvijo načrta ne bo nič, kajti zgradba bo zožila dvorišče, ki je bilo na razpolago učencem Malega doma. Teh je bilo takrat 414. Pikolovskim uradnikom občinskega tehničnega urada se lahko zahvalimo, da so nam ohranili ta podatek: 414 učencev, ki so bili takole razdeljeni: 265 v petih osnovnošolskih razredih (98 dečkov in 169 deklic), 39 v deški vadnici, 110 pa v dveh razredih ženske vadnice. Učilnice v novi šolski stavbi, da bodo lahko sprejele še več učencev kot v Malem domu. Pravzaprav je Mozetič dobil to obvestilo tehničnega urada šele 1. junija, kot je razvidno iz občinske dokumentacije.
Prvo predavanje danes ob 18. uri na sedežu SDGZ
Rekorden vpis na letošnji tečaj za davčno vodenje malih podjetij
Valutni predpisi: olajšave in omejitve
V tujini lahko potrosimo največ 5 milijonov lir letno
V prostorih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se bo danes ob 18. uri začel KRedenski tečaj izpopolnjevanja na davčnem področju pri vodenju malih podjetij, ki ga v so-sodelovanju z združenjem prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Gre za drugi tovrstni tečaj po enoletnem premoru, udeležba pa je tokrat dosegla rekordno število 36 prijavljenih kandidatov.
Vseh predavanj bo 20 po dve uri, kar pomeni skupno 40 ur, in sicer dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri na sedežu SDGZ, v Ul. Cicerone 8. Tokratni tečaj sicer ne bo nadaljevanje prvega, vendar bodo nekatere teme nadaljevali in razvih, tako kot se nenehno razvija in izpopolnjuje davčna zakonodaja v Italiji. Od tod tudi veliko zanimanje za udeležbo, saj vodenje podjetij postaja iz dneva v dan bolj zahtevno tudi za majhna podjetja, kamor sodijo vsa tista, ki imajo manj kot 20 zaposlenih. Gre torej za večino obrtnih in trgovskih podjetij, pri katerih je vodenje poslovnih knjig oziroma knjigovodstva postalo že zelo zahtevno, še zlasti v zadnjem letu pomembnih sprememb v davčnem sistemu.
Nosilci tečaja bodo tako kot pri prvem, tudi tokrat v glavnem strokovnjaki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki se jim bodo
pridružih nekateri zunanji sodelavci. V 40 urah predavanj bodo zajeli ves sprekter problemov, ki zadevajo tako vodje, kot lastnike malih podjetij, tečaj pa bo zaključil izpit, po katerem bodo vsi, ki ga bodo uspešno opravili, prejeli ustrezno spričevalo o kvalifikaciji.
V uradih združenja se v teh prvih dneh novega leta pripravljajo na nove zapadlosti, kot so obveze za obnovo licenc, potrjevanje knjigovodskih dnevnikov in podobno. Veliko pozornosti pa posvečajo tudi novostim, ki jih o-betajo zadnji vladni dekreti s konca preteklega leta. V prvi vrsti gre za občinski davek TASÒO, ki je že sprožil obilico polemik in nezadovoljstva, čeprav gre za dekret, o katerem se
bo moral dokončno izreči parlament. Problemi bodo namreč nastali v trenutku, ko bodo občine določale višino teh davkov in z različnimi višinami povzročile zmedo med lastniki nepremičnin. Nekoliko lažje pa so zadihali pri združenju ob nekaterih pomembnih podaljšanjih rokov, ki so marsikomu grozili močno zagreniti konec preteklega leta. Izpolnitev obveznosti gradbenega odpusta je bila podaljšana do 31. marca, medtem ko bo za tako imenovani »mini« gradbeni odpust časa vse do letošnjega 31. decembra. Tudi za protipožarna dovoljenja bodo imeli časa vse do 31. oktobra, potem ko so tesni lanski časovni roki povzročili tudi na tem področju nemalo zmede in skrbi.
Pred kratkim so stopile v veljavo nove norme za izvoz valute iz Italije. Italijanski državljani lahko potujejo v tujino v turistične namene z največ milijonom 600 tisoč lir, v e-nem letu pa lahko potrošijo v tujini skupno največ 5 milijonov lir.
Nove olajšave predvidevajo tudi vrsto omejevalnih določil, ki jih morajo državljani spoštovati, sicer lahko pridejo navzkriž s pravico. Tako na primer lahko potujejo v tujino samo s 400 tisoč lirami v italijanski valuti, preostali znesek pa morajo zamenjati v tuje valute ali pa se morajo poslužiti potovalnih čekov in drugih plačilnih sredstev. Če v enem letu potrošijo v tujini več kot predvidenih 5 milijonov lir, si morajo zagotoviti ustrezno dokumentacijo o 75 odstotkih stroškov, ki so presegli mejo 5 milijonov, to dokumentacijo pa morajo posamezniki ohraniti za najmanj pet let.
Ob povratku v Italijo imajo državljani 15 dni časa, da zamenjajo morebitno preostalo tujo valuto v italijanske lire. Nove norme predvidevajo, da lahko italijanski državljani odprejo račune v bankah držav, kjer letujejo, pred povratkom v domovino pa jih morajo po zakonu tudi zapreti. To olajšavo bodo lahko poleg turistov izkoristili predvsem tisti, ki se nahajajo v tujini iz študijskih razlogov ali pa so v tujini na zdravljenju. V teh primerih si bodo morali zainteresirani priskrbeti ustre-
zno dokumentacijo.
Za službena potovanja v tujino so predvidene dodatne olajšave, pri čemer je treba upx»števati trajanje potovanja in druge stroške. Kdor je pri tem vezan na knjigovodstvo v px>-djetju, bo moral vse stroške vključiti v knjigovodstvo samo. Za službena potovanja je dovoljena širša uporaba kreditnih kart, tudi v tem primeru pa bodo morali okoriščeval-ci teh olajšav ob pjovratku v Italijo zamenjati v lire preostalo tujo valuto.
Valutni prekrški postanejo kazniva dejanja (kršitelje čaka aretacija) ko prekršek preseže mejo 5 milijonov lir. Navedene norme veljajo za potovanja s px>tnimi listi. Za prehod meje z maloobmejnimi prepustnicami znaša dovoljen izvoz valute še vedno največ 70 tisoč lir.
»Alexandra’s Room« jutri v Cristallu
V gledališču Cristallo bodo še danes ob 10. uri priredili za šole Rodarijevo delo »Lutke na prostosti« v režiji Luise Crismanijeve. Jutri ob 20.30 pa bo na vrsti predstava »Alexandra’s Room« Laure Angiulli in Vittoria Lu-cariella. S tem delom se bo tržaškemu občinstvu predstavila mlada gledališka skupina iz Neaplja. Pobudnik gledaliških predstav v Cristallu je tržaško ljudsko gledališče La Contrada.
Bližnja umestitev razsodišča pri tržaški Trgovinski zbornici
V	sredo, 15. januarja bodo pri tržaški Trgovinski zbornici slovesno umestili novo razsodišče, posebno telo, ki izreka svoja mnenja v primerih sporov in nesporazumov na področju dejavnosti gospodarskih kategorij, ki so zastopane v Trgovinski zbornici. Slovesnosti se bo udeležil tudi pravosodni minister Mino Martinazzoli, poleg deželnih in krajevnih predstavnikov oblasti in sodstva.
V	različne sekcije razsodišča so svoje predstavnike imenovale vse stanovske in strokovne organizacije, zastopane v Trgovinski zbornici. Naj dodamo, da je bilo za člane razsodišča sprejetih tudi 12 članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Srbska pravoslavna skupnost včeraj praznovala svoj božič
Srbska pravoslavna skupnost v Trstu je včeraj praznovala božič. Pravoslavci namreč še vedno sledijo julijanskemu koledarju in ne našemu gregorijanskemu; zaradi tega tudi praznujejo svoj božič 13 dni po božiču katoličanov.
Pravoslavni verniki so se že v ponedeljek zvečer zbrali v cerkvi sv. Spiridiona, kjer so imeli »badnjak«, po naše božično vigilijo. Včeraj, na dan božiča, je bila v isti cerkvi slovesna peta maša, ki jo je daroval pop Ilija Ilič. Obredu je prisostvovalo veliko število pravoslavnih vernikov, ki
prebivajo v našem mestu. Pop je po pravoslavni tradiciji med obredom debi vernikom kruh (na shki).
Ob božiču so pripadniki srbske pravoslavne skupnosti tudi primerno o-krasib sedež skupnosti v našem mestu; okinčali so ga z zelenimi hrastovimi vejami (v znak radosti ob božiču), prekrili tla s slamo (ki ponazarja Kristusovo rojstvo). Orehi (voščilo za dobro zdravje in blagostanje) in troramni svečniki (v spomin na sv. Trojico) so še spominjali pravoslavne vernike na prihod božiča.
(mm)
V Kongresnem centru Pomorske postaje
Jutri začetek tridnevnega kongresa okrajne NDZ-CGIL
Jutri ob 9. uri se bo v Kongresnem centru Pomorske postaje začel 2. o-krajni kongres Nove delavske zbornice - CGIL, ki bo do sobote potekal pod geslom: Nova enotnost za obvladovanje sprememb, za zagotavljanje dela in za obnovo sindikata. Medtem ko bo jutrišnje dopoldne posvečeno odprtju, pozdravom gostov in delegacij ter uvodnemu referatu dosedanjega pokrajinskega tajnika Roberta Treua, bo popoldan in ves dan v petek posvečen razpravi, ki jo bodo zaključOi v soboto dopoldne s posc--gom članice vsedržavnega tajništva CGIL Donatelle Turtura, s sprejemom zaključnih dokumentov in z volitvami novih vodilnih organov.
Kongres bo potekal v odločilnem pobtičnem trenutku za sindikat in njegovo vlogo v družbi, s posebnim ozirom na nujnost dolgoročnih strateških izbir. V središču njegove pozornosti bo predlog o sporazumu za delo, s katerim naj bi se lotih problematike zaposlovanja s prioritetno sindikalnega vidika, pa tudi teme, ki zadevajo težak gospodarski položaj v pokrajini in perspektive za njegovo premeščanje, ki ne morejo mimo o-
krepitve vloge obmejnih območij tako v deželnem, kot v vsedržavnem merilu.
Kongresa se bo udeležilo 217 delegatov, ki so bili izvoljeni na 19 okrožnih kongresih posameznih kategorij, in sicer v razmerju en delegat na vsakih 125 vpisanih članov sindikata, ki jih je bilo dne 31. decembra lani v Trstu 27.226. Na omenjenih 19 okrožnih kongresih je sodelovalo 1.500 delegatov, v predkongresnem obdobju pa je bilo povrhu še več kot sto sindikalnih skupščin, ki se jih je udeležilo skupno okrog 12 tisoč delavcev. Podatki nam dajejo vemo sliko decentralizacije sindikalnega delovanja in krepitve sindikata na terenu, kar dokazujeta tudi obnovitev občinske Delavske zbornice CGIL v Nabrežini in okrepitev miljske zbornice.
• V petek in soboto, 17. in 18. januarja bo v hotelu Europa pod Nabrežino tretji deželni kongres Zveze delavcev v javnih službah CGIL. V predstavništvu 7.000 delavcev se bodo kongresa udeležili KM delegati, ki so bili izvoljeni v decembru na 5 okrajnih kongresih.
pismo uredništvu
v
Knjiga o Skednju in mnenje
v
Skedenjcev
Pred kratkim je izšla, kot zbirka izdaj Tržaške hranilnice, knjiga o Skednju, ki jo je napisal škedenj-ski rojak Adriano Sancin. Knjiga se lepo predstavlja iz estetskega in tiskarskega vidika, ne pa po vsebini. Ne daje namreč zavesti resnosti in objektivnosti, ki bi si ju človek pričakoval. Avtor je obenem zamudil priliko pojasnitve dosedanjega netočnega pisanja preteklosti tega okraja, in celo kar sam ponavlja. Zamolčal je in šel mimo bistvene in obenem edinstvene vloge, ki jo je imel v Skednju slovenski človek v vseh družbenih in kulturnih pojavih.
S tem je potvoril zgodovinsko vsebino ter žalil škedenjce, ki so ponosni in ljubosumni na svojo preteklost, kakor pač vsakdo.
Iz teh objektivnih razlogov odklanjamo to knjigo z upanjem da bo prišlo do nujne osvetlitve in točnejšega poročanja.
Vodstvo Škedenjskega muzeja Dom Jakoba Ukmarja PD Ivan Grbec
Plačevanje avtomobilskih taks še vedno s starimi obrazci
Ministrstvo za pošto je sporočilo, da so obrazci davčne knjižice za plačevanje avtomobilskih taks veljavni. Avtomobilisti se bodo torej lahko tudi letos poslužili teh obrazcev za poravnavo avtomobilske takse. Pred dnevi je prišlo namreč prav v tej zvezi do dokajšnjih zmešnjav, ker je ministrstva izdalo nove obrazce, na katerih pa je bila številka novega tekočega računa za plačilo avtomobilskih taks »zgrešena«. Ministrstvo za pošto je tudi odločilo, da se novega tekočega računa GU 9035 lahko poslužijo vsi tisti avtomobilisti, ki še niso prejeli avtomobilske davčne knjižice.
Tudi letos beli vlak za Trbiž
Krajevno ravnateljstvo Državnih železnic bo tudi letos organiziralo tako imenovane smučarske vlake. Pobuda bo stekla že v nedeljo, 12. januarja. Vozovnica za potovanje z »belim vlakom« od Trsta do Trbiža bo za odrasle stala 11.300 lir, za otroke do 12. leta starosti pa 7.600 lir. Vlak bo s tržaške železniške postaje odpotoval ob 7. uri, na Trbiž pa bo dospel ob 9.51. Ob povratku bo s Trbiža odpotoval ob 16.35 ter dospel v Trst ob 19.55.
Srečanje med predstavniki pokrajine in devinsko-nabrežinske občine
Na Opčinah letos že 20. pustni sprevod
Točno mesec dni nas še loči
Dela za preureditev in ovrednotenje Rilkejeve steze, vprašanje privezov v Ribiškem naselju ter ureditev površin v tem kraju v kmetijske namene so bili predmet srečanja med pokrajinskim odbornikom za ekologijo Martinijem ter devinsko nabrežinskim županom Brezigarjem, ki sta ga spremljala odbornik za ekologijo in teritorij Tuta ter odbornik za urbanistiko Contento.
Kar zadeva Rilkejevo stezo je bilo rečeno, da bo občina v teku meseca predložila prošnjo za prispevek na dežeh, medtem ko bodo tehniki pokrajine preračunali stroške, ki so potrebni za izvedbo del. Pokrajina se je tudi obvezala, da bo iz svojega proračuna krila razliko, kajti deželni zakon predvideva, da dežela lahko prispeva do 90 od sto sredstev za kritje stroškov.
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV tudi letos obdaril svoje člane
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV ima že v tradiciji, da obdari za novoletne praznike svoje člane zdravstveno ali socialno prizadete, vdove in matere padhh borcev in otroke svojih članov.
Tej tradiciji je ostal zvest tudi letos, ko so člani odbora ponesli darilne pakete nad 30 članom in zainteresiranim v Trstu in njegovi okolici.
Gre za hvalevredno pobudo, ki ni le izraz hvaležnosti vsem tistim bivšim borcem in aktivistom, ki so se udeležih narodnoosvobodilnega boja in so v tem izgubili tudi svoje zdravje, temveč tudi znak spoštovanja in tovarištva, ki druži Zvezo z njenimi člani.
Seveda bi Odbor Zveze vojnih invalidov NOV ne zmogel samo s svojimi sredstvi pripraviti teh darilnih paketov. Zato se želi zahvahti vsem tistim ustanovam in podjetjem, ki so s svojo denarno pomočjo pomagali, da je tudi letošnje obdarovanje steklo v redu, v zadovoljstvo vseh, predvsem tistih, ki so, ob prejemu darilnega paketa spoznali, da niso pozabljeni.
Glasbeni popoldan Združenja krvodajalcev
Združenje krvodajalcev iz Trsta prireja v soboto, 11. januarja, ob 17.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost »Glasbeni popoldan«, na katerem bodo nastopili zbor »Pueri Cantores« pod vodstvom Edoardo Hribarja in mlada pianista Alessandra Furlani in Alessandro Vitiello. Zbor bo pel poli-fonske pesmi, pianista pa bosta izvajala Chopinove, Albenizove, Mozartove in Schubertove skladbe.
od jubilejnega Kraškega pusta
Od letošnjega pusta nas loči le še točno mesec. Letošnje kratko pustno obdobje jo je nekoliko zagodlo organizatorjem Kraškega pusta, saj bodo imeli posamezni vaški pustni odbori manj časa na razpolago, da bi na primeren in dostojen način proslavili letošnje jubilejno 20. kraško pustovanje. Kljub temu pa Odbor kraškega pusta še vedno polaga veliko zaupanja v pustne delavce, ki so se tudi v preteklih sezonah še vedno izkazali s svojimi alegoričnimi vozovi in duhovitimi zamislimi.
Pustni ustvarjalci so si v preteklih dneh nekoliko opomogli od novoletnih norčij (bile so nekakšna generalka za pustne norosti!), tako da bodo lahko sedaj spočiti prijeli za delo, ki jih še čaka. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil januar še vedno pravi »delovni mesec« za pustne delavce. December je bil ponavadi mesec globokih meditacij, razmišljanj in razglabljanj ter iskanja učinkovitih idej, ki naj bi jih nato iznesli in uresničih prav v januarju.
Ob letošnjem jubilejnem Kraškem pustu organizatorje še vedno najbolj žuli prisotnost posameznih vasi na pustnem sprevodu na Opčinah, želeli bi namreč, da bi bila udeležba rekordna. To željo so tudi iznesli na decembrskem prvem sestanku s predstavniki vaških odborov. Tistega se-
stanka se je udeležilo že lepo število pustnih odborov, vse kaže pa, da je takratna pustna vročica ponekod že ponehala, nekaterih vasi pa se sploh še ni prijela. Da bi bilo jubilejno pustno slavje na višini, je Odbor tudi zvišal pustne nagrade. Tako je bilo odločeno, da bo prvo-uvrščeni alegorični voz prejel okroglega pol milijona lir, drugouvrščeni 400 tisoč lir, nagrada za tretjeuvršče-ni voz bo znašala 300 tisoč lir, ostali vozovi pa bodo za sodelovanje deležni 200 tisoč lir podpore. Z zvišanimi nagradami je postalo sodelovanje na pustnem sprevodu, ki bo v soboto, 8. februarja, vsaj na papirju bolj vabljivo; od vaških pustnih odborov je sedaj odvisno ali ga bodo znali izkoristiti.
Odbor kraškega pusta se je letos tudi odločil, da bo pobliže sledil delu posameznih vaških odborov. Tako bodo člani Odbora že ta teden obiskali pustne delavce po vaseh in predmestjih, da bi lahko nato med sprevodom s predstavitvijo pravilno ovrednotili zamisel in pomen posameznih voz.
• V soboto, 11. januarja, ob 18. uri bodo v galeriji Rettori Tribbio odprli razstavo kitajskega umetnika Zhou Zhi Weija. Pobuda sodi v okvir kulturnih izmenjav med Italijo in Kitajsko.
Včeraj tudi v Trstu začetek tridnevne stavke zdravnikov
Tudi na Tržaškem se je včeraj zjutraj začela tridnevna stavka zdravnikov. Stavko je oklicalo devet avtonomnih sindikatov iz protesta zoper slabo delovanje javne zdravstvene službe po reformi izpred nekaj let in proti odlašanju pri obnovitvi nove delovne pogodbe. Avtonomni sindikati v bistvu hočejo, da bi zdravniki javnega sektorja imeli »avtonomno« delovno pogodbo in naj ne bi bili vezani kot doslej na delovno pogodbo javnih uslužbencev.
Stavka zdravnikov je povzročila včeraj precej preglavic porabnikom. Predvsem v splošni bolnišnici je bil odstotek zdravnikov, ki so se udeležili stavke, dokaj visok. Podobno je bilo tudi v otroški bolnišnici Burlo Garo-folo. Manj stavkajočih je bilo v katinarski bolnišnici, ker v novih klinikah delujejo tudi univerzitetni zdravniki.
^Včeraj so vsekakor delovale najnujnejše zdravniške službe: prva pomoč, služba za oživljanje in služba za intenzivno zdravljenje.
Stavka zdravnikov se bo nadaljevala tudi danes in jutri.
Nove brodarske pobude za tržaško pristanišče
Ena od najbolj zanimivih novosti za tržaško pristanišče v tem letu bo verjetno ponovna vzpostavitev plovne zveze z Ljudsko republiko Kitajsko. Vsaka dva meseca naj bi namreč priplula v Trst ladja največje kitajske plovne družbe Cosco - line iz Pekinga. Pristaniška ustanova je v ta namen že dodelila Kitajski večje skladišče v Starem pristanišču za prosto uskladi-sčenje kitajskih značilnih proizvodov, ki bodo namenjeni srednjeevropskim tržiščem. Doslej se je kitajska družba posluževala predvsem tirenskih pristanišč.
Pomorska agencija Tripcovich je medtem sporočila, da bo neapeljska plovna družba Siosa, ki upravlja progo Med - Ferry Siosa - Grimaldi Lines (ladja »Freccia dell’Ovest« pluje na progi Trst - Aleksandrija - Haifa), dodala tej progi še eno kontejnersko ladjo »Cathy G.«, ki bo poleg kontejnerjev prevažala tudi tovornjake, avtomobile ipd.
Zaradi neustreznih zakonskih določil
Zdravstvenemu sektorju na Tržaškem grozi krepko krčenje delovnih mest
Neurejene razmere, ki že dlje časa hromijo dejavnost zdravstvene o-skrbe pri nas in drugod po državi, so zadnje čase zopet v središču pozornosti sredstev javnega obveščanja. Odraz zaskrbljujočega stanja italijanskih bolnišnic So ravno agitacije v teh dneh, ki so, po vsem sodeč, le uvod v negotovejše in toliko bolj vroče obdobje.
Tudi v Furlaniji - Julijski krajini in še posebno na Tržaškem je splošni položaj precej kompleksen; eden najbolj zgovornih primerov tega stanja je nedvomno nedavno odobreni zakonski načrt o zdravstvu (deželni svet ga je z zakonskim odlokom št. 28 odobril lansko poletje), ki je, kot kaže, vnesel precej zmede v krajevni zdravstveni sektor. Zaskrbljujoče je š tem v zvezi predvsem dejstvo, da je v omenjenem: načrtu predvideno dokajšnje zmanjšanje bolniških postelj, katerih število bi se na Tržaškem moralo znižati od sedanjih 3.000 (in še prek) na načrtovanih 2.600. Najbolj bi morali pri tem biti prizadeti pljučni bolniki in ostareli bolniki na
rehabihtacijskem zdravljenju, ki so v naši pokrajini, kot znano, dokaj številni. Zaskrbljujoče pa je pri tem tudi dejstvo, da bi se vzporedno z zmanjšanjem bolniških ležišč avtomatično znižalo tudi število zdravstvenega osebja; na to so pred nedavnim o-pozorile sindikalne organizacije, ki so istočasno začele pogajanja z u-pravnim odborom KZE. Slednja je na zadnji skupščini formalno sicer odobrila omenjeni načrt, vendar pa gre dodati, da deželni zakon o zdravstvu brez izdelave naknadnega izvajanja načrta trenutno še ni potnomočen. Celotna zadeva se na splošno kaže v precej nejasni luči, saj je treba upoštevati dejstvo, da so razmere pri nas — vsled nadpoprečnega števila ostarelih in obolelih — dokaj specifične, deželni in državni normativi o zdravstvu pa premalo v skladu z obstoječimi razmerami. Direkcije posameznih bolnišnic doslej še niso prejele nikakršnega navodila, vprašanje pa je tudi, če bi omenjeni načrt pri nas sploh mogli v celoti uresničiti.
Bojazen po skrčenju bolniških le-
žišč in istočasno bolniškega osebja na Tržaškem je vseeno precejšnja. In resnici na ljubo tudi najbolj verjetna. Eden izmed grešnih kozlov bi v tem primeru bil nabrežinski sanatorij, kjer je poprečno približno 150 pljučnih bolnikov, bolniškega osebja pa približno ravno toliko. Bojazen je toliko bolj upravičena, če pomishmo, da je omenjena bolnišnica zasebno zdravilišče. Dejstvo, da je nabrežinski sanatorij konvencioniran s KZE (to pomeni, da ima z omenjeno ustanovo posebno pogodbo, ki ji med drugim omogoča sprejemanje določenega števila obolelih) je le obrobnega značaja, saj bi delovno osebje z morebitnim zmanjšanjem organika ne mogli premestiti v strukture KZE.
S splošnega vidika pa bi bila tudi najmanj boleča rešitev — tj. prekinitev sprejemanja novega osebja — dokaj huda poteza. Vsled upokojitve bi se organik KZE, ki trenutno šteje preko 5.000 oseb, vsak mesec skrčil za 30 enot, kar nikakor ni malo.
V.
Mladinske organizacije z obeh strani meje proti izgradnji novih termoelektrarn
0 tem vprašanju razpravljalo tudi vodstvo pokrajinske federacije KPI
Stanje 20-letnega Sergia Capriatija nespremenjeno
Nov razplet krvavega obračuna: javil se je znanec napadalca
Na pobudo Zelene alternativne liste - Nenasilne akcije, miljskiega krožka ZKMI in ekološke sekcije pri OK ZSMS iz Kopra je bila včeraj v Miljah tiskovna konferenca na kateri so omenjene organizacije predstavile skupen dokument o vprašanju termoelektrarn v Miljah in Plomin 2 pri neki, oz. o nevarnostih, ki bi jih izgradnja teh objektov povzročila bodisi na italijanski kot na jugoslovanski strani meje. Dokument, ki so ga naslovili predsedniku predsedstva SFR Jugoslavije, italijanskemu predsedniku republike in predsednikoma vlad obeh držav, je podprlo preko dvajset mladinskih, političnih, sindikalnih in kulturnih organizacij, med temi tudi Društvo Slovencev miljske občine in MO SKGZ. Cilj včerajšnje Pobude, je bilo rečeno na konferenci, je ustvarjanje skupnega akcijskega programa, ki bi se z enotnim nastopom zoperstavil uresničitvi omenje-ntSa projekta.
Tudi vodstvo pokrajinske federacije KPI je razpravljalo o energetskih vprašanjih v naši deželi in soglasno zavmilo namero o izgradnji premogovne termoelektrarne v tržaški po-•majini. Svoje stahšče je utemeljilo s štirimi argumenti, od katerih prvi zadeva predvideno lokacijo v dolini Pri Orehu. Gre za edino še nezasedeno območje v vsej pokrajini, kjer lahko dobijo prostor industrijski obra-o z visoko zaposlitveno stopnjo, zate bi bilo nesmiselno zgraditi na njem termoelektrarno. Drugi pomembni po-
mislek zadeva dejstvo, da bi njena izgradnja šla hudo navzkriž z razvojem turističnih dejavnosti v pokrajini, tretji pa prav tako neizpodbitno dejstvo o viru onesnaževanja okolja, ki bi ga centrala predstavljala na gosto naseljenem območju Oreha, še zlasti spričo nepripravljenosti ustanove ENEL za uresničitev čistilnih naprav žveplenih snovi. Zadnji argument pa zadeva nedavni popravek vsedržavnega energetskega načrta, kakor ga je izglasoval parlament in
ki predvideva omejitev predvidenih energetskih potreb in torej tudi izgradnje novih elektrarn.
Vodstvo pokrajinske KPI je obnovilo svojo solidarnost z miljskim prebivalstvom in tamkajšnjo občinsko u-pravo, tržaško občino pa je pozvalo, naj ne dovoli novih, alternativnih lokacij za termoelektrarno. Deželnemu odboru komunisti odsvetujejo vsiljevanje enostranskih odločitev, brez poprejšnjega demokratičnega posvetovanja z vsem pn-ebivalstvom v pokrajini.
Morda še danes se bo policiji posrečilo, da identificira neznanega vročekrvneža, Id je v ponedeljek zvečer na pločniku pred igralnico Accademia v Ul. Carducci z nožem hudo ranil 20-letnega Sergia Capriatija. Kot smo zapiisali že včeraj, sta se fanta sprla iz banalnih razlogov, ko sta i-grala na avtomate in na biljard. Kaže, da se je Capriati približal svojemu znancu (bil naj bi to neki Nevio), ki je z nekim plavolasim fantom i-gral na biljard. Plavolasec je Capriatija grobo ogovoril, češ kaj se vtika v »tujo igro«, spor pa se je nato tako izrodil, da sta se začela pretepati, čeprav se nikdar v življenju še nista videla.
Pretep je prekinil upravitelj igralnice Thomas Clark, ki je fanta povabil, naj zapustita lokal. Res sta sla na pločnik, tu pa se je fizično obračunavanje nadaljevalo in plavolasec je potegnil na dan nož ter z njim zabodel Capriatija. Ranil ga je v pljuča in mu povzročil hudo rano, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Včeraj je bilo njegovo stanje nespremenjeno.
Včeraj proti večeru pa se je javil na kvesturi mladi Nevio. Kaže, da napadalec ni bil njegov prijatelj, ampak le znanec. Imenoval naj bi se Franco. Fant naj bi tudi vsaj približno povedal, kje stanuje. Ker so tržaški preiskovalci običajno zelo u-činkoviti, je utemeljena domneva, da bodo blondinca kmalu izsledili. Zanj je prav gotovo ugodneje, če se sam javi, saj se bo itak moral braniti pred hudimi obtožbami.
Tržaški socialisti pri podtajniku Amatu
Pred srečanjem s tržaško delegacijo, o katerem poročamo na prvi strani, je podtajnik pri predsedstvu vlade Amato sprejel pokrajinskega tajnika tržaške federacije PSI Seghene-ja, ki ga je spremljal deželni odbornik Carbone. Predstavniku vlade je Segherie ponovno orisal stališča krajevnih socialistov glede problemov tržaškega območja in podčrtal nujnost, da vlada spoštuje obveze, ki jih je sprejela v tej zvezi. Glede vprašanja Aquile je zahteval zajamčenje tako časovnih kot prostorskih možnosti, da se najdejo alternativne rešitve, ki bi ohranile zaposlovanje. Glede nosilnih sektorjev ladjedelstva, motorjev in pomorstva pa je Seghene poudaril, da morajo finančne družbe, ki te sektorje upravljajo, prilagoditi svoje zadržanje pohtični volji, ki ga je Craxijeva vlada večkrat izrazila.
Podtajnik Amato je tržaškim socialistom zagotovil, da bo vlada spoštovala sprejete obveze, nakazal pia je tudi možnost, da bi pozitivno rešili problem posebnih kontingentov za Trst že v tekočem.letu.
• V kratkem se bodo pričele proslave ob 100-letnici rojstva tržaškega pesnika Virgilia Giottija. Prva prireditev bo v potek, 10. januarja, ob. 18.30 v Krožku za kulturo in umetnost, kjer bodo brali njegove posmi.
Ob izgubi Berta Uršiča izreka svoj-
Skupni dokument so predstavili (z leve proti desni): predstavnik ekološke sekcije pri OK ZSMS iz Kopra Franco Juri, zastopnik miljske ZKMI Renzo Nicolini in predstavnik Zelene alternativne liste Maurizio Bekar
Na openski železniški postaji
Obmejna policija aretirala turškega razpečevalca mamil
. Tržaška kvestura je sporočila, da Je obmejna pjolicija aretirala prejšnje dni na železniški postaji na Opčinah 34-letnega turškega državljana Riža Bugdaycija, ki je z vlakom prihajal iz Jugoslavije in je bil namenjen v Italijo. Policijski agenti so ga zaprli, ker je švicarska policija izdala proti njemu mednarodni zaporni nalog, češ da gre za znanega razpečevalca mamil.
Turški državljan je sedaj zaprt v Coroneu, o njegovi aretaciji p>a so obvestili tudi obmejne organe pri Ponteehiassu ob italijansko - švicarski meji. Policijski agenti so na mejnem Prehodu na Opčinah že aretirali preteklega decembra pet tujih državlja-nov, proti katerim so bili izdani zaporni nalogi ah pa so imeli ponarejene potne liste.
Aretirali so ju ker sta razbijala šipe in kradla bencin
Agenti letečega oddelka so aretira-n in prijavili sodstvu zaradi tatvine v obremenilnih okohščinah 25-letnega
Giorgia Annunziata in njegovega 23-letnega brata Enza, ki stanujeta v Ul. Monte Mangart 3. Zasačili so ju ponoči, ko sta z gumijasto cevko »srkala« bencin iz parkiranega mopeda. Neznanec je namreč še prej obvestil policijo, da se v Ulici Foschiatti potikata mladeniča, ki sta razbila šipe vhodnih vrat nekega poslopja.
Nepridiprava sta najprej vztrajno zavračala obtožbe, nato pa sta priznala, da sta razbila šipe. Krajo ben-cina pa itak nista mogla zanikati, saj ju je policija zasačila »na delu« in ju je zato lahko aretirala. Takrat pa se je zadeva še zapletla: medtem ko je Giorgio Annunziato mimo vstopil v policijsko izvidnico, se je njegov brat uprl in začel razbijati po avtomobilu. Z vrati je tudi močno u-daril v obcestni drog in povzročil precejšnjo škodo. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je znesel še nad agenti in na njihov račun izrekel nemalo žaljivk.
• V Krožku za kulturo in umetnost bodo jutri ob 18. uri predstavih delo Tullia Kezicha po povesti Itala Sve-va »Una burla riuscita«, ki ga uprizarjajo v gledališču 'Rossetti.
Škedenjc podlegel poškodbam hude nesreče pri Portogruaru
Albert Uršič se je ponesrečil sredi decembra na avtocesti Trst-Benetke
cem iskreno sožalje Gospodarsko društvo Prosek.
Društvena gostilna Kontovel izreka svojcem preminulega Berta Uršiča
V nedeljo se je po Skednju boleče razširila vest o smrti domačina 50-let-nega Alberta Uršiča, ki je v katinarski bolnišnici po več kot treh tednih brezupnega zdravljenja podlegel hudim poškodbam prometne nesreče.
Albert Uršič se je usodno ponesrečil v soboto, 14. decembra lani, na avtocesti Benetke - Trst med povratkom proti domu. Uršič se je tistega dne skupaj s tremi Kontovelei, odborniki domačega Gospodarskega društva, (Darkom Starcem, Ivanom Čukom in Žarkom Prašljem) že zjutraj odpeljal v Veneto. Namenjeni so bili v Oderzo, kjer naj bi ocenih nekaj vzorcev novega vina, ki naj bi ga
nato točili v Društveni gostilni na Kontovelu. Uršič se je kot že nekaj zadnjih let pridružil odbornikom Gospodarskega društva, saj je bil na Tržaškem znan trgovec z vini in drugimi pijačami in je bil s svojim poklicnim znanjem dragocen svetovalec prijateljem s Kontovela.
Nesreča se je pripetila med povratkom proti Trstu. Na avtocesti, malo pred Portogruarom, je — najverjetneje zaradi počene pnevmatike — Uršičev mercedes zaneslo s ceste. Avto je treščil v obcestno ograjo in se od tam odbil na cestišče. Medtem ko so bili Starc, Čuk in Prašelj v nesreči le lažje ranjeni (okrevali so v nekaj dneh), pa je bilo zdravstveno stanje nesrečnega Alberta Uršiča izredno resno. V trčenju se je namreč močno u-daril v hrbtenico s posledicami na spodnjih in gornjih udih.
Ranjenca so najprej prepeljali v bolnišnico v Portogruaro, odtod pa v bolnišnico na Katinari. Zdravniki so si že od vsega začetka zanj pridržali prognozo. Po nekaj dneh zdravljenja so nastopile še druge komplikacije. Vsi upi zdravnikov, da bi mu rešili življenje, so v nedeljo splahneli: Albert Uršič je v dopoldanskih u-rah podlegel hudim poškodbam.
iskreno sožalje.
Starši in učiteljstvo osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja izrekajo globoko sožalje ženi in otrokoma ob smrti dragega moža in očeta.
Ob težki izgubi očeta Alberta Uršiča izreka svoji pevki Elizabeti, ženi Liviji in sinu Aleksandru najgloblje sožalje ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja.
Ob izgubi dragega očeta Berta Uršiča izrekajo globoko sožalje Beti in družini bivši sošolci V. a razreda DTTZ Žiga Zois.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki srednje šole I. Cankar v Trstu izrekajo članici zavednega sveta g. Liviji Uršič in dijaku Aleksandru Uršiču iskreno sožalje ob izgubi dragega moža oz. očeta.
stran 6 □ tržaški dnevnik
V DSI odprli razstavo slikarja Metlikoviča
J Društvo slovenskih izobražencev je že na ponedeljkov praznični dan pričelo s svojim rednim delovanjem. Sezono 1986 Je otvorila razstava mladega slovenskega slikarja Mateja Metlikoviča. Umetnika je občinstvu pred stavil Ivan Štuhec, študent na teološki jakulteti v Rimu.
Matej Metlikovič se je rodil leta 1956 v Kranju. Diplomiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, sedaj pa je zaposlen kot profesor umetnostne vzgoje na ljubljanski bišji srednji šoli. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z ilustracijo in opremo knjig. Mladi slikar je razstavljal pretežno po Sloveniji, s skupinskimi razstavami pa so njegova dela »potovala« tudi v Beograd, na Poljsko in na Madžarsko. Slovenska prosveta pa mu je tokrat ponudila priložnost za njegovo prvo razstavo v tujini.
Metlikovičeva dela so nedvomno »nekaj posebnega«, tako v tematiki, kot v načinu slikanja. Njegovo delo izhaja iz globljega navdiha. Glavni vir njegovega umetniškega izražanja je religiozno čutenje. V svojih delih slikar rad ponazarja vesolje, skrivnost njegovega nastanka in njegove neskončnosti. Slika »Kozmogonija« predstavlja začetni kaos, v katerega je slikar vnesel še nejasno oblikovane podobe življenja, ki se je iz tega razvilo. Nad to »začetno zmedo« leti golob, ki daje vesolju, zemlji, človeku, naravi popolnoma nov, krščanski smisel. Zanimiva je tudi slika »Prerok«, profil bradatega starca, obžarjenega z barvami razodetja. V Metlikovičevih delih se večkrat pojavljajo tudi živali, ki so prav tako kot vesoljstvo in človek izraz božjega stvarjenja.
Pri tem je treba opomniti, da so oblike, osebe, stvari in živali v Me-
Meklikovič — Študija sonca, 1984, tuš/lavirana risba
tlikovičevih delih težko zaznavne. Površen gledalec ne bo na slikah razen harmoničnih, skladnih barv in oblik, videl ničesar drugega, šele ob pozornejšem ogledu, in le če bo slike gledal iz primerne razdalje, bo v njih .zaznal razne žive podobe in smisel celotnega dela.
Risbe in slike Mateja Metlikoviča si lahko ogledate v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Razstava bo odprta do 20. januarja vsak dan, razen nedelje, od 17. do 19. ure.
Mladi slikar je za svoja dela prejel že precej pozitivnih kritik. Tako se je npr. France Kajžar izrazil ob njegovi ljubljanski razstavi: »... Tvoje slike živijo v molku, govorijo na način molka. Vendar to ni praznina, ni le poslikano platno... Vsaj jaz sem slike doživljal najprej kot pričevanje bivanja, njegove resničnosti... Zdi se mi, da sem prav v teh materialnih barvah, ki ostajajo same in same od sebe ničemur ne pripadajo, odkrival barve sveta in njegovega bivanja...«
(HJ)
Ponudbe zaposlitve
Pokrajinski urad za delo v Trstu sporoča, da je v tujini povpraševanje po delavcih z naslednjimi kvalifikacijami:
V	Zvezni republiki Nemčiji: proda-jalec-stilist z izkušnjami na področju pletenin, ki bi bil pripravljen na sodelovanje za odprtje in upravljanje podružnice v Italiji; zahteva se znanje nemškega jezika.
Sedem vodij strežbe z dobrim znanjem nemščine in sedem natakaric z osnovnim znanjem nemščine.
Povpraševanje je tudi po elektronskih inženirjih.
V	Angliji: en mehanik frezar s triletnimi izkušnjami in znanjem angleškega jezika.
V	Trstu: kurjač s patentom za u-pravljanje parnih generatorjev.
Zainteresirani se lahko zglasijo za podrobnejše informacije v uradu za delo v Ul. F. Severo 46/1, soba št. 1.
'v'
Car, ki traja dlje...
včeraj-danes
afer™0
"flSffira
^ V TRSTU
»
Kulturni dom
Gostovanje
OPERA BALET SNG - Ljubljana
BALETNI VEČER
Johann Strauss
PLES KADETOV Igor Stravinski
ZGODBA O VOJAKU
v soboto, 11. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 12. januarja, ob 16. uri Prodaja vstopnic od četrtka, 9. t.m., dalje od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom baleta pri blagajni Kulturnega doma (tel.: 734265).
razna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev in Kulturno združenje Most vabita na RAZMIŠLJANJE OB MAJCNOVI REVOLUCIJI, ki ga bo podal književnik Taras KermaunEr v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z ansamblom Faraoni. Pridite!
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi dne 10. t. m. ob 19.30 v prosvetno dvorano v Borštu na proslavo padlih tovarišev v bunkerju dne 10. 1. 1945. Sodelpjejo: učenci osnovne šole Boršt, sledi recital partizanske lirike in mešani pevski zbor PD Slovenec.
razstave
Danes, SREDA, 8. januarja SEVERIN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 5.53 In zatone ob 14.09.
Jutri, ČETRTEK, 9. januarja JULIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 6,3 stopinje, zračni tlak 1010,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 1.19 najnižja —8 cm, ob 7.18 najvišja 49 cm, ob 14.30 najnižja —64 cm, ob 21.16 najvišja 28 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Licinio, Siena Predonzan, Daniele VegUach, Gianluca Caris, Andrea Caris, Giacomo Gri-son, Chiara Selena ti, Marianna Salerno, Jessica Ramundo, Riccardo De Vettori, Chiara Boccali.
UMRLI SO: 87-letni Natale Umari, 84-letna Argentina Caputo, 79-letna Alma Rigo, 83-letna Olga Contento, 79-letni Luigi Sandri, 75-letna Angela Schillani, 73-letni Enrico Cardassi, 76-letni Giuseppe Addobbati, 92-letna Angiolina Albertella, 66-letni Aldo Meniš, 71-letni Ernesto Valli, 71-letni Antonio Slatic, 91-letna Laura Stani, 71-letna Albina Tul, 82-letna Anna Ventrella, 90-letna Antonia Fogar, 86-letni Riccardo Cortigiani, 76-letna Alberta Ger-dassich, 73-letna Filomena Degrassi, 79-letna Caterina Cuschie, 60-letna Vanda Clan, 71-letni Marcello Cecchini, 67-letni Giacomo Mura, 78-Utna Orsola lacaz, 72-letna Emilia Posedel, 60-letni Luciano Petronio, 66-letna Giovanna Danieli, 64-letni Dusan Memon, 72-letna Maria Albina Zerbo, 79-letna Antonia Bonne, 89-letna Giuseppina Lovrečič, 71-letna Antonia Rasman, 67-letni Francesco Zoppolato, 47-letna Antonia Facchin, 84-letna Paola Geat, 50-letni Alberto Ursic, 88-letna Giovanna Cannizzo, 65-letni Vladimiro Starec, 85-letni Giulio Morpurgo.
,^§®K° 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE
Režija:	BORIS KOBAL
JUTRI, 9. jan., ob 16. uri -— ABONMA RED I v petek, 10. jan., ob 10. uri — IZVEN ABONMAJA
V	Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3, je do 20. t. m. odprta razstava akademskega slikarja MATEJA METLIKOVIČA. Umik ogleda ob delavnikih od 17. do 19. ure.
V	mesecu januarju bodo v občinski galeriji na Trgu Unità razstavljan sledeči slikarji: od 9. 1. do 16. 1. Renato Deschman; od 17. 1. do 24. 1. Doria-na Mitri; od 25. 1. do 2.2. Livio Možina.
koncerti
gledališča
VERDI
Jutri, 9. t.m., ob 20.30 (abonmajski red A/E) bo v gledaUšču Verdi prva uprizoritev »Carmeh« z baletom Antonia Gadesa ter v režiji in koreografiji Antonia Gadesa in Carlosa Saure. Izredna predstava za deželo bo v soboto, 18. t, m., ob 17. uri.
ROSSETTI
Danes, 8. t. m., ob 17.00 Ater/EmiUa Romagna Teatro predstavlja »Una burla ben riuscita« TulUa Kesicha po delu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 2 uri. CANKARJEV DOM Velika dvorana
Jutri, 9., in v petek, 10. t. m., ob 19.30:	Simfonični orkester Slovenske
filharmonije.
V	soboto, 11. t. m., ob 19.30: Slovenski komorni ansambli (ansambal Collegium musieum).
Okrogla dvorana
V	petek, 10. januarja, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«.
Mala dvorana
Jutri, 9. t. m., ob 20. uri: Pixote, režija Hector Babenco.
Srednja dvorana
Danes, 8. t. m., ob 20.30: Quatebriga in gostje. Predstavitveni koncert nove plošče »Revolution in thè Zoo«.
V	petek, 10. t. m., ob 20. uri: Koncert. Plesni teater Ljubljana.
Glasbena matica v Trstu v sodelovanju z deželnem sedežem RAI v Trstu priredi jutri, 9. januarja, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 koncertni ciklus: Mladi mladim. Nastopajo:	Volodja Balžalorsky (violina),
Igor Saje (kitara), Cveto Kobal (flavta). Vabljeni!
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert PETRA MATZKA (violina) in TERESE TURNER - JONES (klavir).
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN
od 7. do 11. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. Zgoraj navedene lekarne so odprte tudi od 13. do 16. ure.
Prosek (tel. 225-141, 225-340) in žav-Ije (tel. 274630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. -Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
Prosek in žavlje: samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - Nočna služba)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Prosek in žavlje: samo telefonsko za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure m praznična od 8. do 20. ure.
kino
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Senljan: tel. 299-197.
Naravnajte svojo uro s sodobno poezijo v novih knjigah
RENATO QUAGLIA,	JANI OSWALD,
JOŽICA ČERTOV,	MARKO KRAVOS
čestitke
Danes praznuje v Miljah BRANKO ŽERJAL 50 let. še mnogo zdravih in srečnih ieit mu želijo Dušan, Marija, Pepi in mama iz Doline.
Danes praznuje rojstni dan BERTO ALBERTI iz Boljunca. Da bi te sreča, zdravje in veselje spremljali vsepovsod: to so želje žene, sina in vseh nas, ki te imamo radi.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita ob srečanju z Abrahamom svojemu članu PAVLU MIKLAVCU in mu želi še obilo zdravih in srečnih let.
Danes se sreča z Abrahamom BRANKO ŽERJAL. Mnogo sreče, zdravja in uspehov mu želijo Pino, Marčela, Klavdija in Mauro.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja v soboto, 11. t. m., ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta. Dirigent Miro Kokolj.
prispevki
mali oglasi
PRODAM peč 30.000 kilokal. za centralno kurjavo, malo rabljeno. Tel. na št. 040/229-433.
STAREJŠI gospod, samski, išče hišno pomočnico za par ur na dan. Tel. na št. 040/731-482.
TRGOVINA POHIŠTVA Pupis nujno išče delavca, izkušenega v prenosu in montaži pohištva. Informacije v Se-sljanu 59/B, tel. 040/299-269.
PRODAM enosobno otroško pohištvo v dobrem stanju. Tel. 040/231-738.
PRODAM prašiča za zakol. Tel. na st. 231-738.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Informacije tel. 003865/21972.
Telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo telefonske števil* ke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794678/3,4,5 795873
DIREKCIJA
In UPRAVA ZTT 772755 PUBLJEST
(Oglasni oddelek) 775275 TUJI USTI	727396
IMPORT-EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIDEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
Namesto cvetja na g;rob Renata Gombača darujeta družini Križmančič in Ražem 15.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Renata Gombača darujeta Mariza in Meri 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Etena in Silva 20.000 lir za kriški spomenik.
Albino Antončič daruje 20.000 lir za kriški spomenik.
V	spomin na Marcelo Hrovatin por. Bojk daruje Karla Kralj 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Jelkino mamo darujeta Mira in Odila 50.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Renata Gombača darujeta družini Čok - Renko 20.000 lir za ŠD Adria in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Renata Gombača daruje Sveta Čok 15.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na Renata Gombača daruje družina Donati 15.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Drago Daneu daruje Roža Kobal 10,000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na draga starša darujejo otroci Karlo, Marička, Zofka in Milka Čemjava 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob obletnici smrti borca Marjana Štoke darujeta sestri Dorka in Ivanka 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI s Pro- • seka.
V	počastitev spomina dragega učenca Renata Gombača daruje Minka Pahor 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Ob plačilu članarine daruje Marica Kobal 14.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Renata Gombača daruje Giorgio Pošega 20.000 lir za ŠD Adria.
Ob priliki novoletnih praznikov daruje Pina Košuta (Križ 189) 30.000 luža Dijaško matico.
Vesela družba je na Silvestrovem večeru zbrala 60.000 Ur in jih daruje za Skupnost družina Opčine.
N.N. s Krasa daruje 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Renata Gombača daruje družina Karla Čoka iz Lonjerja 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Ariston 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ballando con uno sconosciuto«.
Eden 15.20 — 22.15 »Gheisha - massage girls« in »Maneaters«. Obadva prepovedana mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 — 22.15 »Amici miei - III.«.
Excelsior IL 16.45 — 21.45 »Fracchia contro Dracula«.
Fenice Zaprto.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 —.22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »I Goo-nies«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Jessica SpA«. Prepovedan mladini Mignon 15.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya. Grattacielo 17.00 — 22.15 »La donna esplosiva«.
Capito) Zaprto.
Jutri ob 16.00 — 22.00 »Ritorno al futuro«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Ritorno dall’in-femo«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Denise, un caldo corpo da amare«. Prepove^ dan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »The Blues bro-ther«.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA.......................... 90.000 lir
MESEČNA............................ 12.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za
znašala	^'iijTolka'0 1986' P° tem datUmU b° Cel0'e,na naroSnina
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREIEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 * Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
RaznašalcI Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica * Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.

avtomobil in človek
radiotelevizija
Po dvajsetih letih povsem nov transit
V 20 letih so pri Fordu izdelali več kot 2 milijona transitov
Ford transit je prav gotovo najbolj razširjeno lahko tovarno vozilo v Evropi. V 20 letih je izšlo s Fordovih tekočih trakov več kot 2 milijona transitov, ki so dobesedno preplavili Evropo. Vendar so pri Fordu menili, ria je čas, da bi transit spremenili. Na to so rače li misliti že pred leti, vendar zamenjati uspešno vozilo ni tako enostavno: treba je najti ustrezno zamenjavo, ki bi prav tako šla v denar kot stara različica. Fordu je to po našem mnenju povsem uspelo.
Novi transit je kar se da prikupno tovorno vozilo: zunanjost je prijetna, kar pa je še bolj pomembno tudi funkcionalna, pa tudi motorizacija je primerna. Ne b,i se spuščali v opis starih bencinskih motorjev, ki so še na-
prej na voljo, temveč bi na kratko spregovorili o novem 2500-kubičnem dizlu. Predstavili so ga sicer že leta 1984 in v tem času si je pridobil sloves zanesljivega varčnega motorja. Karakteristika, ki ga označuje je neposredno vbrizgavanje goriva, kar pomeni, da se je učinek motorja povečal za približno 15 od sto, ob izredno ugodni porabi goriva.
Na voljo je pet različnih oblik ka roserije, do furgona, avtobusa, in dveh različic odprtega tovornjaka, s kombinacijo različnih tipov karoserije, motorjev, nosilnosti, menjalnikov in medosnih razdalj pa dobimo na desetine možnih različic, izmed katerih lahko vsak prevoznik najde različico, ki mu najbolj ustreza.
ti in morje
Po nekajletni evforiji
Za italijansko navtiko
napočil čas
F naši rubriki nismo nikoli skri-voli simpatij do klasičnih ribiških bark, naj bodo to lošinske pasere a6 ligurski guci, starih dalmatinskih gucov namreč jugoslovanska industrija ne izdeluje. Povsem razumlji-vo je bila naša naklonjenost izključno praktična. Za športne potrebe predelana ali na novo zgrajena ribiška barka ohranja namreč izredne pomorske sposobnosti, ki jih bomo zaman iskali pri plovilih enakih razsežnosti, kar pa je po našem najpoglavitnejše, upravljanje s takimi barkami je namreč skrajno preprosto.
To so po vsem sodeč ugotovili tudi italijanski kupci, in to predvsem ob Ligurskem in Tirenskem morju.
Po nekajletni evforiji so namreč I talijani spoznali, da niso pomorski narod, da je upravljanje z jadrnicami težko in zahteva pravega človeka. Glede bivalnosti hočejo Italijani popoln konfort vključno s toplo prho in pravimi posteljami. To pa je možno le na plovilih večjih razsežnosti, ki pa si jih lahko privoščijo le redki. Spartanske minitonce, s tesnimi kajutami kupujejo le redki entuziasti, vsi ostali so se do sedaj raje odločali za napihljive čolne. To pa se po vsem sodeč spreminja. Gumenjak ie res izredno praktično plovilo, saj ga °b koncu sezone spravimo v vsako garažo ali na podstrejše, prenese celo, da ga zloženega spravimo v o-maro. Plovba je prav tako izredno nama, pomanjkljivosti pokaže le, ko se zasidramo v kakem zalivu proč od plaž, da bi se v miru kopali, saj smo zaradi omejenega prostora prisiljeni se izkrcati. Služi nam torej kot prevozno sredstvo, da dosežemo bolj odmaknjene kotičke.
Včasih pa bi bilo dovolj, da bi se od plaže oddaljili kakih 50 ali 100 me-
streznitve
trov in se tu zasidrali in kopali,, plovilo pa nam služi kot neke vrste zasebni kos plaže. Ni nobena redkost, da to počenjajo tudi lastniki dragih kajutnih jadrnic in gliserjev. Povsem bolj smotrno pa je, da se za tako obliko »navtične rekreacije« odločamo z bolj cenenimi plovili. Petmetrska poserà ali guc sta za to kot nalašč. V tako plovilo lahko strpamo vse kar nam služi za enodnevno kopanje, na njem brez večjih težav lahko kaj prigriznemo, s platneno streho pa se obranimo pred poletno pripeko. Povsem razumljivo tako plovilo držimo v morju le dva, tri mesece, kolikor traja kopalna sezona, nato pa ga spravimo pod kako lopo proč od morja.
Cene takih plovil niso pretirane. Dragi so v glavnem motorji, njihova izbira pa mora biti namenska, če pasem ali guc rabimo skoraj izključno za kopanje, nima smisla namestiti dragih notranjih dizlovih motorjev, saj je dovolj že manjši krmni, ki ga med drugim lahko vsak trenutek odnesemo domov, da bo njegova življenjska doba precejšnja.
Po vsem tem postaja popolnoma jasno, da je v italijanski navtiki prišlo do streznitve. Klasična navtika naj bi ostala privilegij petičnežev vsi ostali pa naj bi se zadovoljili z manjšimi »plažnimi« plovili, ljudska navtika (manjše kajutne jadrnice in gliserji) pa bi ostali le redkim entuziastom. S tem se seveda ne strinjamo, navtika je namreč najbolj popolna oblika rekreacije, kljub slabšemu udobju pa lahko preživimo tudi na manjših kajutnih plovilih enkratne dopuste. Seveda razmere se ne bodo spremenile, če bodo oblasti ohranile dosedanji odnos do ljubiteljev morja.
italijanska, televizija
Prvi kanal
9.30	Teievideo
10.30	Castigo - nadaljevanka - 1. del
11.40	Cetra Graffiti - režija Antonello Falqui
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
12.05	Halo . . . kdo igra? - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - tri minute o . . .
14.00	Halo... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	H mondo di Quark
15.00	Olimpiadi della risata - risanke
15.30	Šola in vzgoja - Antiche genti italiche
16.00	Storie di ieri, di oggi, di sempre
16.30	Pač Man - risanke
16.55	Danes v parlamento
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Magic - vodi Piero Chiambretti
18.00	Dnevnik 1 - kronike
18.30	Parola mia - program Luciana Rispolija
19.35	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik 1
20.30	Caccia al ladro d’autore - film
21.30	Tribuna {»litica
22.15	Dnevnik
22.25	Srečanje s kinematografijo
22.30	Športna sreda - kronike
23.50	Dnevnik - Danes v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
9.30	Televideo
11.55	Cordialmente - rotocalco
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - knjige
13.30	Capito! - TV serija
14.35	Tandem - aktualnosti in igre
15.15	Tandem - Paroliamo
16.00	šola in vzgoja - Danes govorimo o. . .
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Più sani, più belli - tednik o zdravju
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.40	Meteo 2
19.45	Dnevnik 2
19.55	Nogomet: Italija - Holandija
21.45	Dnevnik 2 - večerne vesti
21.35	Baciami strega - 4. epizoda
23.50	Dnevnik 2 - zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Gli sciacalli - film
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.40	Šola in vzgoja - ruščina
14.10	Šola in vzgoja - francoščina
14.40	Jazz klub
15.40	Cineteca: Archeologia - vzgojna oddaja
16.10	Corso Basic - šolska oddaja
16.40	Dadaumpa - canzonissima 1968
18.10	L’orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.35	In pretura - 8. epizoda
20.05	II massacro nelle grandi pianure - vzgojna oddaja
20.30	Ecce Bombo - filmska komedija
22.10	Delta - režija Alain Jaubert
23.10	Dnevnik 3
jugoslovanska televizija
Ljubljana
17.30	Poročila
17.35	Gozdne živali - predstava PDG Nova Gorica
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Ščepec širnega sveta - izobraževalna serija
19.10	Risanka
19.20	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Film tedna: Atlantic city - a-meriški film
21.50	Portret: Slikar France Mihelič
22.40	Dnevnik
Koper
14.15	TV novice
14.20	Sherlock Holmes - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00	Do zadnje kaplje krvi - film
16.50	Risanke
17.30	Kanadska narava - dokumentarna oddaja
18.00	Bratje in sestre - TV film
18.30	Pacific intemational airport -TV film
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja - oddaja v slovenščini
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
RIM — Srečanje o tržaškem in gori-škem gospodarstvu TRST — Novi davki TRST — Težave zaradi stavke zdravnikov
MILJE — Srečanje »zelenih« o termoelektrarni
GORICA — Posvet o varstvu okolja TRST — Koncert orkestra milanske Scale
FOLJAN — Tradicionalni kresovi TRST — Začetek razprodaj
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Rugby time
20.30	Dario Diviacchi - glasbena odd.
22.00	TV D - vse danes
22.10	Film - Dedič
Zagreb
17.30	Poročila
18.15	Izobraževalna oddaja
18.45	Gallusove moralije - glasbena oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Gibljive slike - igrani film
zasebne postnje
CANALE 5
8.35	Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana - TV film
9.50	General hospital - TV film
10.45	Facciamo un affare - TV film
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II prazno è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - TV film
15.30	Una vita da vivere - TV film
16.30	Hazzard - TV film ^
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Webstor - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig-Zag - kviz
20.30	Visitors - nadaljevanka
22.50	Big bang - tednik
23.35	La grande boxe
0.35 Una donna alla finestra - film
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV film
9.40	Lucy show
10.00	La vedova allegra - film
11.45	Magazine
12.15	Mr. Abbott e famiglia - TV film
12.45	Risanke
14.15	Destini - TV film
15.50	I dialoghi delle Carmelitane -film
17.50	Lucy show
18.20	Ai confini della notte - nadalj.
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d'amore - TV film
20.30	California - TV film
21.30	Detective per amore - TV. film
23.00	Agente speciale - TV film
24.00	Mod Squad - TV film
01.00	Agenzia Uncle - TV film
H ALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria - TV film
9.40	Fantasilandia
10.30	Wonder woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari -TV film
13.20	Help - kviz
14.15	Dee Jay teievision
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
17.50	Lucy show
18.50	I Ryan - TV film
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Memole, dolce Memole - risanke
20.30	OK il prezzo è giusto - vodi Gigi Sabani
22.45	Premiere
23.15	Cannon - TV film
01.15	Strike force - TV film
TELEPADOVA
15.05	Proposte commerciali
15.10	Papà caro papà - TV film
16.25	Dokumentarec
16.55	Risanke
17.25	Don Chuck story - risanke
17.55	La tata e il professore - TV film
18.25	Leonela - TV film
19.30	La città degli angeli - TV film
20.25	II ricatto più vile - film
22.00	Leonela - TV film
23.00	I tarocchi con Layla
23.30	FOmski program
TRIVENETA
15.00	Monitor
15.30	Film
17.00	Forza Sugar - risanke
19.00	Monitor
19.30	Disperatamente tua - TV film
20.15	Questa è la mia vita - film
22.00	Taxi driver - TV film
23.00	II rifugio della paura - film
TELEFRIULI
12 25 Buongiorno Friuli
12.25	Oggi regione: gli apputamenti
12.30	Dick Van Dyke - TV film
13.30	Andrea Celeste - TV film
13.00	Risanke
15.30	Musicale
17.30	Dokumentarec
18.30	TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Quella ragazza è di tutti - film
22.30	Telefriuli notte
22.45	Košarka: Fantoni Udine - Mister Day Siena
ratlio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba: 8.10 Almanah: Primorska diaspora v svetu (ponovitev) ; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in. opernega repertoarja; 11.30 -
13.00	Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00: Morje, zibelka človeštva - Lahka glasba; 13.20 Cecilijan-ka 1985: mešani zbor »Jakob Peterlin Gallus« iz Celovca, mešani zbor »Bojan« iz Dornberka, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika, nato: Glasbene skice;. 15.00 »Čarobni globus«;
16.00	Zbornik: Od Milj do Devina, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Poezija slovenskega zapada;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba drugih celin; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj’gredo; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejo;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Glasbeno popoldne; 15 00 Rotocalco di cultura e arte;
16.00	Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom;
17.45	Jadrnice in motorji; 18.10 Glasbena oddaja; 18.32 Klasična glasba;
19.00	Jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Hlapec Jernej in njegova pravica - nadaljevanka; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
16.00	II paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Radiotello; 21.03 Variete; 21.30 Večerna glasba; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Francesco e la povera dama - 13. nadaljevanje; 9.10 Taglio di terza; 9.32 Salto amo la faccia; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Scusi, ha visto il pomeriggio?; 17.32 Moda e modi; 18.32 Ure bo glasbi; 19.50 Aktualnosti - kultura; 19.57 Sestanek petih; 20.45 Radiodue jazz; 21.30 Radiodue 3131 -nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki-in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naj narodi pojo; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo - pogovor; 20.25 Slovenski interpreti s skladbami Maurica Ravela; 21.05 Jules Massenet; Odlomki iz opere »Don Ki-hot«; 22.10 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
Darujte v sklad
MITJE ČUKA
Ugoden obračun ob koncu lanskega leta v Ronkah
Skoro 300.000 potnikov lani na letališču težnja po usposobitvi za mednarodne polete
V avditoriju uspel koncert goriškega orkestra Lipizer
Na letališču v Ronkah so lani dosegli svojevrsten rekord. Skoro za pet odstotkov, točneje za 4,88 odstotka so povečali število potnikov v doma-četm in mednarodnem prometu. Le za las niso dosegli števila 300.000 potnikov, saj je do tega števila manjkalo le 2.514 ljudi. Še najbolj je opazen porast v domačem prometu in to kar za 9,24 odstotka. 248.326 je bilo namreč potnikov v domačem prometu. Iz Ronk vzletajo vsak dan tri letala v Rim, dve pa v Milan. Prav toliko letal pride nazaj iz teh dveh krajev. Še zlasti letala namenjena v Rim so polna. Če nisi pravočasno rezerviral mesta v letalu v njem ne boš več dobil prostora. Vse tri dnevne linije so že skoro nasičene. Lani ja tudi zasebna družba Aligiulia uvedla letalske proge iz Ronk v Turin, Genovo, Firence. Potem jih je opustila zaradi terav v kar tere je zabredla in je eno progo obnovila le nekaj dni prod novim letom.
Negativno plast v prometu letališča v Ronkah pomenijo čarterski poleti. Teh je bilo lani kar za četrt manj v primerjavi z letom prej. Ni več čarterskih letal s turisti namenje-
Pristojni deželni organi so zadnje dni decembra odobrili 6. varianto splošnega regulacijskega načrta so-vodenjske občine. Z izjemo enega samega spreminjevalnega predloga, ki je bil zavrnjen, je bil urbanistični instrument v celoti potrjen. Veto deželnega urada se nanaša na manjše zazidalno območje na Vrhu, kjer, po mnenju deželnih funkcionarjev, ni možna gradnja stanovanjskih ali drugih objektov zaradi krajinskega varstva, oziroma zaščite lepega borovega gozda.
Varianta ne vnaša pomembnejših sprememb v odnosu na doslej veljaven urbanistični instrument in še zlasti na zazidljive površine. V mejah možnosti je namreč občinska u-prava upoštevala prošnje in predloge občanov, ki bi si radi v domačem kraju zgradili novo hišo, opravili večjo preureditev starih poslopij itd. Gre v bistvu za nekoliko drugačno porazdelitev zazidalnih območij.
Pomembnejša sprememba, ki bo prav gotovo ugodno vplivala na bodoči razvoj centra Sovodenj, je črtanje iz načrta v prejšnjem dokumentu predvidene obvoznice pokrajinske ceste, ki naj bi potekala vzporedno z železnico ter se nato v bližini županstva ponovno navezala na traso pokrajinske cejte Gorica - Sovod-nje - Zagraj. Te prometnice zdaj ni več. V urbanistični instruement so bile vnešene tudi razne manjše variante v predvidevanju nekaterih posegov v javno korist. Tako recimo o-
Ob železniški progi med .Gorico in Foljanom je v zadnjih mesecih obsežno gradbišče. V teku so namreč obsežna zemeljska dela za položitev drugega tira, v gradnji je podvoz pri So-vodnjah, premaknjena bo železniška proga med Gorico in Novo Gorico. Vse te posege je kaj lahko opaziti, manj vidno je preurejanje varnostnih naprav na goriški postaji. S posodobitvijo naprav so pričeli že v videmski smeri, v prihodnjih mesecih bodo naprave preuredili tudi v smeri Tržiča, seveda, ko bo dokončno nameščanje drugega tira in ko bodo vsled tega premaknili tudi progo proti Novi Gorici.
— Podvojitev tira na prvem odseku, to je med Gorico in Rubijami, bo dokončana v prvi polovici leta, vsekakor preden ho stopil v veljavo poletni umik, so nam povedali na goriški železniški postaji. Urnik namreč sestavljajo prav ob upoštevanju možnosti, ki jih odpira drugi tir ter obsežna avtomatizacija na goriški železniški postaji. Promet se bo lahko odvijal hitreje in varneje.
Ob tem velja zabeležiti, da sta ob-
nimi na istrske plaže. Ta letala sedaj pristajajo na puljskem letališču. Tudi letala s potniki namenjenimi v desolo, Lignano, Caorle, pristajajo čedalje več na letališču Tessera pri Benetkah. V upravi letališča v Ronkah si sedaj prizadevajo dobiti nekatere nove možnosti.
Zadovoljni so tudi zaradi tega, k c. so zaradi Več težav v lanskem letu več desetin letal preusmerili z letališča Benetke v Ronke. To zaradi tamkajšnjih nezadostnih naprav za pristajanje v megli, zaradi stavk, zaradi drugih nerednosti.
Sedaj pa si še najbolj prizadevajo, da bi ovrednotili mednarodno vlogo letališča. O tem je bil govor konec prejšnjega tedna tudi ob priložnosti obiska ministra za prevoze Signori-leja. Zastopniki deželne uprave so mu predočili to stvar. O njej bo govor tudi na bližnji deželni konferenci za prevoze, ki naj bi bila v februarju ali marcu.
V številnih gospodarskih krogih naše dežele bi si želeli hitrejše letalske zveze z evropskim Vzhodom. Sedaj je
značitev območja parkirnega prostora pri županstvu, razširitev območja označenega za javne posege pri vrtcu v Sovodnjah, z vključitvijo Kodermacove hiše.
Nekaj novosti je v izvršilnih normah, po katerih bo lastnikom hiš in stanovanj tudi v starih jedrih omogočeno, sicer omejeno, povečanje prostornine za ureditev kopalnice, garaže in drugih pomožnih prostorov. Taki posegi bodo možni tudi v drugih območjih.
V	priporočilu deželnega urada je navedeno tudi, da bo morala občina, v prihodnje, vsekakor pred kakršnokoli izvedbo gradbenega posega na območju Rubijskega grada, pripraviti poseben podrogni načrt uporabe tega prostora.
Kljub temu, da je bila zadnja varianta odobrena šele pred kratkim, se že kaže potreba po novi, manjši prilagoditvi urbanističnega instrumenta, spričo bodočih predvidenih posegov na teritoriju, zlasti glede gradnje visokotlačnega plinovoda in raznih drugih infrastruktur.
V spomin sovaščanov
V	štarancanu se bodo v soboto, ob 20.30, s koncertom polifonskega zbora iz Štarancana in otroškega zbora iz Rude, spomnili sovaščanov, ki so izgubili življenje v prometni nesreči pri Pesaru. Koncert z verskim obredom bo v cerkvi v Štarancanu.
stoječi in že precej zastareli sistem upravljanja in varnosti na postaji in novi, avtomatski sistem ločena drug od drugega. Tak postopek pri zamenjavi je bil skorajda obvezen, sicer bi prišlo do občutnih zamud in zastojev v prometu.
Dela zelo dobro napredujejo tudi na gradbišču podvoza pri Sovodnjah, kjer bodo v prihodnjih tednih pod železni-
namreč treba v Rim ali Milan. Najenostavnejše bi bilo, da bi v Ronkah pristajala letala sedanjih prog Rim Praga in Rim - Budimpešta. Nekatere furlanske tovarne imajo namreč stotine delavcev in strokovnjakov v Sovjetski zvezi, kjer gradijo nekatere tovarniške objekte. Ti delavci pa se po več tednih oziroma mesecih dela vračajo domov na dopust. Zaradi tega s takimi vožnjami iz Ronk v Prago ali Budimpešto, od tam pa v Sovjetsko zvezo, bi bila tem furlanskim delavcem omogočena hitrejša povezava z domom.
Istočasno pa si v Ronkah želijo, da bi čimprej prišlo do uvedbe linijskih prog tretjega nivoja. To so proge, ki bi povezovale letališča naše dežele s slovenskimi in hrvaškimi ter koroškimi in štajerskimi ter morda še bavarskimi. S tem bi bili lahko hitro povezani z domačim letalskim omrežjem treh ali štirih držav. Minister Signorile je v Vidmu dejal, da bosta v Ronkah in Turinu letališči usposobljeni za proge tretjega nivoja. Tu bodo upoštevah najnovejšo zakonodajo Evropske gospodarske skupnosti.
V znamenju zmernega optimizma je potekala včerajšnja sindikalna skupščina v tržiški ladjedelnici, na kateri so se zbrah delavci, ki so v dopolnilni blagajni. Do konca tedna bi moralo namreč ravnateljstvo podjetja predstaviti program o postopnem vračanju na delovno mesto vseh delavcev, ki so bili izločeni iz proizvodnje. Danes je v takem položaju še okrog 1.300 delavcev, od skupnega števila 3.300 zaposlenih. Polna zaposlitev se predvideva v letošnji jeseni, začenši od oktobra meseca, je na včerajšnjem zborovanju povedal član tovarniškega sindikalnega sveta Luigino Franco-vigh. Po treh letih izjemnih težav — upoštevati je treba namreč, da so u-krepe izredne dopolnilne blagajne za-čedi izvajati 14. novembra 1983 — se stanje polagoma izboljšuje in obstajajo torej razlogi za zmeren optimizem, da bo zaposlitev, za vse, zagotovljena tudi v letu 1987.
Na včerajšnji skupščini je bil namreč govor o možnosti za pridobitev novih naročil za različne plovne objekte. Tako naj bi v Tržiču zgradili dve luksuzni ladji za ameriškega brodarja Vlasova. Menda je družba Fincan-tieri že lani podpiisala opcijsko pogodbo za ti dve plovili.
Vse bolj stvarne postajajo tudi govorice o gradnji treh ladij za prevoz premoga. Šlo naj bi za velike plovne objekte s preko 130 tisoč ton nosilnosti, ki naj bi jih predvidoma gradili v Tržiču. S tem v zvezi bo tre-
ški nasip začeli potiskati _ železobe-tomsko konstrukcijo. V tem času se ho železniški promet odvijal skoraj povsem normalno, le da bodo vlaki tu vozili počasneje. Dela na podvozu bodo predvidoma zaključena do pomladi.
V drugi polovici leta bodo začeli dela za posodobitev in namestitev drugega tira med železniško postajo v Rubijah in Foljanom.
Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer je svojo bogato enoletno delovanje sklenilo z uspešnim koncertom ob zaključku leta, ki je v avditorij privabil veliko poslušalcev. Sicer je društvo v pravkar minulem letu žel veliko o-dobravanja pri vrednotenju glasbenega življenja v Gorici. Tu velja omeniti nedeljske koncerte, večerne glasbene prireditve, nastope mladih deželnih glasbenikov, orientativne glasbene tečaje in mednarodni violinski natečaj, ki je prav gotovo prestižna prireditev goriškega društva.
Kar zadeva zadnji koncert v avditoriju, je orkester Lipizer, pod vodstvom Severina Zannerinija, uvodoma ponu dii Haendlov koncert »Pastoralo«, ki jo je izvedel skupno z deželnim orkestrom Opera giocosa. Sledil je koncert za violino in orkester. Mozartovo delo K216 je izvedel violinist Kino Masayuki, ki je dovršeno zaigral delo avstrijskega skladatelja. Še zlasti sta navdušili Bethovnovi romanci v G duru in F duru, ki ju je umetnik tako zavzeto zaigral, da je občinstvo zahtevalo kar 'dvakratno ponovitev. Mladi violinist je svoj nastop sklenil s Paganinijevima skladbama capriccio št. 10 in capriccio - arrivederci.
Orkester je pod vodstvom Zannerinija sklenil spored s Schubertovo peto sinfonijo, v kateri se mojstrsko pre-
ba seveda rešiti še nekatera izhodiščna vprašanja, tesno povezana z i-talijansko energetsko politiko v prihodnjih letih in predvsem z usmeritvijo, če in kje se bodo gradile nove termocentrale.
Francovig je v svojem posegu opozoril tudi na dejstvo, da se je v lanskem letu zmanjšal obseg in dejavnost italijanskega trgovskega hrodovja, v korist tujih brodarjev. Spremembo take tendence bo mogoče doseči le z izvajanjem nove politike na področju pomorskega gospodarstva. O tem pa je govor sicer že nekaj let.
Obvestilo
županstva
Goriško županstvo obvešča, da 31. januarja zapade rok za obnovi^, trgovski h dovolilnic in za plačilo letne takse. županstvo obvešča, da bodo trgovcem v prihodnjih dneh dostavili že deloma izpolnjene obrazce za plačilo letne takse (letos je za 10 odstotkov višja kakor lani) preko poštnega tekočega računa. Trgovcem priporočajo, naj počakajo zato na dostavo omenjenega obrazca.
Tržiški trgovci za revizijo načrta prodajne mreže
Trgovci v Tržiču niso najbolj navdušeni nad načrtom trgovske mreže in predlagajo preureditev, oziroma prilagoditev. To stališče so že posredovali predstavnikom občinske uprave, zdaj pa so na vrsti srečanja s predstavniki posameznih strank. Tako so se pred kratkim srečali z odgovornimi funkcionarji tržiške sekcije PSI. Predstavnikom te stranke so obrazložili predloge, po katerih naj bi zvišali minimalno predvideno prodajno površino za posamezne trgovske o-brate, zmanjšali naj bi jih skoraj za tretjino, površino, ki je predvidena za velike samopostrežne trgovine v ožjem mestnem središču; za dobo treh let pa naj ne bi izdajali novih trgovskih dovolilnic. Tržiško sekcijo PSI sta predstavljala Claudio Siardi in Gianni Maiani, Združenje trgovcev pa Piero Mucchi in Pierbruno Rosso.
Huda nesreča pri Devetakih
Sinoči ob 19.30 se je na državni cesti Gorica - Trst, v neposredni bližini Devetakov, pripetila prometna nesreča, v kateri sta se hudo ranila 24-letni Dario Gergolet iz Doberdoba (Vrtna ulica 9) in še neidentificirani voznik iz Brescie. Gergolet je s svojo simco GO 144666 vozil proti Doberdobu, ko je čelno trčil vanj opel iz Brescie, čigar voznik je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad volanom in zavozil na drugo stran cestišča.
Gergolet se je udaril v prsni koš in noge, voznik iz Brescie pa je za-dobil tako hude poškodbe, da je v smrtni nevarnosti. V trenutku, ko poročamo, ni še znano njegovo ime.
pletajo inštrumentalni dialogi. Novoletno voščilnico je občinstvu izrekla Chiara Bledig ob spremljavi polke pizzicato.
Nova komedija dramske družine
v
iz Standreža
Dramska družina prosvetnega društva štandrež je naštudirala novo igro. Tudi tokrat jo je režiral Emil Aberšek. Gre za komedijo Georgesa Feydeaua, prikrojil jo je Aleš Berger, »Barillonova poroka«. Premiera bo v nedeljo, 12. januarja, ob 17. un v Domu Anton Gregorčič v Štan-drežu.
Uspela kotalkarska revija v Sovodnjah
Lep uspeh in vzpodbuden odziv publike so v nedeljo doživeli kotalkarji KŠD Vipava, ki so v sovodenjski telovadnici pripravili ponovitev kotal-karske prireditve. Obiskovalcev res ni bilo toliko, kakor ob predstavitvi, vendar je bila tribuna tudi tokrat nabito polna. Dokaz, da take in podobne prireditve pritegnejo.
darovi in prispevki
Za goriški Zeleni križ so z različnimi nameni darovali ; Nilda Oblassia, Maria Morassi, Mercede Orlando, Carmen Bramo 200 tisoč lir, uslužbenci podjetja Voigtlender 200 tisoč lir, g. Jaja 20 tisoč lir, Mariuccia in Bruna Zullian 20 tisoč lir, Clelia Bramo 50 tisoč lir, Nives in Andrea lug 20 tisoč lir, Mariangela Miniussi, Ugo Taglioni, Ezio Bregant, Guerrino Zarin, Fassina, Gicuto, Leghissa, Gleba Rossi, Claudia Vanna, Romana Calabrese, Orazio Campanati, Carlo Martinetti, Giorgio Cech, Thea Ferrari 130 tisoč br, družina Batteho 100 tisoč lir, Giovanni, Mary in Cibano Ostrogovich 60 tisoč lir, družina Giorgolo-Baxa 100 tisoč br. Bruna de March 25 tisoč br, Libana in Serena Merlcbior in Paola Vatteroni 60 tisoč lir, učno osebje šole »Locchi« 144 tisoč br, družine E-lettra Coret, M. Calbgaro, Claudia Osvaldo, Francesco Deh’Anna, Maria, Attilio in Luigi Liuzzo, Gigi in Vanda Lombardi, Domenico Romeo, Giorgio De Cresig 100 tisoč br, Mirella, Nevio in Orietta 20 tisoč br, Mi-tzi, Clara in Silva Depicolzuane 100 tisoč lir, družina Cussini 40 tisoč lir, Enny Cepile 10 tisoč lir, skupina ljubiteljev košarke UGG 540 tisoč br, Anita Poiani 20 tisoč lir, žena Bruna Pericha 100 tisoč br. Rosa Sozzi 100 tisoč br, Bruno Bognolo 200 tisoč lir, družina Lanzetta 100 tisoč lir, družina Cornar 20 tisoč br, soprog Laure Maniaca) 15 tisoč br, Giangiacomo in družina Deba Chiesa 100 tisoč br, NN 20 tisoč lir, Mario Badin 20 tisoč lir, Morsolini 30 tisoč lir, NN 30 tisoč br, družini Brezigar in Podgornik ter Valentina Turco in Albano 50 tisoč br, družini De Fomasari in De Vetta 50 tisoč lir, Alma Lepre 30 tisoč lir, Maria Grassi 10 tisoč lir, družine Appiani, Lutman, Bardi, Bombi, Coderani, Comolb, Grusovin, Krainer 210 tisoč br, družine Trani, Ca-damuro. De Naccini, Donati, Marega, De Cecco, Frige, Paulin, Tomadin A., Tomadin 105 tisoč br.
prireditve
V okviru filmskih večerov, ki jih prireja krožek Micron C, bodo jutri, ob 19.00 in 21.00, v občinskem gledališču v Krminu predvajali film Richarda Eyra »n giorno dele oche«.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »E’ arrivato mio fratello«.
CORSO 18.00—22.00 »Fracchia contro Dracula«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Carnai interior«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Santa Claus, la vera storia di Babbo Natale«.
COMUNALE 20.30 Koncert ansambla Yess - Trio Wien.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Izganjalci duhov«.
SVOBODA - Šempeter 19.30 »Konan II«.
DESKLE 19.30 »Tat src«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Itaba 10, telefon; 84-576.
Odobrena 6. varianta splošnega regulacijskega načrta Sovodenj
Včeraj dopoldne
Skupščina v ladjedelnici v znamenju zmernega optimizma
Posodabljanje železniških naprav
Do 1. junija letos dvojni tir na odseku med Gorico in Rubijami
Na današnji dan pred 110 leti
Prva številka tržaške Edinosti
Hiša Antona Trobca, v kateri je bilo 20. septembra 1874 ustanovljeno Politično društvo Edinost
Lani smo praznovali 40-letnico izhajanja našega dnevnika, naslednika »Partizanskega dnevnika«, prav danes, 8. januarja, pa poteka 110 let, ko je izšla v Trstu prva številka »Edinosti«, s katero je tesno povezana zgodovina tržaških Slovencev, njihovo narodno prebujenje, bogat kulturni razvoj vse do prve svetovne vojne in pa vse, kar je hudega in težkega prinesel fašistični režim, ki je takoj začel z zatiranjem vsega, kar je bilo slovensko, dokler ni 8. septembra 1928 prepovedal izhajanje dnevnika.
Časopis »Edinost« je začel izhajati kot polmesečnik, in sicer kot glasilo političnega društva Edinost, ki je bilo ustanovljeno dve leti
prej. Geslo časopisa je bilo: miroljubnost, svo-bodoljubnost, neodvisnost, narodnost. V začetku je čaopis izhajal v majhni nakladi, število či-tateljev pa se je stalno večalo, tako da je leta 1880 poslal tednik, tri leta kasneje pa je že izhajal dvakrat na teden.
Od leta 1894 dalje je postal »Edinost«, s kratkimi premori takoj po koncu prve svetovne vojne, dnevnik, ki je dosegel naklado tudi do 15.000 izvodov.
Do leta 1904 so časopisi tiskali v neki tiskarni v Ul. Valdirivo, nato je dobil svojo lastno tiskarno v Narodnem domu. Tu so ga tiskali približno deset let, nakar se je tiskarna z uradi preselila v lastno poslopje v Ul. sv. Frančiška, prav tja, kjer je danes Tržaška knjigarna.
Dvakrat je »Edinost« izšla v posebni izdaji: ob svoji 25. in 50. obletnici izhajanja.
V slednji je bil na prvi strani uvodnik uredništva, ki se je takole zaključil: »V tem pomembnem in slavnostnem trenutku obljubljamo našemu ljudstvu, da bo »Edinost« ostala tudi v bodoče zvesta svoji lepi, na poštenem stremljenju bogati preteklosti in svojemu začetnemu programu. Vedno ji bodo vodnice ljubezen in zvestoba do naroda in pa skrb za njegov vsestranski razvoj in napredek: za njegovo srečno bodočnost.«
Prvi odgovorni urednik »Edinosti« je bil Ivan Dolinar, ki je bil rojen v Škofji Loki in je bil takrat tudi tajnik političnega društva »Edinost«. Sledili so mu Vikrot Dolenc, doma iz Senožeč, ki je bil tudi založnik časopisa, Franc Cegnar, rojen v Škofji Loki, pesnik, občinski svetovalec ter deželni poslanec za tržaško okolico. Avgustu Kermavnerju je nato sledil Makso Cotič, ki je kot ravnatelj vodil časopis celih trideset let. Za njim sta bila urednika »Edinosti« še dr. Engel-
bert Besednjak in prof. Filip Peric. Dr. Gustav Gregorin, bivši občinski in deželni poslanec in državni poslanec za Goriško, je bil ustanovitelj in dolgoletni voditelj tiskarne »Edinost«. V posebni številki ob 50. obletnici izhajanja dnevnika je bila objavljena fotografija osebja uredništva in uprave »Edinosti«, na kateri so bili novinar Rudolf Vidrih, upravnik Riko Pertot, urednika Viktor Kjuder in dr. Ivo Pertot, odgovorni urednik prof. Filip Peric, uradnici Nadica Starec in Justina Kralj, ravnatelj Makso Cotič in še urednik Janko Vovk.
Urejanje dnevnika »Edinost« je bilo po prvi svetovni vojni nenehni boj za njegov obstanek. O tem zgovorno pričajo številne bele lise v časopisu, ki kažejo, da je tedanji režim uvedel do časopisa najstrožjo cenzuro ter so bili tudi u-redniki in tiskarji v stalni življenjski nevarnosti. Samo leta 1919 je bila tiskarna kar sedemkrat napadena, kasnejših napadov ni mogoče več prešteti.
»Uničimo jugoslovanski tisk! Ožgimo z žarečim žezlom gnojni tur in ga režimo brez usmiljenja. Slovanski tisk se mora zatreti.«
Tako je hujskal takratni tržaški »Popolo di Trieste« oblasti in javnost proti Slovencem in slovenskemu, oziroma tudi hrvaškemu tisku. Vse se je z vrtoglavo naglico stopnjevalo do tistega usodnega 8. septembra 1928, ko so morali prenehati z izhajanjem vsi slovenski in hrvaški časopisi.
Dolga in mračna doba se je začela za slovenski narod, dokler se ni v drugi vojni združil v narodnoosvobodilnem boju, se postavil po robu fašizmu in nacizmu, ustvaril svoj »Partizanski dnevnik«, premagal sovražnika in dočakal svobodo.
N. L.
Vabilo na baletno prireditev
Prizor iz Zgodbe o vojaku Igorja Stravinskega, s katero bo v soboto, 11. januarja (ob 20.30) in nedeljo, 12. (ob 16. uri), v Kulturnem domu v Trstu, nastopil Balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Baletni večer bo dopolnil Ples kadetov Johanna Straussa. Slovensko stalno gledališče obvešča, da bo prodaja vstopnic od jutri dalje in sicer od 10. do 14. ure pri blagajni
Kulturnega doma
Nova abonmajska predstava v Rossettiju
Svevov notranji svet v statičnih oblikah
Presaditi biografije ali avtobiografije na odrske deske je vedno tvegana in težavna stvar, predvsem ko gre za priredbo kake novele, romana, pripovedi. Prirejevalec tvega preveč »prozaično« ali dokumentarno raven, da bi ohranil pripovedno nit, pri čemer se navadno izgublja notranja dinamika, zamegli se psihološki labirint oseb in osebnosti. Še posebej, ko imamo opravka z avtorjem, ki v prvi vrsti igra prav na te karte.
To je seveda tudi primer Itala Sve-va in njegove »Uspele potegavščine« (Una burla riuscita), ki jo je za o-der priredil Tržačan Tullio Kezich, izvajali pa so jo člani Ater teatra v režiji Egista Marcuccija. Predstavo gre tesno povezati z nekakšnim Sve-vovim življenjepisom. Protagonist je na pol znani pisatelj Mario Samigli, ki uživa uspeh samo v večernih u-rah, ko bere nekaj strani svojega od
okolice in kritike nerazumljivega romana obolelemu bratu. Slednji v miru zaspi in to se ponavlja iz dneva v dan. Vendar to še ni vse. Samigli ima več škodoželjnih prijateljev, ki vedo za njegova literarna nagnjenja in ga zaradi tega hočejo povleči za nos: neki nemški založnik se je pojavil v Trstu in hoče rokopis romana. Podpišejo pogodbo, ki je seveda lažna, vendar se vseeno spremeni v denar, čeprav ne po zaslugi literar nega teksta. . .
Vsa ta ne zahtevna gmota je seveda po Svevovi zaslugi obremenjena
Istrski motivi Dore Benčič
Reliefne, geološke in klimatske značilnosti mediteran-kega podnebja so od vekomaj vplivale na obliko hiš in naselbin. Mediteranska mesteca in vasi spadajo v tip trnjenih naselij z ozkimi ulicami. Njihova osnovna zna-ilnost je dominacija kamna kot gradbenega materiala, tedkokje so se ljudje pri gradnji svojih naselbin tako lavezali na kamen in redkokje kamen tako živo govori o godovinski preteklosti in sedanjosti nekega kraja, pokrajino in ljudi.
Razstavljene fotografije nam prikazujejo etnološko dediščino, in sicer predvsem stavbne objekte (npr. doma-ije, oboke, portale, ograde itd.). Vsi ti objekti pričajo ako so posamezni družbeni sloji v preteMosti živeli svoje sakdanje življenje, delali, gospodarili — predvsem gre orej za etnološko pričevalnost te dediščine. Ta stavbna ediščina bistveno opredeljujta tudi našo krajino in nekatere vrste naselij. Etnološka dediščina nastaja povsod, kjer teče življenje in je verjetno najbolj izvirna, ter hkrati estra vrsta dediščine' tudi pri nas. Obenem je zaradi voje vezanosti na življenje, na vsakdanjo rabo, to tudi ajbolj izginevajoča dediščina. Hitre spremembe načina modus vivendi) in ravni življenja v našem času neusmi-jeno praznijo objekte etnološko dediščine, jo potiskajo ob tran življenja in jo spreminjajo v ruševine.
Če si zastavimo vprašanje, kaj je bistvo in primarna načilnost fotografij Dore Benčič, ki imajo kot razumsko-ustvena sinteza svojega časa svojo lastno estetiko in iz-'ovedno moč, se nam kar sam ponuja preprost odgovor k> je samobitna sposobnost fotografije, da prikaže po-amezne predmete, arhitekturo in arhitektonske elemente ziroma melanhoničnost istrske zemljei, njene vasi in jenih ljudi povsem realno, celo še bolj objektivno, kot i jih videli s svojimi očmi. Navezanost in konkretnost je isto, kar bistveno razlikuje fotografijo od drugih umet-osti. Tako dobi fotografija svojo posebno vrednost kot ružbeno konstruktiven dejavnik svojega časa in dokumentaren prizvok, ki je univerzalen za vsa obdobja m vsa kolja. Dora Benčič se izraža z realnim gradivom, na na->ne, ki so značilni za fotografijo in na ta način mate-ializira svojo idejo o tej realnosti. Vsebina, ki promca globino človeških in družbenih odnosov, ki je človeku lizu, je vedno živa in trajna. Fotografije Dore Benčič o kot vizualni medij postale »ožilje in kri« arhaične istr-
ske vasi, ki kljub postopnemu in nezadržnemu odmiranju ohranja spomin na pristnost kmečkega življenja in pristnost istrske arhitekture.
Benčičeva se strogo drži načela, da je primarna naloga oziroma funkcija fotografske umetnosti — natančno podajanje vizualne informacije. Njene fotografije u-stvarjajo vzdušja in scenarije preteklega obdobja ter hkrati približujejo neposredno zaledje istrske obale, kakor tudi mnogim očem odmaknjene in neznane značilnosti i-strskega polotoka.
Razstavljene fotografije izpričujejo enkratno sposobnost kamere, da minljivemu trenutku podeli trajnost. Fotografska umetnost se danes vse bolj sooča z dilemo o tem, kam usmerjati pozornost: v brezmejnost artizma ali v tisti red med funkcijami, ki vrača dokumentacijo v praktično, socialno okolje. Dora Benčič se je odločila za drugo varianto. Večni izziv zanjo je med drugim istrska vas, njen kamen in rdeča zemlja, narava s svojo nepredvidljivostjo, velikokrat pa tudi človdk z mnogimi obrazi svojega bivanja.	SLAVKO GABERC
s težkimi osebnostnimi, gre za spopade med umetniško zanesenostjo in slavo, pri čemer se izkaže, da slednja ne pomeni nič, vse kaj drugega je duh umetnosti.
Abonmajska predstava sezone Teatra stabile se je žal gibala samo na površju, bila je izrazito kičasta in se zato posluževala negledaliških e-lementov, da bi zapolnjevala čedalje večje vrzeb, ki so se kazale od začetka proti koncu. Tako se niti zgledni Corrado Pani ni mogel izviti iz površinskega oblikovanja svojega lika, čeprav je skušal na vse načine stopnjevati konfliktnost. Pri tem mu Dario Cantarelli v vlogi obolelega brata ni bil v veliko pomoč, nekaj več vitalnosti je pokazal Glauco 0-norato v vlogi Enrica Gaie.
Sicer lahko rečemo, da je bila to solidna predstava, a kilometre daleč od pravega duhovnega ozračja, ki bi jo moralo označevati. Zato pa z veliko radovednostjo pričakujemo last no postavitev Teatra stabile, do katere bo prišlo na premieri v petek v Brescii, ko bo gledališče igralo Pressburgerjevo dramo o igralcu Moissiju.
MARIJ ČUK
na knjižni polici
Vasilij Kandinski:
»Od točke do slike«
Kdor nad izdelki t. i. abstraktne u-metmsti še vedno zmajuje z glavo, češ gre vendar za neštetokrat prežvečene primere ekstravagantnosti — te pa zanimajo le »čudaške« in navadno silno ozke kroge »izbrancev«
—	bo moral ob knjigi Vasilija Kan-dinskega »Od točke do slike«, ki v izboru Marjana Tršarja ponuja bralcem izbor iz likovnoteoretskih spisov tega iniciatorja abstraktnega slikarstva, temeljito spremeniti svoje mnenje. Res je, da pada zgodovinski datum prvega abstraktnega akvarela v leto 1910, res je, da je doživljalo abstraktno slikarstvo od tega datuma naprej vsaj celih 25 let srdite napade in obtožbe — Kandinskega je eden izmed uglednih kritikov predlagal za ustanovitelja umetniškega gibanja, ki bi se imenoval »idioti-zem« — in končno je res, da so hočeš nočeš, neposredno ali posredno, uprizarjali zasmehovalno gonjo v polpreteklem času tudi vsi tisti poskusi, ki so dokazovali, da enako zanimive oziroma nezanimive abstraktne slike lahko izdela opica, ali z barvami oblita skupina lepotic, ki se odtisne na pripravljena platna, ali pa kompjuter s svojo nenavadno sposobnostjo do podrobnosti natančno izdelati u-strezen grafični program.
Pravzaprav je bila v tovrstnih demonstracijah osmešena — ali naj bi bila osmešena — moderna umetnost nasploh, če se na primer spomnimo samo najsodobnejše glasbe, ki je s svojimi eksperimenti dala dovolj povoda za vsa mogoča norčevanja, ali pa za poezijo, ki naj bi bila vedno »razumljiva«, »porabna«, »koristna«, vedno izražajoč misli vseh na vsem dostopen način. — Spisi Vasilija Kandinskega pa so kot tih in dostojanstven odgovor, izjemno pričevanje velikega umetnika in človeka, ki je vse svoje življenje posvetil proučevanju in smislu umetnosti, s svojimi deli pa dandanes že dosegel tisto občudovanje in odobravanje, ki je pravzaprav dodatni porog izdatno dolgemu obdobju odklanjanja in zasramovanja. Da gre za nenavadno močno osebnost — kar so končno vsi veliki in pomembni ustvarjalci —-priča odgovor na vprašanje, kako komentira tako obsežna leta srditih in žolčnih borb, ki so njegovo življenjsko delo, vzporedno tudi življenjska dela drugih, odrinjale na deseti tir »resničnega« umetniškega udejstvovanja: »Kar se dogaja gladko in hitro, je vedno brez vrednosti.«
Sicer Vasilij Kandinski utemeljuje u-metnost in s tem tudi slikarstvo kot poseben izraz duha, ki se javlja v umetniku kot notranja nuja, notranji gon, slednji pa išče čas in dozorelost, da končno najde svojo pravo obliko, svoj ustrezen zaris, barvo in sporočilo. Za Kandinskega je duhovni razvoj človeštva podoben navzgor se pomikajočemu trikotniku, kjer »beli, oplajajoči žarek« novega, novo odkritega, pomika senzibiliteta in razumevanje vse više in više, pri čemer je no vrhu tega trikotnika lahko v določenem času tudi en sam človek. Pri tem citira Beethovnovo pozicijo, ki je niso razumeli niti njegovi kolegi, ustvarjalci, saj je ob prvi izvedbi njegove VIL simfonije skladatelj Weber prepričano vzkliknil, da o-menjeno delo nedvomno dokazuje, da je Beethoven zrel za norišnico. Nasproti »evoluciji« duha je zid, je »črna roka«, ki razvoj ustavlja — tako skorajda svetopisemsko Kandinski
—	»črna roka«, ki je rezultat sovraštva in vseh negativnih počel življenja in človeka, ljudje se spremenijo v zid, z nerazložljivo besnostjo in resničnim sovraštvom preganjajo vse, kar je izven ustaljenih norm, se upirajo lepoti, ki je izven običajnih danosti, privajenih obrazcev, cenijo zunanjo lepoto in zunanjost nasploh, snovnost^ in jim ni mar notranjosti in notranjih počel, ki so znanilci resničnega duha, napredka in človečnosti. Prava in resnična umetnost pa počasi vendar nepreklicno skupaj z drugimi duhovnimi dejavnostmi pomika trikotnik razvoja navzgor, in tisto, kar je dandanes preganjano, bo čez trideset let cenjeno, seveda če je izšlo iz notranjosti, si iz te notranjosti izborilo primerno obliko.
Abstraktna umetnost je zategadelj iskanje tiste oblike, ki naj privede samega duha iz notranjosti v točko, zaris, črto, barve, ploskve, dinamiko ter navzkrižno dinamiko posameznih delov slike; abstraktna umetnost do neverjetne senzibilitete razvija občutek in čutenje, apelira na občutke in ne več na zamejeni razum, čeprav je sicer tudi razumsko utemeljena v svojem izvoru in posledično-sti. Barve govorijo neposredno kot glasba, pretakajo se v gledalca, ki je odprt in svoboden, kot je v svojem bistvu svobodna in osvobajajoča vsaka prava umetnost, kompozicija slike vrtinči v tem istem gledalcu gibanje in utrip duševnosti.
JANEZ POVŠE
stran
PRIMORSKI DNEVNIK
8. januarja 1986
10 □ šport
Nogomet: drevi med Italijo in Nizozemsko
Zares trening tekma
Košarka: sinoči v pokalu pokalnih prvakov
Scavolini premagal Jugoplastiko
Scavolini - Jugoplastika 101:97 (59:41)
SCAVOLINI PESARO: Gracis 2, Magnifico 28, Frederick 22, Tillis 2, Zampolini 16, Costa 6, Silvester 25, Minelli, Franco, Cipolat.
JUGOPLASTIKA SPLIT:	Peraso-
vič 28, Sobin 10, Poljak 17, Burlò 4, Dukan 16, Radovič, Rada 10, Vučica 8, Pleština 4, Stipančev.
SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Vi-rownick (Izrael). PM: Scavolini 23:28, Jugoplastika 13:18. PON: Poljak (36).
PESARO — V sinočnjem četrtfinalnem srečanju A skupine je Scavolini tesno doma premagal splitsko Jugoplastiko, ki se je predvsem v drugem polčasu enakovredno upirala domačinom.
V domačih vrstah je zelo dobro i-gral Magnifico, ki je bil z 28 točkami skupno s Perasovičem najboljši strelec srečanja. Dobro sta igrala še SOvester in Frederick. Gostje so pred-
vsem zadovoljih v drugem delu srečanja. Poleg Perasoviča pa sta dobro igrala še Poljak in Dukan.
Koraćev pokal
V	današnjem 3. četrtfinalnem kolu Koračevega pokala bo zaposlenih več italijanskih in jugoslovanskih ekip.
Spored. SKUPINA A: Villeurbanne (Fr.) - Divarese: C. zvezda Beograd - Breogan Lugo (Šp.). SKUPINA B: Zadar - Berloni Turin. SKUPINA C: Challans (Fr.) - Bancoroma Rim; Bosna Sarajevo - Hapoel Tel Aviv (Izr.) ; SKUPINA D: Granollers (Šp.) - Mo-bilgirgi Caserta; Orthez (Fr.) - Partizan Beograd.
Pokal L. Ronchetti
Ljubljančanke v Schiu
V	drevišnjem 3. četrtfinalnem kolu pokala L. Ronchetti bodo košarkarice Iskre Delte Ježice iz Ljubljane gostovale v Schiu, kjer se bodo
spoprijele z moštvom Lanerossija. Ljubljančanke odlično igrajo v jugoslovanskem prvenstvu in tudi v pokalu so bile zelo uspešne, tako da je tudi drevi pričakovati soliden na stop.
V C skupini pa bo v Viterbu srečanje med moštvom Big Burg in Jedinstvom iz Tuzle.
Košarka: disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je za eno kolo izključila Massima lacopinija (Benetton) ter trenerja Alessandra Gambo (Granarolo) in Virginia Ber-nardija (Filanto Desio).
Turnir v Atlanti
ATLANTA — Izida 1. kola mednarodnega teniškega turnirja v Atlanti: McEnroe (ZDA) - Curren (ZDA) 7:6, 6:1; Connors (ZDA) - Noah (Fr.) 6:4, 7:6.
GENOVA — Drevišnje srečanje (ob 20. uri tudi po TV, drugi spored) med Italijo in Nizozemsko bo zares »zelo prijateljsko«. Italijanski zvezni trener Enzo Bearzot je namreč sklical vrsto mladih nogometašev ali pa takih, ki bi se lahko priključili že standardnim igralcem, ki bodo tvorili okostje reprezentance za Mehiko.
Po drugi strani tudi Nizozemci bodo nastopili s poskusno reprezentanco. Nekdaj evropska nogometna velesila je Nizozemska sedaj le poprečna reprezentanca, ki išče mladih talentov, da bi se zopet povzpela na sam evropski vrh.
»Azzurri« so včeraj v Genovi opravili zadnji trening.
POSTAVI
ITALIJA: G. Galli, Ferri, Nela, De Napoli, F. Galli, Tricella, Vialli, An-celotti, Serena, Matteoli, Baldieri. 12 Tancredi, 13 Renica, 14 Maldini, De Agostini, 15 De Agostini, 16 Berti.
NIZOZEMSKA:	Van Breukelen,
Blind, Verkuyl, Plotnp, Van Tiggelen,
Wouters, Lokhoff, Gullit, Van Der Dijp, Van Loen, Van Roy. 12 Hiele, 13 Van Harpen, 14 Godee, 15 Gorter, 16 De Wolf.
Sodil bo Jugoslovan Šoštarič.
Italijani v ospredju na raliyju Pariz - Dakar
TAMANRASSET (Alžirija) — Po četrti etapi avto-motorallyja Pariz -Dakar je med motociklisti solidno v vodstvu Italijan Baletrieri (honda), na 2. in 3. mestu sta Francoza Bacou (yamaha) in Neveu (honda), 4. je De Petri (It. - honda), 5. je Lalay (Fr. - honda) in 7. Marinoni (It. -yamaha).
Med avtomobilisti vodi francoska dvojica Gabreau - Pipat (range). Sledijo: 2. Metge - Lemoyne (Fr. - porsche); 3. Raymondis - Bos (Fr. -range); 4. Marci - Janssens (Bel. -land); 5. Lartigue - Giroux (Fr. - lađa); 7. Ickx - Brasseur (Bel./Fr. -porsche).
kratke vesti - kratke vesti
Za prijateljsko tekmo s Jadranom
Avstrijcev ni bilo
Umrl boksarski menežer
Rodolfo Sabbatini (58 let)
RIM — Pri starosti 58 let je včeraj nenadoma umrl Rodolfo Sabbatini, gotovo največji organizator boksarskih srečanj zadnjih let v Italiji. Organiziral je namreč približno sto dvobojev za evropski, štirideset za svetovni in veliko število dvobojev za italijanski naslov.
Antognoni utišal polemiko
FIRENCE — Predsednik Fiorentine Pontello je včeraj zavrnil vse obtožbe Antognonija na račun društva in trenerja, češ da ga je neupravičeno zamenjal. Popoldne pa je sam Antognoni, po sestanku, ki ga je imel s Flaviom Pontellom in za katerega se je zvedelo šele včeraj zjutraj, bil veliko bolj pomirjujoč in je izjavil, »da se je nekaj obrnilo na bolje«.
Olimpijske igre in obe Koreji
LOUSANNE — Danes in jutri bo v Lousannu srečanje mdd predstavniki
olimpijskih odborov obeh Korej, ki se bodo skušali dogovoriti o morebitnem sodelovanju Severne Koreje,
Tenis: Golešova naprej
WASHINGTON — Jugoslovanska teniška igralka Sabrina Goleš je na mednarodnem turnirju v Washingto-nu premagala Američanko Kuhlmino-vo s 7:5, 6:0. Italijanka Raffaela Reggi pa je izgubila z Američanko Zino Garrison s 3:6, 2:6. Ostala izida 1. kola: Duriel (VB) - Moneil (ZDA) 6:7, 6:2, 7:6, Gadusek (ZDA) - Do-mongeot (Ek\) 6:1, 6:3.
Preprečili bombni atentat proti sovjetski ekipi
WASHINGTON — Iz protesta proti nastopu neke sovjetske ekipe v hokeju na ledu so neznanci na stadionu, kjer bi se morala pomeriti z ekipo iz Bostona, namestili ročno granato, povezano s timerjem. Po anonimnem telefonskem pozivu so varnostne sile pravočasno našle granato.
Včerajšnjega predvidenega prijateljskega košarkarskega srečanja v Rep-nu med Jadranom in avstrijskim prvoligašem ABC Mercur iz Gradca ni bilo.
Predstavniki avstrijske ekipe so namreč šele včeraj zjutraj javih, da zaradi večjega števila poškodovanih igralcev niso mogli sestaviti moštva za to prijateljsko srečanje. Tako je tekma šla po vodi in zares škoda, kajti bila bi dokaj dober test za naše košarkarje pred nedeljskim prvenstvenim srečanjem s Celano iz Bergama.
Avstrijci bi morah poleg z Jadranom igrati v Trstu še dve prijateljski tekmi: danes proti Boru Radenski, jutri pa proti Servolani Leasest.
Ban še tretji
Čeprav je Marko Ban v nedeljo v Ferrari dosegel le 18 točk, je vseeno
ohranil tretje mesto na lestvici najboljših strelcev B lige. Razen Bonija (Panapesca), ki je dal 38 točk, so o-stah konkurenti za visoka mesta na tej lestvici dosegli »skromne« izkupičke: Della Fiori 23 točk, Bessi 23, Maseti 18, Turel 15, Maguolo 12 itd.
LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca Montec.)	416
Della Fiori (Cagiva VA)	324
MARKO BAN (JADRAN)	314
Bessi (Faciba B. Arsizio)	308
Masetti (Ecocementi FE)	296
Turel (Castor Pordenon)	287
Maguolo (Panapesca Montec.) 261 Lana (Teorema Arese)	252
Lamperti (Citrosil VR)	250
Svetovni pokal v bobu
CERVINIA — Včeraj so opravih prve poskusne vožnje pred jutrišnjimi prvimi uradnimi tekmami v svetovnem pokalu v dvosedežnem bobu.
KRIZA PRI STEFANELU
Bodo ukrepi zalegli?
Končal se je prvi del v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l in A-2 hge. Za tržaški Stefanel in go-riški Segafredo se gotovo ni končal najbolje. Tržačani so namreč pri dnu lestvice, Goričani so sicer na razpredelnici nekoliko više, vseeno pa je bera točk daleč od pričakovane.
Po zelo slabem nastopu v zadnjem kolu proti turinskemu Berloniju je vodstvo tržaškega Stefanela na ponedeljkovem sestanku z igralci odločilo, da zopet preveri vse ekonomske dogovore in jih bo odslej prilagodilo glede na učinkovitost igralcev v prvenstvu. Vodstvo je tudi izreklo svojemu trenerju Pughsiju popolno zaupnico.
Bodo tile ukrepi zalegli? Po našem, niso vzroki dosedanjih slabih rezultatov odvisni le od (nd) požrtvovalnosti igralcev, že sama sestava moštva pred prvenstvom ni bila najbolj posrečena. Da o vrtoglavi menjavi A-meričanov sploh ne govorimo.
Kasparov-Karpov v slepi ulici?
MOSKVA — Po pisanju tiskovne agencije ANSA je skorajda uradno, da svetovni šahovski prvak Kasparov ne bo hotel odigrati revanše s prejšnjim prvakom Karpovom. V Moskvo je včeraj dopotoval predsednik mednarodne šahovske zveze Campo-manes, ki naj bi ugladil spor.
Po novem pravilniku bi namreč Kasparov na zahtevo Karpova moral o-digrati revanšo. Kasparov pa sedaj vztraja na tem, da morajo prej izdelati dokončni pravilnik svetovnega prvenstva. Pravilo o revanši so namreč sprejeli, potem ko so prvo srečanje med Karpovom in Kasparovom prekinih pri rezultatu 5:3 za Karpova. Tedaj so nekateri zatrjevali, da je bil Karpov oškodovan in naj bi i-mel pravico do revanše.
Kasparov sedaj pravi, da je nečloveško, da bi samo tri mesece po zadnjem dvoboju odigrah že novega, potem ko so enega prekinih prav iz humanitarnih razlogov, ker naj bi bila tekmeca povsem izčrpana.
Agroppi ostane
FIRENCE — Pri Fiorentini so včeraj potrdih, da bo Agroppi treniral ekipo tudi v sezoni 1986/87.
zvonko simoneta o ženski namiznoteniški a ligi
Damjana Sedmak navdušila številno publiko v Zgoniku
Prva tekma v letu 1986 je prav gotovo zadovoljila številno publiko, ki je v soboto v športno - kulturnem centru v Zgoniku. prisostvovala prvenstveni tekmi med domačo ekipo Kras	Globtrade in Recoarom iz'Boc-
na.	Srečanje	je	bilo izredno zanimi-
vo, nekateri dvoboji pa na visoki tehnični ravni. Začetek ni bil najbolj spodbuden za domačinke, ko je povsem nepričakovano Miličeva prepustila zmago Fasoltovi. Sonjina igra je bila zelo raztrgana, predstavnica iz Bočna je vsilila svoj tempo igre in osvojila srečanje.
Stanje je nato izenačila Bernardiče-va, ki je premagala »vedno mlado« Santifallerjevo, toda v drugem setu se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor nasprotnice.
Sledil je dvoboj med stalno članico
državne reprezentance Busnardovo in Sedmakovo. Vsi so pričakovali ponovno vodstvo ekipe iz Bočna in s tem realno možnost za osvojitev srečanja. Vendar je Damjana že od samega začetka dokazala, da je v izredni formi in zaigrala je sproščeno in zelo pazljivo. V treh setih je tako zgrešila zelo malo udarcev in odlično zaigrala proti obrambi. Po tesnem porazu v prvem setu je v nadaljevanju prisilila nasprotnico k predaji s točnimi in odličnimi »top-spini«, tako »forhanda« kot »backenda«. V 3. setu je že v začetku zbrala 9 točk in nato obdržala vodstvo do konca.
Ta zmaga je dala Kvasovkam novega elana. Z igro, ki sta jo predvajali Sedmakova in Bernardičeva v igri dvojic, nasprotnici jim nista mogli do živega. Pri stanju 3:1 za Kras Globtrade pa je bil zadnji dvoboj med Bernardičeva in Fasoltovo le gola formalnost.
V ostalih srečanjih tega kola pa ni bilo presenečenj in vse ekipe, ki
so veljale za favorita, so zmagale.
Na lestvici je ostalo vse kot prej, samo TT Coccaglio je na 4. mestu do-
Damjana Sedmak
hitel Recoaro iz Bočna.
Naslednjo tekmo bo Kras Globtrade igral v Terniju in ne bi smel imeti večjih težav z Vigorjem, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici. V Terni bodo naše igralke odpotovale brez Miličeve, ki je službeno zasedena. Njeno mesto bo prevzela mlada Ukmarjeva.
IZIDI 8. KOLA
Kras Globtrade - Recoaro Bočen 4:1; TT Coccaglio - Vigor Temi 4:0; Štetan Neapelj - TT Maratea 4:0; TT Barcehona - PG Surgelati Arena Verona 1:4.
LESTVICA
Surgelati Arena 16; Kras Globtrade 14; Štetan Neapelj 12; Recoaro Bočen in TT Coccaglio 8; TT Maratea 4; Vigor Terni 2; TT Barcellona 0.
PRIHODNJE KOLO
Vigor Temi - Kras Globtrade; Recoaro Bočen - Štetan Neapelj; Surgelati Arena Verona - TT Coccaglio; TT Maratea - 'FT Barcehona.
Veliko število kandidatov za organizacijo olimpijskih iger leta 1992
Dvanajst mest ah krajev se poteguje za organizacijo olimpijskih prireditev za leto 1992. Na poletnem zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora (MOO) v Berhnu je kar deseterica kandidatov prikazovala svoje dosedanje organizacijske dosežke, naravne lepote, makete, načrte in filmske zapise. Le Beograd in New Delhi nista bila v tem pogledu zastopana.
Kateri pa so kandidati za poletne igre?
AMSTERDAM — Igre je gostil v razvojni fazi olimpijskega gibanja. Dejansko potrebuje za vse panoge nove objekte, trdi pa, da ima primerno finančno kritje. Okviren načrt predvideva zelo strnjena prizorišča. Možnosti za dodelitev nima veliko.
BEOGRAD — Kandidatura je padla med jurišem uspeha ZOI v Sarajevu. Najprej jo je nekdo zinil in zdela se je tako imenitna, da je postala na mah uradna. Je pa tudi precej domačih nasprotovanj. Beograd je v
minulih desetletjih priredil res veliko število vehkih mednarodnih tekmovanj, mu bodo pa tokrat organizatorske izkušnje zadostovale?
NEW DELHI — Zadovoljivo prirejene azijske igre leta 1982 so navdušile tedanjega šefa organizacije in sedanjega premiera Rajiva Gandhija za prestižno kandidaturo. Sedež bi bil seveda eksotičen, dejstvo, da bodo igre 1988 tudi v Aziji, pa daje Indijcem malo možnosti. Objekti bi bili v glavnem nared, potrebno pa jih bi bilo primemo vzdrževati.
BRISBANE —- Županja tega avstralskega mesta Sallyanne Atkinson je v Berlinu na svojevrsten način propagirala svoje mesto. Držala se je svoje domače navade in vsak dan potekla nekaj kilometrov po berlinskih ulicah. Brishanski upravitelji računajo na zemljepisni dejavnik. Doslej so bile igre le enkrat pod ekvatorjem. Z majhnimi dopolnitvami bi
športni objekti, ki so služili igram britanskega Commonwealtha leta 1982, skoraj zadostovali.
PARIZ — OI je gostil že dvakrat in starta zato v neugodnem položaju. Kandidaturo je predstavil Guy Drut, bivši olimpijski prvak v teku na 110 m čez ovire in sedaj visok športni funkcionar. Olimpijsko naselje so si Parižani razmislih tako, da bi ga na dva dehla Sena. Večino objektov bi zgradih v samem mestu.
BARCELONA — Kandidirala je že dvakrat in predsednik MOO Samaranch je domačin. Obširna diplomatska dejavnost Samarancha bi morala dati svoje sadove. Baje se za Barcelono ogreva sociahstični tabor, ki ima nato svoj vpliv tudi v tretjem svetu. Starta ko vehk favorit prestižnega teka. 33 od 40 športnih objektov je že pod streho.
Za zimske igre se poteguje tudi šesterica. Nekaj je zelo znanih turistič-
nih krajev. Posebnosti »zimskih« kandidatov:
SOFIJA — Brez vehkih izkušenj v zimskem športu. Poleg tega bo trpela zemljepisno zaradi bližine iger v Sarajevu. Vse naprave naj bi bile največ 17 km od mestnega središča.
ALBERTVELLE — Kraj v francoskih Savojskih Alpah. Za reklamo je skrbel slavni smučar Jean Claude Killy, ki ima tam tudi nekaj svojih koristi. Vehko bo odvisno od diplomatske sposobnosti Francozov.
CORTINA D’AMPEZZO — Igre je gostila pred 30 leti in je svojo kandidaturo zelo skrbno pripravila. Spričo masovne prisotnosti Italijanov v raznih mednarodnih športnih zvezah ima verjetno solidne možnosti, da ji podehjo organizacijo.
BERCHTESGADEN — Kraj v Bavarskih Alpah je v posebno zadrugo privabil tudi okoliške vasi, ki razpolagajo s priznanimi napravami (In-
zell, Ruhpolding, Reit im Winkl, Ko-nigssee). Vsekakor je ta kraj na turistični borzi v zadnjih letih nekoliko popustil.
FALUN — Kandidira že tretjič in se naslanja na usmiljenje MOO. Fa-lun je znano središče za klasično smučanje, alpske discipline pa bi izpeljali v Àreju. 400 km ah 1 uro z letalom! Švedi morajo precej naprav posodobiti.
LILLEHAMMER — Eno največjih norveških središč zimskega športa. Zgraditi mora le progi za sankanje in bob ter delno prilagoditi potrebam alpske proge. Prva kandidatura in torej malo možnosti za uspeh.
O OI za leto 1992 bodo odločali v prihodnji športni sezoni. Dejstvo, da se organizacija podeljuje kar 6 let prej, daje jasno shko o obširnih potrebah prirediteljev, ki vsi cd uspeha pričakujejo tudi kasnejše koristi.
BRUNO KRIŽMAN
Med odbojkaricami Sloge in Sovodenj Centralsped
Košarka: po 1. delu prvenstva kadetov
Drevi ponovitev spornega derbija
Po prizivu Sloge razveljavili zmago gostinj s 3:2
Drevi ob 19.15 bo na Opčinah ponovitev ženskega odbojkarskega derbija C-2 lige med Slogo in Sovodnja-rni Centralsped. Izid tekme 4. kola, ki je bila na sporedu 8. decembra, so namreč kot znano, po prizivu Sloge razveljavili. Takrat so srečanje s 3:2 dobile Sovodenjke, toda sodnik ni dovolil trenerju Sloge Peterlinu, da sedi na klopi, češ da njegov položaj ni bil regularen. Tekmovalna komisija je na osnovi priziva tržaškega društva ugotovila, da je bil sklep sodnika neutemeljen, zato je bilo treba odrediti ponovitev tekme.
Drevišnje srečanje je za šesterki zelo važno, saj sta po zadnjih porazih zapluli v nevarne vode. Ne smerno namreč pozabiti, da bo iz C-2 lige letos izpadlo rekordnih pet ekip (od skupnih 13), zato sta drevišnji točki resnično zlata vredni za obe šesterki, tako da se obeta zanimivo in borbeno srečanje, upati pa je, da tokrat ne bo prišlo do nobenih nadaljnjih zapletov.
Posnetek s srečanja C-2 lige med Slogo in Vigonovom
Odbojka: pred pričetkom 1. moške divizije na Tržaškem
Bor pomlajen, ne pa oslabljen
Tudi na Tržaškem se bo čez nekaj tednov pričelo moško odbojkarsko prvenstvo 1. divizije, v katerem bosta letos sodelovali dve slovenski ekipi: Bor, ki je v tej ligi igral že lani, in Sloga, ki je izpadla iz D lige.
Borovo moštvo, ki se na to prvenstvo pripravlja že od poletja, bo tudi letos vodil Milovan Stubelj, ki že tretje leto trenira pri našem tržaškem mestnem društvu, letos pa je prevzel nadzorstvo tudi nad obema mladinskima ekipama. Portoroškemu trenerju je namreč v treh sezonah požrtvovalnega in dobrega dela uspelo sestaviti strnjeno skupino fantov, ki so letos toliko napredovali, da se bodo lahko brez pomoči starejših i-gralcev udeležili tudi pokrajinskega članskega prvenstva, čeprav so skoraj vsi še vedno mladinci, nekateri pa še celo pionirji.
»Letos nam je uspelo zadovoljivo izenačiti kakovost igralcev, ki pripadajo različnim generacijam,« nam je z zadovoljstvom povedal Stubelj. To mu je omogočilo, da hkrati trenira ekipo, ki se bo v celoti ali z delom igralcev, udeležila kar treh prvenstev, poleg 1. divizije, tudi under 18 (to prvenstvo fantje že končujejo) in pa under 16. Da je prišel do tega, se je moral kar pošteno namučiti, sedaj pa so domala vsi fantje že tako spretni, da boljši ne »trpijo« prisotnosti mlajših, ti pa se ob nekaterih izkušenejših zelo hitro kalijo in uspešno napredujejo.
»Prav zato,« pravi Stubelj, »smo letos sporazumno z odborom sklenili, da se bomo v 1. diviziji odpovedali pomoči nekaterih starejših fantov, ki so lani igrali, tako da bomo v Prvenstvo stopili izključno z mladimi silami, ogrodje ekipe pa bodo sestavljali igralci under 18.« Ta sklep Pri Boru niso sprejeli ravno z lahkim srcem. Odbor si je celo prizadeval, da bi imel letos dve ekipi 1. divizije, eno mlajšo in eno starejšo, a iz raz-Pih razlogov, predvsem pa zaradi Pomanjkanja vadbenega prostora, je ta varianta odpadla, vodstvo pa se je zato opredelilo za to, da privili-gira mlade. Povsem na dlani je, da
Milovan Stubelj, trener Bora
tako pomlajena ekipa nima velikih ambicij, toda trener Stubelj je optimist: »Ekipa je res neizkušena,« pravi, »a ni slabša od lanske. V kolikor konkurenca ne bo močnejša, bi lahko tudi presenetili.«
Je torej pri Boru z naraščajem vse v najlepšem redu? »Lahko smo zadovoljni,« meni še Borov trener, »saj
S P D T
obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje danes, 8. januarja, ob 20. uri na liceju F. Prešeren.
SPDT
prireja jutri, 9. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) ob 20. uri vsakoletni DRUŠTVENI VEČER. Na sporedu bo prikaz diapozitivov članov, prijateljski pomenek in končna družabnost. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 9. januarja, ob 20.00 v Ul. sv. Frančiška 20.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je na razpolago še nekaj
imamo nekaj igralcev, ki se bodo kmalu lahko vključili v člansko postavo (Bor JIK banka op. ur.), toda v bodoče bi morali vsekakor bolj načrtno delati z najmlajšimi, da ne bodo nastale vrzeli, kakršne smo bili prisiljeni krepiti v zadnjih sezonah. (ak)
Seznam Borovih igralcev 1. divizije*
under 18 in	under	16	1	
Marko KALC	1966 181 cm			p
Dario METON	1968	185	cm	c
Janko JABLANŠČEK	1968	184	cm	k
David STARC	1969	188	cm	u
Marko MAREGA	1970	180	cm	c
Olaf SEDMAK	1969	178	cm	p
Karim GERMANI	1966	172	cm	k
Igor GOMBAČ	1966	182	cm	k
Davorin GOMBAČ	1970	170	cm	k
Martin CAPPELLINI	1969	180	cm	k
David JERCOG	1971	173	cm	P
Maksi CLEMENTE	1969	183	cm	k
Edvin STARC	1971	170	cm	P
Sergij BLASO	1970	188	cm	c
Peter ŠULIGOJ	1970	180	cm	k
Tom HMELJAK	1970	170	cm	k
Erik ŠVAB	1970	175	cm	k
mest za avtobusne izlete 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja v Sappado. Vpisovanje danes od 20. do 21, ure na sedežu društva.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 14. redni občni zbor v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: otvoritev, predsedniško poročilo, poročilo odbornikov, pozdravi gostov, volitve častnega odbora in razno. Vabljeni!
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane in prijatelje društva, da si lahko v prostorih Doma A. Sirk v Križu ob petkih od 18. ure dalje sami uredijo osebne smuči. Poskrbljena bo priprava in potrebni material. Možnost srečanja in družabnosti ljubiteljev tega športa.
obvestila
Pet zmag - le en poraz obračun Jadrana Parco
JADRAN FARGO — BARCOLANA
123:76 (56:34)
JADRAN FARGO: Kovačič (0:2), Uršič 20 (2:2), L. Lippolis 17 (1:2), M. Pertot, Barini 4, Carbonara 22 (1:2), P. Pertot 7 (1:2), P. Lippolis 5 (1:2), Lokar 38 (6:7), Mosetti 10 (2:4).
SODNIKA: Buda in Ruaro. PM' Jadran Farco 15:25. PON: Lippolis (36). 3 TOKE: Carbonara 1.
Jadranovci so sklenih prvi del prvenstva s pričakovano in prepričljivo zmago proti Barcolani. O tem srečanju ni kaj dosti povedati, saj je bila premoč naših očitna. Velja pa poudariti, da so se izkazali košarkarji, ki so doslej manj igrali. Za visoko zmago pa gre pohvala vsem igralcem.
Jadranovci so v prvem delu dosegli pet zmag, zabeležili so le en poraz, in to pričakovan proti goriške-mu Segafredu. Obračun je torej več kot zadovoljiv.
Že v soboto pa čaka naše košarkarje težka naloga. V gosteh se bodo namreč spoprijeli z Don Boscom. Srečanje bo ob 17.30 v telovadnici, v Istrski ulici v Trstu. (M. Raserò)
IZIDA 6. KOLA: Jadran Farco -Barcolana 123:76; Pordenone - Lea-sest 74:85.
LESTVICA: Jadran Farco 10, Sega-fredo in Leasest 8, Don Bosco 6, So-teco 4, Pordenone 2, Barcolana 0.
MLADINCI
POLET — DOM prek. v 36. min.
Slovenski derbi mladincev med Poletom in Domom so prekinili v 36. minuti, ko je opensko moštvo vodilo z devetimi točkami razlike. Gostje so skušali spremerdti potek tekme z grobo igro, ki jo je nezanesljivi sodnik Klammert tudi toleriral. Poletovci so pametno držali vodstvo in niso nasedli provokacijam do štiri minute pred koncem igre, ko je Poletov košarkar reagiral na udarec nasprotnika, nakar1 je nastala splošna zmeda: nekaj staršev domačih košarkarjev je prišlo na igrišče in sodnik pravi, da ga je nekdo od gledalcev udaril. Pri tem je prekinil -srečanje in odšel v slačilnico.
Vsekakor mučni zaključki tekme med slovenskima ekipama in upati je samo, da takim dogodkom ne bomo nikoli več priča.
Sergij Tavčar
BOR — INTERMUGGIA 108:69
(58:40)
BOR: Pregare 24 (6:8), Smotlak, Jogan 2, Vocchiet 8, Semen 22 (4:6), Kovačič 5 (1:1), Volk 17 (5:6), Korošec 15 (2:2), Pieri 15 (1:3).
Borovi mladinci so brez večjih težav premagali moštvo iz Milj, čeprav še zdaleč niso igrali kot znajo. Nasprotniki so se enakovredno upirali našim vse do 10. minute prvega polčasa, nato so borovci le strnili svoje vrste in visoko zmagali. Zopet se je odlikoval Štefan Semen, ki je v zadnjih tekmah steber Borove obrambe, tako pri članih kot pri mladincih, tokrat pa je odlično zaigral tudi v napadu. (Vato)
SABA — KONTOVEL ELECTRONIC
SHOP 61:71 (29:38)
KONTOVEL: Grilanc 33, Pertot 4, Pupulin, Niko Pertot 14, Gruden 12, Zugnia, Brisichia 2, Emili 6, Bogateč.
Kontovelci so končno dosegli prvo prvenstveno zmago. Zmagali so sicer proti šibki ekipi Sabe. Že po prvem polčasu je bilo razvidno, da so Kontovelci boljši, saj so že vodili za 9
točk, nato pa so obdržali prednost do konca. Povedati je treba, da je Grilanc dosegel kar 33 točk. (D. Danieli)
IZIDI 4. KOLA: Saba - Kontovel E-lectronic Shop 61:71; Polet - Dom prekinjena; Libertas - Barcolana A 73:62, Bor - Intennuggia 108:69.
LESTVICA: Libertas, Barcolana A in Bor 6, Intennuggia 4, Polet, Dom in Kontovel Electronic Shop 2, Barcolana B in Saba 0.
NARAŠČAJNIKI
SOKOL — STELLA AZZURRA 85:48
(45:21)
SOKOL: Tinta 2, Gherli 4, Legiša Šuligoj 13 (1:3), Stanissa 24 (2:3), Paulina 17 (5:10), Pizziga 6 (2:2), Lessiza 9 (3:6), Sosič 10 (4:6).
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so po dolgem premoru sokolov-ci spet slavili. Tekma ni bila lepa, tudi ker igralci obeh ekip niso mogli pokazati vsega kar znajo, zaradi očitne premoči domačinov. Razveseljiva ugotovitev je počasna, a konstantna asimilacija skupne igre v napadu kot tudi napredek mlajših igralcev, predvsem pa se je tokrat izkazal Gherli.
(A. Pupis)
DEČKI
RICREATORI — BOR ADRIAIMPEX
63:112 (26:56)
BOR ADRIAIMPEX :	Prelec 10
(0:2), Danieli 13 (1:1), Berdon 8, Arena 24 (0:2), Oberdan 18 (1:2), Presei 3 (1:2), Bajc 8 (4:8), Ažman 24 (0:2), Pavlica 2, Legiša 2.
TRI TOČKE: Oberdan (1).
Borovci so uspešno opravili prvi nastop v letošnjem prvenstvu. Brez težav so premagali šibko ekipo Ricreatori ja. Naši so takoj prevzeli pobudo in so že v 10. minuti vodih s 38:13. Prednost so v naslednjih minutah še_ povečali in obdržali do konca tekme. V napadu sta se razigrala Arena in Ažman, celotna ekipa pa je odpovedala v obrambi, saj jim je šibki nasprotnik zadal kar 63 pik. (L.F.)
IZIDI 2. KOLA: Leasest A - Leasest B 69:36; Ricreatori - Bor Adria-impex 63:112; Futtetna - Autosandra Dne 53:82; Libertas - Inter 1904 79:74.
LESTVICA: Leasest A in Libertas 4, Bor Adriaimpex, Don Bosco, Autosandra Dne in Leasest B 2, Inter 1904, Ricreatori in Fruttetna 0. Don Bosco in Bor Adriaimpex imata tekmo manj.
PROPAGANDA Turnir za Trofejo Trsta
BOR — SOKOL	91:53 (44:23)
BOR: Filipčič 3 (1:2), M. in O. Umer, Barini 14, Paulica 38 (0:3), Starec 2, D. Umer 6, Gregori 22 (1:2), Turk 2 (0:2), Schiulaz 4 (0:2).
SOKOL: Gabrovec, Kosmina, Mi. Gruden 20 (4:10), Hmeljak, D. Gruden 6 (0:1), Argiolas, Svetlič 7 (1:3), Kosma, Pertot, Pipan, Ma. Gruden 20 (1:2).
TRI TOČKE: Gregori, Ma. Gruden 1.
Tekfna je potekala enosmerno v korist Bora, le v zadnji četrtini so sokolovci omilili poraz. Gostje so pokazali napredek, medtem ko so pri borovcih prvič stopili na igrišče' nekateri novi igralci, med katerimi je bil najuspešnejši David Umer. Najboljša v Sokolovih vrstah sta bila Mitja in Matej Gruden, pri borovcih ja Jan Gregori, ki si je opomogel po hujši poškodbi in Andrej Paulica, ki je v 16 minutah dosegel kar 38 točk. (Vanja Jogan)
pri doberdobski Mladosti že gledajo na bodočnost
NOGOMET:
Predsednik Mladosti Nordjo Gergolet
V tretji nogometni amaterski ligi se je zaključila prva polovica prvenstva. Počitek med prazniki je čas, ko e-kipe skušajo popraviti popravljivo in planirajo drugi del prvenstva.
S predsednikom doberdobskega nogometnega kluba Mladost Nordjom Gergoletom, smo pregledali delovanje društva in uspehe prve članske ekipe.
Kraševci niso v letošnjem prvenstvu kos takim rezultatom kot so bili v lanskem letu. Vendar vzroki za vse to so in jih je veliko. Gergolet meni, da je za enkrat članska ekipa še prešibka, da bi lahko posegala po prvih mestih. Z razliko lanskega leta, je kar osem standardnih igralcev odpovedalo. Večina je obesila čevlje na klin, drugi pa so se raje odločili za druga moštva. Tako se je predstavila na start zelo pomlajena ekipa. Ta nima takega kompetitivnega potenciala. Cilj tega prvenstva sta le sredina lestvice in nabiranje izkušenj za mlajše igralce. Vendar je bilo doseženo v prvem delu prvenstva manj točk kot je bilo v pričakovanjih. Predsednik meni, da je bila e-kipa prikrajšana, ker je igrala vsa domača srečanja, razen dveh, na tu-
jem, oz. na igrišču v Romjanu. Do-berdobsko igrišče je bilo namreč nekaj časa zaprto. Oblasti so potrebovale mnogo časa, da so dovolile u-porabo stopnišča za gledalce. Vsekakor pa je ekipa najbolj pokazala kar zna v tekmah proti slovenskima eki parna. Vedno se je namreč odlično o-drezala. Ko pa se je ekipa spet vrnila na domače igrišče je takoj in brez velikih težav posegla po točkah.
V drugem delu prvenstva, meni Nordjo Gergolet, si bo ekipa gotovo priborila več točk. Pred domačim občinstvom je namreč Mladost trd oreh za vsakega.
»Pred prvenstvom je bil govor o združeni nogometni ekipi na Goriškem: Mladost je bila takrat proti taki zamisli. Kaj pa sedaj?«
»Zamisel je dobra, vendar ne gre zadeve improvizirati. Treba se je začeti meniti že sedaj. Zadnji krat smo bili proti temu, ker je bilo vse narejeno z naglico. Reakcije z naše stra-
ni so prišle na dan prav zaradi tega. Poleg potenciala, ki ga predstavljajo igralci, mislim, da manjka o grodje, ki bi držalo skupaj vso za devo. Mnenja sem, da je preizkusna doba enega leta premalo. Prekratko obdobje, gotovo bi ne dalo zaželenih sadov. Če mislimo na zadevo resno, bi morala biti preizkusna doba vsaj štirih ali petih let. Četudi bi se ekipa prvo leto slabo odrezala, bi moral že biti zagotovljen dolgoročni program. Poleg tega pa mislim, da bi moralo biti zaledje mladinskih ekip mnogo bolj razvito. Nenazadnje bi si morali zagotoviti tudi sponsorje, ki bi s svojimi prispevki omogočali kvalitetno delo. V tem smislu je treba tudi gledati na interese manjšine. Taka ekipa ne sme uničiti vse ostale. Če gledamo objektivno i ma Mladost daleč največ naraščaja. S skupnimi močmi dosegajo slovenske goriške mladinske ekipe odlične rezultate.
Mladost je v zadnjih letih prišla do kvalitetnih ekip. Vedno, od vsega začetka je organizirala ekipe, ki še zdaleč niso bile kompetitivne. Vendar so se mladi lahko športno udejstvovali. Sedaj pa so naše mladinske ekipe na prvih mestih v svojih konkurenčnih ligah. To je sad dolgoletnega dela. Pohvala, da se je plani ranje uresničilo, gre predvsem trenerjem, ki svoje delo odlično opravljajo. Seveda vse to stane. Da vso to dejavnost obdržimo, smo prisiljeni tudi na deficit. Vendar’ s programiranjem bomo nadaljevali. Od uspehov mladinskih ekip imamo namreč mnogo zadoščenja. Spomladi bomo imeli svoj redni občni zbor. Vendar se že sedaj nekaj premika. Komisijo smo zadolžili, da poišče nove ljudi, za močnejši kader. Mnenja sem predvsem, da moramo prepričati starše naših mladih nogometašev, da se aktivneje vključijo v odbor in v delo društva.«
MARKO JARC
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ^ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitni t«kočl račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelievo 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. J ZTT	IteijJl ftantaHMU
m tiskar- ^Trst	|M|Jflzv«z»5a*of>*nii
I l	ulolnkov FIEG
8. januarja 1986
Priprave na predsedniške volitve 1988. leta
V ZDA brusijo politične nože
WASHINGTON — Po nekem političnem pregovoru so volilna kampanja v ZDA prične naslednji dan po izvolitvi predsednika: v tej državi politične nože sila hitro nabrusijo in v tekmi za predsedniško mesto imajo več možnosti tisti, ki so usposobljeni za dolgo progo, veliko bolj kot kratkoprogaši.
Ta pregovor zelo dobro pozna demokrat Gary Hart, lanski nasprotnik Walterja Mondala, ki je pred nekaj dnevi napovedal, da se bo potegoval za predsednika države na volitvah 1988. leta, ko Reagan ne bo več kandidiral.
Nekaj dni pred Hartovo napovedjo, da se ne bo predstavil kot senator v Coloradu, ampak kot predsedniški kandidat, je senator Edward Kennedy sporočil svoj umik s političnega odra. Z umikom Kennedyja je Hart postal vodilni človek v demokratični stranki. Njegova poglavitna naloga bo pridobiti simpatije stranke, ki ga je 1984. leta imela za premladega in neizkušenega. Naklonjenost pa si bo moral poiskati tudi med delavci, priseljenci, pripadniki drugih ras, malo in srednjo buržoazijo in med intelektualci, ki predstavljajo ogrodje stranke in za katere se bodo potegovali tudi drugi kandidati. Med »novo generacijo« kandidatov prištevajo še senatorja Bidena iz Delawara, poslanca Gephardta iz Missourija, guvernerja Babbitta iz Arizone in Robba iz Virginie, same štiridesatletnike, ki hočejo preveriti demokratične tradicije v luči Reaganove tržne politike.
Če demokrati brusijo nože, republikanci ne sedijo križem rok; zaenkrat jim zadostuje, da so trdno na sedlu in izkoriščajo napake demokratov. Pod-predsodnik George Bush se vedno pogosteje pojavlja na uradnih kosilih konservativne struje demokratične stranke, poslanec Jack Kemp iz New Yorka pa tudi ne skriva svojih ambicij. Uradno se predsednikova stranka za volitve še nel pripravlja.
Svojevrstni rekord: 60 natečajev v 22 letih
PALERMO — Ni ravno dosežek za »Guinnessa«, pa je po svoje vseeno zanimiv. Danes 40-letni Michelangelo La Spesa iz Palerma je v 22 letih opravil GO natečajev za pridobitev službe, napredovanje in premestitve. Sedaj je zaposlen v uradu finančnega ministrstva, kakšnih 100 km iz Palerma, in bi rad dobil delo doma, ker je 200 km na dan z avtom velik fizični in finančni napor.
Kako premagati trdoživo birokracijo
Tujec direktor na Kitajskem
Zahodnonemškl upokojenec je z odpravo mrlvih delovnih mest zvišal proizvodnjo
PEKING — Upokojeni zahodnonem-škii inženir, 66-lcitni Werner Gerich, je postal prvi tuji direktor nekega industrijskega obrata na Kitajskem. Konec leta 1983 je prišel na Kitajsko kot svetovalec tovarne diziovih motorjev v Wuhanu, nekaj mesecev kasneje' pa so ga delavci proglasili za direktorja. Poleg Zahodnih Nemcev in Kanadčanov so podobne položaje že zasedb tudi Japonci. Nekdanji minister za finance in obrambo in namestnik predsednika Singapura je postal svetovalec kitajskega turističnega gospodarstva. Toda Kitajci s tem niso prenehali presenečati. Ameriškega matematika so postavili za prvega tujega direktorja inštituta za matematiko.
Gerich je kot prvi tuji direktor postal častni občan Wuhana. O njegovih zamisbh veliko pišejo kitajski listi, saj se povsem skladajo z reformo, ki jo od lani uvajajo v industriji, že leta 1979 pa so jo začeli izvajati v kmetijstvu.
Najbolj revolucionarno potezo je Gerich, ki vodi podjetje z 2.000 delavci, napravil z odpravo vseh namestnikov direktorjev in šefov oddelkov. Do njegovega prihoda je bilo v »njegovi« tovarni pet direktorjevih namestnikov, vsak oddelek pa je imel svojega šefa m spet nekaj namestnikov. Seveda je na takšen način nastala zaplete-
PEKING — Posnetek neke tovarne na Kitajskem: eden dela, ostali pa gledajo.
na delovna organizacija, v kateri jih je malo delalo, drugi pa so živeli kot troti.
Odslej dlje je Gerich edini direktor v podjetju, ob sebi pa ima samo e-nega pomočnika.
»Kadar je preveč pomočnikov, takrat eden zvrača odgovornost na drugega. Brez njih je mogoče prav dobro deiati,« je izjavil upokojeni inženir, ki je pri svojih zrelih letih doživel svoj
V Rimu zaplenili 6,5 kg heroina
RIM — Finančna straža je na le-tabšču Fiumicino zaplenila 6,5 kg heroina in aretirala dve ženski, ki sta mamilo tihotapili. Če bi heroin poslali na tržišče, bi njegova, vrednost znašala 8 milijard lir. Mambo sta ženski skrili v dvojno dno dveh plastičnih kovčkov rdeče barve. Obe so aretirali in ju poslab v zapor. Ena je 53-letna Michebne Solange Levesque, profesorica na liceju v Kanadi, druga pa njena sestra 5&-letna Laurence Rolande Levesque, uradnica na šob svoje sestre.
Sestri sta 14. decembra iz Montreala odleteli v New Delili in sta se tokrat preko Rima vračali domov. Financ ar ji so pri pregledu ugotovili, da kovčka premalo »držita« za svojo velikost. Letalo je odletelo z zamudo, ker so financarji pregledah še o-stai.i del prtljage aretiranih sester in ugotovili, da je »čista«.
Potem ko so mornariški strelci 1983. leta na otoku »naredili red«
Američani na Grenadi po geslu »pridi, poglej in odidi«
SAINT GEORGES — Tovarna igrač in obnovljeni hotel Grenada Beach: to sta edina rezultata na vse vetrove razbobnane pomoči, ki naj bi jo A-meričani dali za gospodarski razmah Grenade, državice v Mabh Antilih, potem ko so njihovi mornariški strelci oktobra 1983 na otoku »naredili red«. Na to grenko izkustvo prebivalcev »otoka začimb« je te dni opozoril vodja domoljubnega gibanja Ken-drick Radix, ki je prevzel mesto pokojnega Mauricea Bishopa.
Nič manj sarkastično pa o posledicah ameriške vojaške intervencije, s katero je Washington hotel pokazati, »kako nagrajuje prijatelje«, ne govori predsednik združenja podjetnikov Wil-
liam Otway: »Ravnali so se po geslu — pridi, poglej in odidi.« S tem misli ameriške investitorje, ki so v zadnjih dveh letih na dolgo in široko preho-dhi 340 kvadratnih kilometrov državice, nato pa jo popihah, tako da za njimi ni ostala niti ena sama sled.
Otočani so se, skratka, prehudih iz omamnega občutja, v katero jih je pahnil »prijatelj - agresor« z obljubo, češ da jim bo prihranjeno prav posebno mesto v okviru tako imenovanega Marshallovega načrta za Karibske otoke.
Grenada je bila dvakrat na naslovnih straneh svetovnega tiska. Prvič je to bilo marca 1979, ko je mladi pravryk Maurice Bishop po strmoglav-
UKLETA LADJA
BESEDILO BLAŽ LUKAN SLIKE VALTER VALENČIČ
25. Didi je boječe svetil o-krog, pripravljen, da vsak trenutek skoči na prosto ali se celo, če bi bilo treba, spoprime z nevidnim sovražnikom. »Ali so mogoče tu netopirji?« je vprašal Mito in se stisnil k Mici. »Ah...« je namesto odgovora zastokal Damjan. Didi je osvetlil vrata v nov prostor. «Še malo, smo že tu,« je hotel Damjana opogumiti Didi. Tedaj pa je izza vrat skočil Damjan — toda kakšen! Na glavi je nosil pokrivalo nekakšnega gusarskega kapitana, obraz je nakremžil, da bi bil videti bolj strašen, v rokah pa je vihtel dolgo sabljo.
26. »Jaz sem slavni gusar Kid!« je zatulil. Imel je lep namen prestrašiti jih. Toda bo je skočil prednje je Didi zaplesal s svetilko po prostoru in razkril množico zanimivih predmetov v njem. Otroci so v trenutku pozabili na našemljenega prijatelja, pa tudi Damjan je hitro povesil sabljo in osupel pričel pogledovati po prostoru. Didi je vzel v roke zvit pergament. »Načrt skritega zaklada!« je dihnil. »Pravi gusar si,« je rekel Mito, Damjan pa ga je užaljeno pogledal: »Vsaj ti bi se lahko malo ustrašil.«

27. Ko so se jim oči počasi privadile na temo navigacijske kabine, fantje skorajda riiso več potrebovali baterije. Iz teme so se pokazale različne priprave za plovbo,- sekstant, različni daljnogledi, razne pomorske karte, peščena ura, busola; po stenah je bilo prislonjeno in obešeno orožje, po tleh pa so ležale preperele krpe, ki so bile včasih gotovo oblačila. Prostor je napolnjeval droban prah in otroci so pazljivo razmikali pajčevine, ki so ga prepredale. V nekem trenutku je zadišalo po cimetu.. Sredi vsega so ždele tri skrinje, ki pa se, ko jih je Dimi poskušal odpreti, niso vdale.
ljenju diktatorja Erica Gairyja sprožil enega najbolj zanimivih revolucionarnih družbeno-pohtičnih eksperimentov — pokazalo pa se je, da je njegova napaka bila v tem, da je to počel prebbzu Združenih držav Amerike...
Drugič pa je mednarodni tisk poročal o Grenadi, kot rečeno, oktobra 1983. Takrat je še danes nerazčiščen spopad znotraj gibanja »novi dragulj« najprej privedel do državnega udara, potem do uboja Bishopa in pokola njegovih sodelavcev ter pristašev, nazadnje pa do invazije ameriških mornariških strelcev »v obrambo demokracije«, ki da jo bo Amerika ojačila s svojo zeleno valuto.
Grenada je danes to, kar je bila še pred nastopom Bishopa, to je zemlja naravnih lepot in idealne klime ter začimb. Bishopa so ustavib v njegovih prizadevanjih, da bi iz nje naredil kaj več in da ne bi v bodoče veljala še vedno samo kot izvoznica mu.škatovih oreškov. Nova nacionalna stranka premiera Herberta Bbzeja je z uvedbo klasične neobberalistične pohtike na stežaj odprla vrata inozemskemu kapitalu, toda tega ni od nikoder. Medtem pa je na otoku 40 odstotkov brezposelnih, a prebivalcev je vsega skupaj 110.000.
največji življenjski usp>eh.
Kakor hitro je Gerich postal direktor, je odpravil tista delovna mesta, kjer niso delab. Količina odpadnega materiala se je z 38 zmanjšala na 18 odstotkov, proizvodnja pa se je zvišala za 250 odstotkov.
Gerich je prispel v Kitajsko v času, ko so reformisti zagovarjab večjo samostojnost podjetij. Do takrat so bila podjetja podaljšana roka osrednje in pokrajinskih administracij. Dogajalo se je, da je birokracija pričela zaustavljati reforme. Tisti Kitajci, ki imajo smisel za humor, so direktorje tovarn primerjali z zmaji. Lahko so leteb visoko, kakor so hoteli, vendar so morali biti vedno pritrjeni na vrvici, se pravi odvisni od nadrejene birokracije, ki jim je predpisovala nakup surovin, proizvodnjo in prodajo. Takšna pohtika se je kaj malo skladala z reformnimi zahtevami po samostojnosti direktorjev in takšni gospodarski politiki, ki bo u-stvarjala tržno gospodarstvo.
Če je Gerich razmeroma hitro vzpostavil v podjetju delovno discipbno, odpravil neproduktivna delovna mesta in začel proizvajati blago po konkurenčnih cenah, pa mu ni šlo tako enostavno z birokracijo, ki je bila nad njim. Ta birokracija namreč predpisuje delovnim organizacijam, da pri-Bluženi denar prispevajo za vse družbene! potrebe, od gradnje otroških ja-sb do krematorijev, za šolstvo, zdravstvo, kulturo in za vzdrževanje birokracije.
Kitajski listi navajajo primer neke tovarne s 300 delavci, ki je v enem samem dnevu imela obisk petih inšpekcijskih komisij z okoli 60 osebami, ki so prišle na delo nekaj pred poldne, da so jih nujno morah povabiti na kosbo. Na Kitajskem imajo kakšnih 20 mibjonov kadrov, ki so neizčrpen vir za birokracijo. Njim, kot konservativnim silam na splošno, ni po godu, da delavski razred išče pota za čimbolj uspešno delo, za vpbv proizvajalcev na plodove dela.
Zapadnonemški direktor se je rešil birokracije v svojom podjetju, toda dva kitajska direktorja sta za sindikalni hst Delavski dnevnik izjavila, da je r/ajhujša tista birokracija, ki je zgoraj.
TRIPOLI — Kadar se odnosi zaostrijo, kot je primer Libije na eni strani ter ZDA in Izraela na drugi, pride v javnost tudi slika, kot je tale, posneta med lansko vojaško parado libijske vojske.