CELJSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
Več čuta odgovornosti do odkupov
Od pravilne izvedbe odkupov, pred-
vsem odkujpa mesa, masti, žita in
krompirja, zavisi pravilna prehrana
delovnih ljudi, ki so vezani na zago-
tovljeno preskrbo.
Popolnoma jasno je, da se odkupni
aparat pri izvajanju odkupov bori z
naj radičnejšimi težavami, ki se jav-
ljajo v vsakdanji praksi.
So pa tudi napake na terenu, katere
ibi se pa lahko odpravi'e. ker izvirajo
iz malomarnosti, nezainteresiranosti
in odgovornosti raznih uslužbencev in
odgovornih funkcionarjev, katerim so
odkupne naloge poverjene.
Poglejmo, kako izvršuje Krajevni
ljudski odbor Št. Andraž pri Velenju
odkupne naloge: Odkup živine je tu
izpod vsake kritike. Plana živine še
niso nikoli sami izvršili. Vedno je mo-
ralo posegati vmes Poverjeništvo za
državne nabave s svojimi odkupnim:
ekipami, da so izterjale vse zaostan-
ke. katerih ni bilo malo.
Na podlagi nove uredbe odkupa mesa
in masti, bi morali kmetovalci sprejeti
najpozneje do konca junija nove od-
ločbe, >da bi vedeli koliko in kedaj mo-
rajo oddati. Kako so to nalogo izvršili
M tem KLO? -Odločbe še danes ležijo
v pisarni nepodpisane, tako, da nihče
ne ve, kaj in kedaj mora oddati. Kdo
bo kriv, če njihov časovni plan ne bo
izpolnjen, odnosno, da potrošniki ne
bodo dobili mesa? Vsekakor ne kmetje,
temveč odgovorni ljudje na KLO, ki
imajo skrajno malomaren odnos do so-
človeka. Da odločbe niso bile izdane,
sta kriva predsednik: in tajnik, katera
jih nista hotela podpisati iz izgovorom,
da nimata časa. Ne javljata se tudi na
KLO, da bi se zanimala kako sploh te-
če poslovanje, kaj šele, da bi pravilno
izvrševala svoje dolžnosti.
Takšen odnos do dela ni napaka, ki
nastane iz različnih težav, ki jih mora
večkrat naš odkupni aparat pri svojem
delu premagovati, to je malomarnost,
nezainteresiranost in skrajno pomanj-
kanje čuta odgovornosti, kar je ostre
graje vredno.
Sličen odnos do odkupov imajo na
KLO Planina pri Sevnici. Poverjenik
za odkupe, tov. Koprive Franc, se za
poverjeno mu nalogo sploh ne briga. V
zvezi z odkupi nič ne dela in se tudi
ne zanima, kako dosegajo plan. Z od-
kupi se mora baviti tajnica KLO, ka-
tera tudi ne premore vsegau To je
glavni vzrok slabih odkupov na Pla-
nini.
Nič boljši niso v Šmartnem v Rožni
dolini, kjer so še v sredini julija le-
žale odločbe v pisalni mizi, čeprav bi
morale biti razdeljene koncem junija.
Talkšnih primerov je sicer malo;
vendar pa povzročajo motnje v pra-
vilni preskrbi z mesom.
Omenjeni KLO bi morali vzeti za
vzgled tovariše iz KLO Petrovče, Gri-
že itd. Tudi KLO Galicija je boljši od
omenjenih. Vsi ti izpolnjujejo svoje
odkupne naloge vestno in točno ter
odkupi potekajo v lepem redu. Tudi v
teh KLO nastopijo težave in napake,
nikakor pa ne takšne, ki izvirajo iz
malomarnega dela odgovornih. S.
Kako se pripravljalo na odkup žita
v šoštanjskem okraiu
Zaradi prepozno in malomarno se-
stavljenih popisov setve nekaterih
krajevnih ljudskih odborov, ni mogla
Okrajna planska komisija pravočasno
razdeliti plan odkupa žita na posa-
merne krajevne odbore. Tako je po-
verjeništvo za državne nabave spre-
jelo plane za KLO šele 7. julija.
Takoj zalem je Poverjeništvo za
državne nabave sklicalo tri sektor-
Fke konference v Mozirju, Radmirju
in Šoštanju. V Zgornji Savijski doli-
ni so se vsi klicani udeležili konfe-
rence, v Sa"e'ški dolini pa' so manj-
kali zastopniki najbližjih KLO Šo-
štanja in Družmirja. Na konferencah
so razpravljali o novih obremenitvah
žita po novih planih, katere so tudi
Ob tej priliki sprejeli, o mlatilniški
merici itd. Sprejel: so tudi sklep, da
bodo popravili plane za posamezne
kmetovalce najdalje do 15. julija ter
da jim bodo dostavili popravljene
odločbo do 30. julija.
K popravku planov odkupa so
pravočasno pristopili v Ljubiji. Tu so
tudi pravilno popravili plan ter ga
pravočasno dostavili Poverjeništvu za
državne nabave. Ravno tako so v Na-
zarju pravočasno popravili plan od-
kupa. Niso pa dosegli plana pri ko-
ruzi. Izgovarjajo se, da plan ne mo-
rejo doseči zaradi suše. Pravočasno
so plan popravili tudi na MLO v Šo-
štanju.
Zelo slabo so se pri tem delu iz-
kazali v Velenju. Tu se poverjenik za
kmetijstvo izgovarja, da je plan pre-
visok in da ga zaradi tega ne bodo
dosegli. Nič boljši niso v Mozirju,
kjer se ravno Itako izgovarjajo, da je
plan previsok. K popravilu plana so
pa pristopili šele 14. julija. V KLO
Šalek, kjer so sprejeli višji plan od
prvega, pravijo, da bodo to razliko
pripisali nižinskim kmetom. V Druž-
mirju so sprejeli znižan plan, pa kljub
temu še 13. julija niso začeli s po-
pravkom.
Ti primeri, posebno pa primer v Ve-
lenju in Mozirju, nam pričajo, da se
nekateri KLO še ne zavedajo odgovor-
nih nalog, katere stoje pred njimi, pač
pa zavzemajo oportunistično stališče,
da planov ne bodo mogli doseči. Skla-
dišča za odkupljeno žito so že pri-
pravljena in odkup se bo pričel 7. avg.
Iz zasedanja plenu m a Fronte v Šoštanju
Polletni pregled dela v šoštanjskem okraju
V	nedeljo, 16. julija je bil v Šošta-
nju Okrajni plenum OF.
V	političnem -poročilu, ki ga je po-
dal tajnik Izvršnega odbora, Jože
M a' r o 11, je nanizal vrsto omembe
vrednih dogodkov v organizaciji od
zadnjega plenuma, ki je bil meseca
februarja.
Krajevni in vaški odbori Fronte so
v tem času precej zanemarili eno naj-
važnejših nalog Fronte, to je politični
dvig širokih množic. Vzgoja in politič-
na zavest je predpogoj politične in go-
spodarske neodvisnosti. Študijski krož-
ki so osnovna obliika politične vzgoje,
vendar je le malo vaških frontnih od-
borov v okraju, ki bi upoštevali nuj-
nost obstoja teh krožkov. Iz vsega te-
ga sledi tudi to, da izaradi pomanj-
kanja študija, vaški aktivisti niso bili
na tekočem, povrhu vsega pa so izgu-
bila se prepotreben stik z množicami,
kar ima za posledico nezadostne uspe-
he pri akcijah, ki jih je Fronta vodila.
Priprave za volitve v Zvemo skiro-
ščino v šoštanjskem okraju niso bile
povsod pohvale vredne. Edino tam, kjer
so se zavedali važne politične vloge
množične organizacije, so lahko poka-
zali uspehe. Frontni ■ odibori nekaterih
vasi; v Radmilrju, Okoinini,, Melišah,
Ravnah. Lučah in še nekaterih dru-
gih niso v času pred volitvami poka-
zali nobenega življenja. Nasprotno pa
so vaški odbori v Šmartnem ob Paki,
Pesju, Zavodnji in Šmihelu dostojno
izvedli svojo nalogo. Frontne organi-
zacije niso znale izkoristiti razpolože-
nja med množicami, ki je nastalo ob
obislkih naših najvišjih partijskih in
oblastnih predstavnikov.
V	aprilu in maju so bile volitve v
mladinska vodstva. Redkokje so se va-
ški odborniki potrudili in priskočili na
pomoč. Vrsto odborov bi lahko našteli,
kjer sploh niso sodelovali z mladino.
Zaradi tega v Novi Štifti, Slokarju, Go-
renju, Belih vodah in Skalah še do
sedaj niso imeli volitev. Slične primere
bi lahko navedli iz časa priprav za
»Teden matere in otroka« in volitev
v osnovne odbore AFZ.
V	mnogih primerih vaški frontna od-
bori sploh niso vodili množic. Če pa je
kij uib temu v takih vaseh 'bilo zapa-
ziti uspehe, potem je to zasluga par-
tijskih organizacij, ali pa zavesti in
iznajdljivosti članov samih.
Tudi v okrajnem vodstvu Fronte je
zaslediti vzroke slabega dela osnovnih
organizacij. Res je, da so sestanke in
seje še dokaj redno in pogostoma skli-
cevali, toda kaj pomaga, če so od vseh
sej bile samo štiri sklepčne in še na
teh je bila udeležba le 50 odst. Čutiti
je preobremenjenost članov Izvršnega
odbora z drugimi posli, medtem ko
kakih 15 članov Izvršnega odbora s
svojim ponašanjem in nedisciplino kaže
skrajno malomaren odnos do nalog.
Plenumi so bili prav tako slabo obi-
skani. Takšno delo obeh vodilnih fo-
rumov škoduje seveda tudi osnovnim
frontnim organizacijam.
Pri vsem tem pa je zaslediti lep raz-
voj Osvobodilne Fronte v okraju. V
letu 1946 je bilo v okraju 44 krajev-
nih odborov, letos pa je že 77 odbo-
rov GF. Tudi število članstva se je
dvignilo od 10 na 16 tisoč. Osnovne
organizacije na vaseh, kot aktiv mla-
dine, vaški odbor AFZ in krajevni od-
bor Zveze borcev so vedno verna slika
svojih voidstev. So primeri kakor v
Šmartnem ob Paki, Solčavi in Zavod-
nji, kjer vaški, sekretariati usmerjajo
in vodijo svoje članstvo, nasprotno pa
je s sekretariati v Podvolovjeku, Meli-
šah, Skornem pri Gorenju in Cirkov-
cah, ki sploh nimajo zveze s svojimi
člani.
Okrajnemu odboru bi moralo nuditi
pomoč 13 komisij, ki so v njegovem
sklopu. Od teh komisij so delavne sa-
mo komisija za ideološko vzgojo, za
agitacijo -in tisk in za komunalne za-
deve, ostale komisije pa niso izpolnile
svoje naloge. Odgovorni za to so tisti
člani Izvršnega odbora, ki so postav-
ljeni za predsednike teh komisij.
V	osnovnih frontnih organizacijah je
nekako podobno. V 47 vaških odborih,
kjer delo fronte še kolikor toliko na-
preduje, je dvajset takih, kjer vse de-
lo vodita samo predsednik in sekretar,
ponekod pa le eden od obeh. V okraju
je 9 vaških odborov, kjer nihče ne so-
deluje v odboru in kjer člani sipi oh
ne vedo, da je v vasi sekretariat. Da
kar naštejemo te vaške odbore: Pod-
volovjek, Meliše, Okonina, Skomo,
Zgornje Ravne, Bevče, Girkovce, Rad-
rnirje in Gorenje.
V	okraju je bil organiziran študij v
14 krajih in bi moral zejeti 50 vaških
odborov. Zaradi malomarnosti, odgo-
vornih članov, so tečaji ponekod od-
padli, drugod pa so dosegli le slab
uspeh. Izobraževalni tečaji, ki so jih
zaključili v 17 KLO niso dobili potreb-
ne pomoči od Fronte in je verjetno
tudi zaradi tega tečaje obiskovalo na-
mesto 1000 le 300 ljudi.
V	članstvo Fronte je bilo od zad-
ri ega plenuma pa do danes vključenih
442 članov. Zaradi slabega dela pa je
bilo izključenih 100 članov. V okraju
je še 3926 volivcev izven frontne or-
ganizacije. Najmanj dotoka novih čla-
nov imajo v vaških odborih Planina,
Podvolovjek. Dol-Suha ii'n Raduha.
Grajati pa je treba sekretariat v Št.
Florjanu in Skalah, kjer še dosedaj
niiso razdelili članskih izkaznic.
Od 40 tilzvtoljenih ljudskih inšpek-
cij, sta delavni samo dve, v Velenju
in Šoštanju. Osnovne organizacije bi
morale ljudske inšpekcije oživeti, saj
so one uspešno orožje članov Fronte
zoper razne škodljivce in merodajni
čimitelj pri odpravljanju napak. Delo
za uspešen razvoj zadružništva je ve-
čina frontnih vodstev popolnoma za-
nemarilo , mnogokje pa s svojim vzgle-
dom odbijajo kmete od zadružne mi-
selnosti.
Tudi vprašanje članarine v šoštanj-
skem okraju ni urejeno. Ponekod ne
vedo, zakaj imajo blagajnike, saj se
sekretar ali predsednik bavi s tem
opravilom, druga važnejša dela pa pu-
šča ob strani. V Mozirju se celoten od-
bor ukvarja s članarino. Šestnajst vaš-
kih odborov dolguje članarino za pol
leta nazaj. Devetnajst odborov je s čla-
narino na tekočem, ostali pa zaosta-
jajo za nekaj mesecev.
V predvolivni kampanji se je delo
ponekod razgibalo. Razživelo se je de-
lo vaškega odbora o Hrastovcu, Spod-
nji Lokovici, Malem vrhu in Zavodni.
Na novo je bil ustanovljen vaški od-
bor v Skornem pri Šoštanju. Fronta
je v tem času priredila 312 množič-
nih sestankov, katerih se je udeležilo
nad 21.000 članov OF.
Frontna organizacija je večkrat ko-
renito posegla v gospodarstvo okraja.
Prvenstvena naloga je bila spomla-
danska setev. Pri pregledu ogroženih
površin je sodelovalo nad 600 članov
množičnih organizacij. V nekaterih
krajiih, kakor v Belih vodah, je Fronta
prevzela skrb, da bodo vse površine
posejane.
Popis posejanih površin pa ni bil
podprt s strani množičnih organizacij.
Zavoljo tega še vedno prihajajo utaje
na dan. Tudi pri izpolnjevanju goz-
darskega plana frontne organizacije
niso imele mnogo uspeha. Največ čla-
nov za gozdne brigade so pridobile
organizacije v Šoštajnu, Velenju, Sol-
čavi, Lučah in Šmihelu, kjer so pred-
pisano število celo presegli. Iz Ravn,
Radmirja, Meliš, Okonine, Gorenja,
Sikoma, Radegunda, Brezja, Skajl in
St. Florjana pa ni bilo v gozdne bri-
gade niti enega frontovca. Vozniki
ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ne-
kateri kršijo celo pogodbe in od-
ločbe. Fronta bo morala 'biti bolj
budna in v bodoče popraviti kar je
bilo v prvem polletju zamujeno.
Pri pomladanskem pogozdovanju je
sodelovalo nad 300 članov OF in po-
sadilo okrog 160.000 sadik. V privat-
nem sektorju je bilo posajenih 45.000
sadik.
Po vprašanju davkov so v okraju
dosti storili, vendar pa še vedno pre-
malo. V nekaterih vaseh, v Belih vo-
dah, Raidmirju in še drugod, nikoli
ne obravnavajo tega vprašanja, rešu-
jejo ga pa še slabše.
Prostovoljnega dela so se člani ude-
ležili večinoma pri popravilu poti in
cest, mostov in pri urejevanju naselij.
Samo v aprilu so člani OF opravili
4996 prostovoljnih ur. Tu so se naj-
bolj izkazali front ovci iz Hrastovca,
Smartnega ob Paki, Solčave, Zg. Lo-
kavici in Lepi njivi. Teden cest sicer
ni zajel vseh vasi, imeli pa so v tem
tednu lepe uspehe. 934 članov je opra-
vilo 3560 prostovoljnih ur.
Na koncu svojega referata je tov.
Marolt povdaril, da je sedaj najvaž-
nejša naloga fronte tolmačiti razvoj
zunanjepolitičnih dogodkov in teme-
ljito proučevanje najnovejših ukre-
pov, ki jih je izdala ljudska skup-
ščina FLRJ na zadnjem zasedanju.
Tovariš Primožič, sekretar IO OF,
je v svojem referatu govoril o ideo-
loški vzgoji in o kulturno prosvetnem
udejstvovanju članstva OF.
Po obeh referatih je sledila živahna
diskusija. Za tem so 'bile dopolnilne
volitve plenuma in Izvršnega odbora.
15 članov plenuma so razrešili dolž-
nosti, ker so nekatere klicali na nova
službena mesta, drugi pa so z osta-
lim delom preobremenjeni. Izvolili so
pripravljalni odbor za proslavo 10 let-
nice OF.
Sprejeli so sklepe, da bodo vsi za-
družni domovi v tem letu dograjeni.
V izvezi z desetletnico ustanovitve OF
bodo med vaškimi odbori izvedli tek-
movanje. Nadalje bodo poboljšali obisk
in nivo ideološke vzgoje. Sklenili so
napraviti prelomnico med dosedanjim
delom. V bodoče bodo v frontne vr-
ste vlili novo življenje, ki jih bo pe-
ljalo od zmage do zmage.
F. L.
Mislimo ze sedaj na oskrbo
s semeni
Za boljše pridelke in višje hektarske
donose, je poleg dobre obdelave zem-
lje in izvajanja vseh agrotehničnih
ukrepov, predvsem odvisno kakšno
seme bomo sejali. Ze pri naših pre-
dnikih je bila navada, da so za seme
puščali le najboljše blago, to se pravi
najdebelejša zrna ter najbolj zdrave
in lepo razvite gomolje. Toda to ni
dovolj. Gledati moramo tudi kako rast-
lina izgleda na .zunaj, če je zdrava in
kakšna je njena odpornost proti kli-
matskim razmeram.
V zadnjih dveh letih delujejo v na-
šem okraju posebne komisije za pri-
znavanje semenskega blaga že na po-
lj il Uspehi tega dela so že precej
vidni. Povsod tam, kjer so sejali to
semensko žito, so dosegli že višji hek-
tarski donos. Toda celotnih potreb s
samim priznanim semenskim blagom
nam za enkrat še ni mogoče kriti v
celoti, ker res kvalitetnega žita še za-
enkrat preimavo proizvajamo. V tem
pa si lahko pomaga vsak posamezni
kmetovalec in vsaka KDZ ,in EKZ.
Socialistični sektor je pri nas v ce-
loti preskrbljen. Mnogo slabše je pa
pri privatnem sektorju, kjer še neka-
teri kmetovalci sejejo vse mogoče me-
šanice žita, ki ne daje tistega, kar bi
na isti zemlji lahko dala dobra sorta
žita. V takih primerih je nujno po-
trebno, da seme izmenjamo. Skoraj
povsod najdemo soseda, ki ima boljše
in enotne sorte žito kakor ostali. Pri
njem se torej dogovorimo in seme za-
menjamo. Žito dobro uspeva iz višjih
predelav v nižjih, slabše pa obratno.
Za zadostne količine semenskega žita
moramo poskrbeti že takoj sedaj ob
končani mlačvi. Posebno je pri tem
treba paziti na to, da raznih sort med
seboj ne pomešamo, ker s tem seme
izgubi svojo sortno kvaliteto.
Semensko žito moramo oddvojati od
metrkiantilnega in ga vskladiščiti na
suhem in zračnem prostoru.
Mnogo težja kakor s semenskim ži-
tom pa je pri nas oskrba s semenskim
krompirjem. Po večini je pri nas že
*zrojen — degeneriran krompir. Zaradi
tega maramo že sedaj misliti, kako sa
bomo osigurali dober in zdrav se-
menski krompir. To pa bomo dosegli
le tedaj, če bomo krompir odbirali že
sedaj na njivi in ne šele kasneje v
kleti. Semenski krompir odbiramo pr-
vikrat na njivi, ko je v cvetju, ker
takrat najlažje razločujemo sorte po
barvi cveta, isto tudi ugotavljamo raz-
ne glivične bolezni na krompirjevki.
Vse obolele grmušlje označimo, da
jih pred izkopom odstranimo ali pa že'
prej izrujemo, če so zelo napadeni po
kakšni bolezni (kromoir iev rak. težki
mozaik, črna noga itd.) V letošnji suši
so krompirjevi nasadi nirecej trpeli.
Najdemo pa dosti primerov, ko neka-
tere rastline niso kljub suša zaostale v
rasti in so normalno razvite. Talke rast-
line je treba vsekakor zaznamovati in
v jeseni spraviti posebej. S tako odbiro
bomo s časom prišli do selekcionarne
sorte, ki bo odporna tudi proti suši in
isto tako tudi proti boleznim.
Marsikdo s: bo gotovo mislil, da za
tako delo pač nima časa, toda vsakdo,
ki pravilno in trezno premisli, mora
priti do spoznanja, kake važnosti je
ravno takšna odbira, katera se stro-
kovno in po najnovejših agrotehničnih
ukrepih priporoča kot važna naloga v
kmetijski proizvodnji.
Zaradi tega se priporoča, naj bi ne
bilo pri nas socialističnega gospodar-
stva, kakor tudi ne privatnega kmeto-
valca, ki bi letos vsaj na eni parceli ne
odbral krompirja, glede na sortno či-
stočo in zdravstveno stanje. Čeravno
bo mogoče malenkostna količina tega
odbranega krompirja, toda kljub temu
se izplača in po par letih bomo dobili
že za celotne semenske potrebe boljši
in kvalitetnejši semenski krompir, ki
bo odpornejši proti raznim boleznim in
bo dajal višje hektarske donose.
L. J.
V Nazarjih so proglasili 43 udarnikov
V Lesno industrijskem podjetju so
v nedeljo 16. t. m. imeli množični se-
stanek. Na sestanku je govoril pomoč-
nik personalnega referenta OLO Šo-
štanj o novem zakonu o upravljanju
gospodarskih podjetij, o drugem ljud-
skem posojilu, o plenarnem zasedanju
GO ZSS in o najvažnejših zunanjepo-
litičnih dogodkih. Direktor podjetja je
govoril o uspehih podjetja pri izpolnje-
vanju planskih nalog v prvem polletju.
v gozdarstvu je bil plan dosežen s
64 odstotki, medtem ko so plan v ža-
garstvu presegli za 3 odstotke. Brez
irontne brigade so plan v gozdarstvu
dosegli z 58 odstotki, pri sečnji pa z 41
odstotki. Plan spravila je bil v prvem
polletju dosežen z 72 odstotki. Na ža-
garskih obratih so iz meseca v mesec
stalno presegali plan in če v aprilu
ne bi žaga v Nazarjih stala, bi plan
dosegli že v začetku junija. Plan izvo-
za pa je podjetje v prvem polletju
preseglo za 85 odstotkov.
Po referatih so razglasili udarnike.
Na žagi v Nazarju so razglasili 30
udarnikov, dva od njih že drugič, pri
gozdni manipulaciji pa 11 udarnikov.
Skupaj so tega dne podelili 43 udar-
niških naslovov.
Na žagarskem obratu je bil najbolj-
ši in najstarejši gaterist Anton Glu-
šič že šestkrat razglašen za udarnika.
Pri lesno industrijskem podjetju dela
že od leta 1916. Pri gozdni manipulaciji
je bil Franjo Bele tudi že šestič ime-
novan za udarnika.
Po zaključku je bilo skupno kosilo
za udarnike v menzi podjetja. Sprejeli
so tudi sklepe. Za godbo bo vsak de-
lavec naredil najmanj 8 ur prostovolj-
nega dela. Ustanovili bodo tri sekcije
• ljudske tehnike. Skrajno malomaren
odnos do množičnih sestankov imajo
uslužbenci LIP.
Istega 'dne bi moral biti občni zbor
SKUD Vinko Simončič-Gašper, kate-
rega so že tretjič sklicali. Prišlo je od
130 saimo 20 članov. Občnega zbora
seveda ni bilo.	L F
Gaterist Anton Glusič,
šestkratni udarnik
V šoštanjskem okraju so že začeli z mlačvo
Žetev so v šoštanjskem okraju že
končali, le v hribovitih predelih žita
še niso dozorela. Kmetje so žita poželi
večinoma s kosami in srpi, ker niso
imeli žetveih strojev.
Sredi julija so začeli tudi z mlačvo,
za katero so se dobro pripravili. Iz St.
Pavla v Savinjski dolini je prispela
brigada Ustroja s tremi mlatilnicami.
Ena teh mlatilnic je v Velenju, druga
v Družmirju, tretja pa v Rečici ob Sa-
vinji. Vse tri imajo kapaciteto 800 kg
na uro. Tudi pet zadružnih centrov je
imelo mlatilnice v Šmartnem ob Paki,
Mozirju, Šmartnem ob Dreti, Bočni in
Radmirju.
Kmetje sami so se za mlačev dobro
pripravili. V hribovitih krajih so pri-
pravili 790 malih mlatilnic brez stre-
saiov in 296 malih mlatilnic s stresali,
ki so na bencinski pogon. V nižinskih
predelih mlatijo večinoma na mlatil-
nih centrih. S cepci mlatijo redkokje,
predvsem v zelo hribovitih predelih.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Stev. 30 — Stran 2
Dopolnimo oplod kuruze z umetno opraših/fo
Letošnje sušno leto slabo vpliva na
razvoj koruze. Koruza je tuje oplodna
rastlina in sicer enodomna, to se pra-
vi, da se nahajajo na eni rastlini mo-
ški in ženski cvetovi. Moški' cvetovi so
na metlic: in ženski na storžih. Pestiči
ženskih cvetov imajo dolgo mitastio
brazdo. Na njo pade cvetni prah. Nato
se brazda začne sušiti. Če pa cvetni
prah ne pade na njo ali pa če ni \ca-
'1 j i v, raste brazda v dolžino še okrog
8 dni. Običajno začne metlica cveteti
8 dni prej kakor se pojavijo prve
brazde na storžu iste rastline. Odcvete
pa takrat, ko se je večina brazd prika-
zala iz ličja pri glavnem storžu rast-
line.
Ta fiziološki pojav pri koruzi je po-
sebno očiten v "sušnih letih, ko metlica
še hitreje odcvete. Tako, da ženski cve-
ti, kateri se nahajajo na gornjem delu
storža ostanejo neoplojeni, ker v zraku
-ni več cvetnega prahu, da bi izvršil
oplodnjo. Še večja nevarnost, da bi
ženski cvetovi ostali neoplojeni pa je v
tistem slučaju, ko se metiliica posuši
{kar imamo prav letos primere).
• Metlica začne cveteti okrog 9. u'c
dopoldne. Vsi cvetovi pa se ne odprejo
v enem dnevu, ampak odcvete metlica
v 6 do 8 dneh. Prd izbiri metlic za do-
datno opraševanje se moramo prepri-
čati, ali še cvetijo moški cvetovi na
do'ični rastlini. Zaradi suše bo letos
cvetenje metlic hitrejše in mnogi cve-
tovi se sploh ne bodo odprli, ali pa ne
bodo imeli kaljivi cvetni prah. Zato se
pri izibiri metlic moramo držati na-
slednjih navodil:
a)	poiskati bujno rastoče rastline pri
katerih se listje še ni začelo sušiti
odnosno se je ponoči popravilo od
eventuelne ovenelosti čez dan;
b)	poiskati čim večje metlice. Ce opi-
sanih rastlin na lastnem polju nimamo,
si pomagamo z medsebojno pomočjo s
sosedi.
Tehnika ali potek opraševanja je na-
slednji:
Prvi način: Pripogibamo lepo cve-
toče metlice sosednjih zdravih in dobro
razvitih rastlin nad storže in jih z
višine 10 do 20 cm stresamo, da pade
cvetni prah na brazde.
Drugi način: Odrežemo nekoliko
.metlic, ki so polne cvetnega prahu in
z njim oprašimo brazde drugih rast-
lin.
Za opraševanje je najprimernejši čas
od 8. do 11. ure dopoldan in od 16. do
19. ure popoldan. Opraševanje se iz-
vrši v dveh do treh presledkih. Prvič
pristopimo, ko je cvetenje ženskih
cvetov na storžih že 3 dni v polnem
razmahu. Vsako nadaljnje opraševanje
sledi po preteku 3 dni. Starost zbra-
nega .cvetnega prahu ne sme biti večja
od 40 ur.
Rastline, ki so okužene od bulove
snetii je trelba odstraniti iz njive, ker
bi se pri opraševanju bolezen lahko
razširila na ostale rastline.' Umetno
oprašenje je najnovejši izsledek
znanstvenega napredka v kmetijstvu
pri povečanju hektarskih donosov.
L. J.
V	Šmartnem ob Dreti so
odkrili spominsko ploščo
padlim borcem
V	pretekli vojni se je ta vas že 1942
leta jasno opredelila za borbo proti
nemškemu okupatorju. V vasi ni bilo
izdajalca. Nemci so vso vas razglasili
za banditsko gnezdo. Vaščani se zato
niso dosti zmenili, pomagali so parti-
zanom kjer koli so mogli. Štirikrat je
bila vas žarišče hudih bojev med parti-
zani dn okupatorjem. V eni izmed teh
borb je bil uničen in zažgan gasilski
dom.
Usodnega oktobra 1944 leta so bile
hude borbe v Novi Štifti in na Černiv-
cu. Takrat se je Nemcem posrečilo
vdreti preko Lipe v Šmartno ob Dreti.
Vas so najprej popolnoma izropali in
potem zažgali. Tudi vas Volok, ki je
zelo blizu, je popolnoma zgorela in ne-
kaj hiš v Bočni. Okupator se je zna-
šal nad mirnim prebivalstvom, ker ni
mogel ljudski vojski do živega.
* * *
(V Šmartnem, v nedeljo 15. julija).
Ze pred tretjo uro popoldne so se z
vseh strani Zgornje in Spodnje Savinj-
ske doline začeli zbirati ljudje. Tudi
iz Celja so prišli. Srečavali so se šte-
vilni borci brigad, ki so se tolkle v teh
krajih. Skoraj vsi poznajo vaščane te
partizanske vasi
Ob treh je zaigrala godba SKUD
Vinko Simoneič-Gašper in udeleženci
slavnosti so v povorki odkorakali h ga-
silnemu domu, kjer je bilo odkritje
spominske plašče 32 borcev in talcev,
vaščanov, ki so žrtvovali svoja življe-
nja za našo lepšo bodočnost. Govorili
so vodilni člani Zveze borcev. Ploščo
je odkril Ivan Irmančnik in položil v
imenu ZB venec pred njo. Godba je
zaigrala državno himno, vaški moški
pevski zbor pa je zapel pretresljivo pe-
sem »Oj Doberdob«. Govorili so še
drugi predstavniki množičnih organi-
zacij, a zbor je zapel še nekaj borbenih
partizanskih pesmi. Spominske sveča-
nosti se je udeležilo najmanj 1500
ljudi.
Kdo je kriv ?
Ce se odpraviš skozi park in dalje
po Partizanski cesti na izprehod, na-
letiš nekaj korakov za studencem na
veliko njivo koruze, približno merjeno
50x150 korakov. Koruza je prav lepo
zrasla in kdor jo je sej al, bi lahko po-
žel obilen pridelek, če bi koruza ne
bila za 60 odstotkov pregosta. Kdo je
temu kriv? Njiva je menda neke usta-
nove — kmet bi kaj takega ne storil
—■ katere kolektiv ali zato odgovoren
funkcionar še ni nikoli videl koruzne
njive. Koruza je v približno 25 odst.
napravila storže, katerim se pa že zdaj
vidi, da se v tesnobi ne bodo mogli
razviti, še manj pa poilno dozoreti;
ostalo steblovje je tanko in brez na-
stavkov storžev. Poleg te koruze do-
rašča še druga koruza, ki je tudi prav
lepa, samo zelo pozna, katero pa bo
doletela ista usoda, če ne bo razredče-
na za najmanj 50 odstotkov.
Ni dovolj, da imaš njivo in zrnje,
treba je imeti tudi znanje, kaj .potre-
buje rastlina ea uspešno rast, kako jo
je treba sejati in obdelovati. In tega
znanja je danes, ko je toliko pritoka s
kmetov v vsakem kolektivu, nedvomno
dovolj; treba ga je samo poiskati in na
pravem mestu uporabiti, sicer je pa
škoda iza zavrženo zrnje in neizkori-
ščeno njivo.	b. F.
Namen tečaja tajnikov
krajevnih ljudskih odborov
Izvršni odbor okraja Cel je-okolica je
'v mesecu juniju priredil tečaj za taj-
nike krajevnih ljudskih odborov. V ta
•tečaj je bilo poklicanih polovico taj-
.nikov, druga polovica bo obiskala te-
čaj. pozneje. Skozi te tečaje bodo šli
vsi tajniki krajevnih ljudskih odborov
našega okraja.
Namen teh tečajev je v .glavnem
isti,' kakor tečajev, ki so se prirejali
za predsednike in odbornike krajevnih
ljudskih odborov v zimskih mesecih
letošnjega leta, namreč, da se potom
tečajev utrdi delo krajevnih ljudskih
odborov v pogledu zakonitosti in naj-
širše ljudske demokratičnosti. Da po-
stanejo naši krajevni ljudski odbori v
pravem smislu ljudski odbori, da bodo
odborniki znali pravilno reševati svoie
dolžnosti, da bodo voljeni ljudje pred-
stavljali krajevni ljudski odbor, ne pa
administrativno tehnično osebje, ki je
v mnogih primerih spremenilo ljudsko
oblast v birokratsko izvajanje nalog,
brez vsakega sodelovanja z volivci, je
potrebno znanje, katerega pridobivajo
naši voljeni predstavniki prav v ta-
kih tečajih.
Tajniki v tečaju izražajo veliko za-
dovoljstvo in odkrito priznavajo, da
so taki tečaji neobhodno potrebni.
Pred naše krajevne ljudske odbore
se postavljajo vedno odgovornejše na-
loge. ki zahtevajo samostojnega reše-
vanja, skratka zahtevajo popolno sa-
mostojnost funkcionarjev (krajevnih
ljudskih odborov. Ta samostojnost se
bo v bodočnosti še večala.
Tako kot prehajajo državna gospo-
darska podjetja v upravljanje nepo-
sredno delavcem, oziroma njihovim
svetom, ki so voljeni iz vrst delavcev,
tako se prenašajo tudi po liniji oblasti
in državne uprave pristojnosti navzdol
na nižje organe to je na LO.
Popolnoma razumljivo je, da se mo-
rajo za izvrševanje takih nalog politič-
no dvigati in strokovno usposabljati
naši voljeni organi pri krajevnih LO,
tako da bodo sposobni ne samo pravil-
no obvladati KLO, temveč da bodo
znali tudi dvigati in učiti najširše ljud-
ske množice, jih pritegniti k upravlja-
nju države, jih vzgojiti tako, da 'bodo
jutri lahko prevzele oblast neposred-
no v izvrševanje. Zbori volivcev, ki so
sedaj le z zakonom odrejena demokra-
tična oblika sodelovanja in kontrole
najširših ljudskih množic pri upravlja-
nju ljudskih odborov, morajo postati
najvišji organi oblasti v kraiu. Da bo to
mogoče izvesiti, je potrebno nenehno
vzgajanje delovnih množic na vasi.
Poleg teoretičnih predavanj je bilo
v tečaju tudi precej praktičnih vaj.
Tečaj je zaključil z dobrim uspehom,
le nekateri tajniki so tečaj smatrali
za nepotreben in se ga seveda tudi
niso udeležili. Pri takem odnosu pa
se nam vsiljuje vprašanje, ali bodo
taki tajniki v stanju izvesti svoje na-
loge v bodoče.
Kako naši pionirji preživljajo počitnice
Nekega dne sem se mudil v Rim-
skih toplicah, kjer tabori 40 pionirjev
iz okraja Celje-okolica. Ker me je (za-
nimalo njihovo življenje, sem jih obi-
skal. Taboriščni vodja tov. Grotbelnik
Jože me je prijazno sprejel in mi je
začel razlagati o delu pionirjev in s
kakšnim veseljem prihajajo na oddih.
— Leber, doma iz Dramelj, — mi pri-
poveduje vodja — je pripeljal sam ma-
lega Tinčka, da se prepriča, kako iz-
gleda taboren je. — Ko si je ogledal
dobro urejene šotore in dobro priprav-
ljeno hrano, je smehljajoče dejal: »Ve-
sel sem, da lahko v takih pogojih moj
sin uživa počitnice.«
V družbi s pionirji sem opazoval,
kakšno razpoloženje in veselje vlada
mod pionirčki. Vsak ima svoje delo.
Največ jih zapaziš v malih grupicah,
kjer igrajo razne igre: ena grupa se
igra z žogo, druga igra slepo miš, tret-
ja črnega moža, četrta igra šah, po-
slušajo radio in črtajo razne povesti.
Prav fletno se obrača in skače šest-
letni Janezek, sin siromašne matere,
doma iz Mozirja. Pri radiu sem videl
malega Jožeta, doma iz Braslovč, ki je
miren in tih fantiček. V pomenku z
njim sem ugotovil, da je srečen in ve-
sel, ker se je lahko udeležil taborenja.
Deček je iz večje družine, doma ima
še 8 bratcev in sestric.
Še mnogo tako srečnih otrok se na-
haja v počitniških kolonijah. Srečni so,
da uživajo veselje svoje mladosti, ka-
terega njih stariši niso nikoli v mla-
dosti imeli. Danes so pa ti stariši po-
nosni na svojo državo, ker ji lahko iz-
ročijo svoje otroke v varstvo po raz-
nih počitniških kolonijah in taboren jih,,
kjer se vzgajajo in krepijo.
S. J.
V počitniški koloniji celjskih pionirjev
Sonce je pripekalo kot v Sahari, ko
so se zbrali na ' dvorišču Mestnega
ljudskega odbora vodiči in vzgojitelji,
dr> popeljejo pionirje na letni oddih,
ven iz prašnega mesta, kjer si bodo
.nabrali novih sil za novo šolsko leto.
.Kmalu so začeli prihajati tudi pionirč-
ki nasmejanih obrazov v spremstvu
mamic katere so jim dajale, še po-
V.cdn^e nauke o vedenju v počitniški
-koloniji.
Še nekaj trenutkov in že so sedeli
vsi veseli v avtobusu, ki je drvel v
smeri proti Št. Juriju ob Taboru. Pio-
nirji so se v živahnih pogovorih krat-
kočasili, gledali lepo pokrajino in se
smejali šoferju, ki je moral vsled ve-
like vročine večkrat nalivati vodo v
h'-adiln:'k, da se ni motor preveč se-
grel. V prijetnem razpoloženju jim je
čas hitro potekal, kaj kmalu so do-
spel v Št. Jurij, odkoder so šli peš
dobre pol ure, da so prišli do vasi
Loke kjer je bilo v šoli za njih vse že
pri or a vi j eno.
Tov. Lahova, upravnica kolonije, je
po?1- bf/la že prvi dan za izdatno kosilo.
Prvi dnevi niso bili preveč prijetni,
predvsem za upravnico ne, ker je
ime.a dosti skrbi in dela, preden je
"bilo vse v redu. Ko so si uredili spal-
• niče in dvorišče, so pionirčki skupaj z
vzgojiteljicami setavili dnevni red:
Ob pol sedmih vstajanje, nato ju-
tranja telovadba, zatem zbor z dviga-
njem zastave, ki jo pionirji pozdrav-
ljajo s svojo himno. Na zboru so tudi
pohvaljeni najboljši in naj disciplinirani
pionirčki ter grajani nekateri trmo-
glavčki. Po zboru je zajtrk s sladko
kavo, kruhom in marmelado. Nato sle-
di čitanje pravljic in raznih časopisov,
katere vsak dan sprejemamo. Najlepše
kar pionir doživi na počitnicah, so
skupinski izleti v naravo, ki je tako
bujna in krasna. Priredili so že tudi
izlet na Sv. Planino, ki je oddaljena
3 ure. Ta izlet se je vsakemu pionirju
najbolj vtisnil v spomin, saj je res
diven pogled od Trbovelj in Zagorja pa
vse do Dolenjskega gričevja in Mr-
zlice, ki se dviga koničasto proti nebu.
Največji vtis na pionirje so napravili
krasni smrekovi gozdovi, skozi katere
so hodili. Pionirčkom so se zresnili
Obrazi le tedaj, iko so Obstali pred
grobom padlega junaka, ki je dal živ-
ljenje za našo in njihovo lepšo bodoč-
»ttost	■ ■-
V veselju in razvedrilu jim bodo
kar prehitro potekli dnevi. Toda spo-
mini, katere so preživeli v počitniški
koloniji, jim bodo ostali v trajnem
spominu in zahvalni bodo naši ljud-
ski oblasti, ki tako skrbi in s tako
vnemo podpira mladi rod, ki je temelj
bodočnosti.	P. I.
FIZKULTURA
NEPOTREBEN PORAZ
ROKOMETAŠEV KLADIVARJA
UNION (Graz) : KLADIVAR 14:7 (5:6)
SLOBODA (Varaždin) : KLADIVAR
II : 9
V nedeljo, dne 23. 7. se je pri re-
kordnem številu gledalcev odigrala I.
mednarodna rokometna tekma v Celju
med drugoplasiranim moštvom štajer-
ske lige UNIONOM iz Gradca ter do-
mačim Kladivarjem.
Začetni udarec so izvedli odlični Av-
strijci ter povedli svoje moštvo že v pr-
vih minutah v vodstvo. Domačine to
ni zmedlo ter so po krasnem prodoru
levega krila stanje izenačili dve mi-
nuti kasneje pa prevzeli vodstvo, ka-
terega so obdržali ves prvi polčas. Zad-
njrh 20 minut prvega polčasa je dal
Kladivar najlepšo igro letošnejga leta,
odlični Horvat II je zaporedoma strel-
jal in pri tem večal razliko. V sedem-
najsti minuti so vodili celo 5:1.
Gračanom je uspelo znižati rezultat
še^e zadnje 3 minute.
Po odmoru so se gos+je Predstavili v
sinremenieni postavi, ki ^e pokazafla
efikasnejšo igro, niih odlika je bila
hitro ter točno podajanje žoge. Drugi
polčas so gostje igrali silovitim tem-
nom ter s tem precej vi^iudili Celjane.
Kladivar je ogrožal nasprotnikova vra-
ta samo s prodori poedincev kot celota
pa je popolnoma odpovedal. Glavna
napaka je bila, da se ni igralo preko
kril temveč po sredini kjer ni bilo zre-
lih situacij za streljanje, sicer pa je
odlični vratar gostov vedno uspešno in-
terveniral. Potrebno bo posvetiti več
pažnje sistemu igre ter kratkemu po-
da^ainju žoge.
Zelo dobro igro so pokazali v tem
srečanju naslednji: Nunčič, Uršič. Hor-
vat, II, Coh ter Jezernik ml. Pri go-
stih pa se je posebno odlikoval Seelach
v napadu, ter vratar.
Ljubitelje rokometa opozarjamo, da
bo v soboto 29. 7. mednarodna roko-
metna tekma med »Posfsportverein«
Dunaj in Kladivarjem.
Pričetek tekme bo pravočasno ob-
javljen na oglasnih deskah.	J. R.
Slovenska mladinska liga:
BRANIK (Mbr.) : KLADIVAR 1 : 0
Potek same tekme je bil precej za-
motan, saj je sodnik Muraus iz Mari-
bora. izključil iz igre kar tri igralce
Kladivarja in to Pleterskega, Stanko-
viča ter Hrastnika in vratarja Brani-
ka. O sami tekmi ni vredno mnogo
polemizirati, kajti bila je izredno ne-
zanimiva ter zanimiva le v toliko, v
kolikor je bil zanimiv sam sodnik Mu-
raus, ki je bil skratka nemogoč. Na
tekmo samo je vložil Kladivar zaradi
neregularnega poteka protest.
Sodnik Muraus, ki je član Železni-
čarja iz Maribora, ima še iz tekme
med Kladivarjem ter Nafto, stare, ne-
pravilne račune in se je na tak, ob-
sojanja vreden način, skušal revanži-
rati nad mladinci Kladivarja. Zadnjo
besedo o tem bo imela NZS v Ljub-
ljani.
I. mednarodna nog. tekma v Celja
KLADIVAR : ASK Celovec 2:2 (2:2)
Pred številno publiko je gostovalo v
torek moštvo delavskega športnega
kluba iz Celovca, ki je preteklo nede-
ljo igralo svojo prvo tekmo proti Od-
redu neodločeno. Tudi v Celju so opra-
vičili gostje svoj sloves ter renome,
saj so v Celovcu izmed treh ligaških
klubov KAC, Avstrije ter ASK na pr-
vem mestu. Dobro nam je znana nji-
hova, precej občutna zmaga nad Odre-
dom v Celovcu pred nekolikimi tedni
s 4:1. medtem ko z drugimi slovenski-
mi klubi sploh še niso igrali. Sicer je
mariborski Branik tudi igral v Celov-
cu. toda ni se srečal z ASK, temveč
z Avstrijo ter KAC.
Čim je odšla žoga s centra se je ta-
koj po prvih uspešnih kombinacijah
videlo, da bo borba težka ter da sta
nasprotnika zelo izenačena. Ali v 11.
min. je uspelo njihovemu desnemu kri-
lu Obritzerju v lepi solo akciji pre-
dreti p-ed gol ter plasirati žogo mimo
Klanjšeka v mrežo. Kladivar je vseeno
obdržal ravnopravnost v igri, toda na-
pad ie streljal zelo slabo in večina šte-
vilnih strelov je šla mimo vratnic v
golaut. Ko je ASK v 25. min. povišal
na 2:0 je moštvo Kladivarja klonilo
ter nekaj časa dopustilo, da je raizvijal
nasprotnik smiselne kombinacije po
sredi igrališča, ki pa niso rodile uspe-
hov, saj je bila kriliska vrsta Kladi-
varja v odlični formi. Zadnjih deset
minut se je domače moštvo ponovno
7ibralo ter v pičlih petih minutah po
Belcerju ter Cohu doseglo dva lepa
gcla, ki sta prinesla zaželjeno izena-
čenje.
Drugi polčas je potekal sicer brez
gola, toda domačini so imeli Več od
igre in bi lahko zmagali, toda spet je
zatajila napadalna vrsta s svojo reali-
zatorsko sposobnostjo.
S rtekmo samo smo lahko več nego
zadovoljni, saj je Kladivar spet po
dolgem času pokazal proti močnemu
nasprotniku zelo dobro igro vseh enaj-
siih članov, kjer ni bilo slabega mesta.
V napadu je ugajal, kakor vedno zelo
dobri Coh, a tudi ostali niso mogli
mnogo zaostajati. V obrambi se je iz-
kazala celotna krilska vrsta.
Sodil je zelo dobro Orel iz Celja.
B. V.
MEDKLUBSKE CESTNE KOLESAR-
SKE DIRKE V CELJU
V zadnji številki smo objavili spored
medklubskih kolesarskih dirk, ki jih
bo izvedla Kolesarska sekcija Kladi-
varja v nedeljo 30. julija. K temu do-
dajamo, da bo v posebni skupini štar-
talo devet naših najboljših dirkačev,
ki se v Celju pripravljajo za udeležbo
na svetovnem prvenstvu, ki bo v av-
gusvu v Belgiji. Vozili bodo na progi:
Celje — Podplat — Pečica — Poljčane
—• Slov. Bistrica — Celje, skupno 90
km. Start bo ob 9.15 uri pred Telo-
vadnim domom v Gaberju, cilj okrog
11.45 uri istotam. Starti ostalih skupin
bodo med 9. in 9.30 turo. Na cilj bodo
prispeli prvi turisti-mladinci okrog
10.45 ure. Poleg jugoslovanske repre-
zentance se pričakuje še velika udelež-
ba iz cele Slovenije, tako, da bodo
nedeljske kolesarske dirke vseskozi
zelo zanimive in bodo privabile na
cilj mnogoštevilne Celjane.
Obvestila frontnim organizacijam
OBVESTILO
FRONTNIM ORGANIZACIJAM
Pozivamo vse množične organizacije,
da takoj prično z agitacijo za obiranje
hmelja, ker moramo zagotoviti pravo-
časno spravilo vsega hmeljskega pri-
delka, ki nam daje dragocene devize
za našo socialistično graditev.
MOOF Celje-mesto
VSEM ČLANOM IZVRŠNEGA
ODBORA OOOF CELJE-OKOLICA
Stopite v stik s predsedniki in se-
kretarji krajevnih izvršnih odborov
OF za katere odgovarjate. Ti naj
sklicujejo seje Krajevnih odborov OF.
Prisustvujte tem sejam in razpravljajte
o vsebini zadnje seje Izvršnega odbora
in razširjenega plenuma OOOF in sek-
torskih konferenc z dne 28. in 29. t. m.
VSEM VAŠKIM IN KRAJEVNIM
ODBOROM OF
Pošljite mesečno poročilo o delu v
mesecu juliju!
Okr. odb. OF Celje-okolica
OBJAVE
VSEM DELODAJALCEM PRIVATNE-
GA SEKTORJA!
Vsi delodajalci privatnega sektorja
na področju MLO Celje so dolžni pri-
javljati mesečno netto izplačane pre-
jemke svojih delojemalcev.
Poročilo je treba dostaviti vsak me-
sec, najkasneje do 10-tega prihodnjega
meseca.
Vsi delodajalci, ki imajo zaposlene
manj kot 3 delavce ali nameščence, do-
stavljajo poročila tromesečno, vendar
mora biti iz njih razviden zaslužek po-
sameznega dolojemalca za vse tri me-
sece.
Tromesečno je prijavljati tudi vse
hišne pomočnike in pomočnice, od ka-
terih se odvaja samo 20.7 odstotkov
socialnega prispevka.
Rok dostave prvega poročila za ob-
dobje od 1- marca do 31. julija 1950 je
10. avgust 1950.
Vse spremembe zaposlenega osebja je
prijaviti poverjeništvu za finance MLO
Celje tekom 8 dni. Nepravočasne do-
spele, odjave se bodo u(poštevale šele
od dneva vložitve.
Glede eventuelnih nejasnosti se je
obračati na poverjeništvo za finance
MLO Celje.
Poverjeništvo za finance MLO Celje.
RAZPIS
Poverjeništvo za kulturo in prosveto
MLO Celje razpisuje mesta za tehnično
osobje poklicnega gledališča v Celju.
1. odrskega mojstra (po možnosti
veščega mizarja; 2. električarja; 3. dva
odrska delavca; 4. ekonoma.
Prošnja za nastavitev naj bo dostav-
ljena gornjemu naslovu, do 10. avg.
z navedbo poklica in sedanje zapo-
slitve^.
Pover. za kult-prosv. MLO Celje
OPOZORILO
Zaradi nujnih vzdrževalnih del na
električnih napravah, bo za mesto Ce-
lje in bližnjo okolico, ukinjena dobava
električne energije v nedeljo, dne 30.
julija 1950 od 6 do 10. ure dopoldne.
DES obrat Celje
Invalidsko .podjetje »Mizarstvo« Pol-
zela sprejme takoj kvalificirane ali
priučene mizarje. Za samce opremlje-
na soba preskrbljena.
PROGLAŠAM za neveljavno osebno
in sindikalno izkaznico na ime: Karo
Marija, šivilska učenka na Vranskem
št. 67, katera mi je bila ukradena
dne 30. maja v farni cerkvi v Celju.
V nedeljo 21. 7. 1950 ob 20. uri sem
izgubila sveženj ključev na Massary-
kovem nabrežju. Najditelj naj jih
odda proti nagradi v oglasnem oddel-
ku »Celjskega tednika«.
PRODA se radioaparat AEG »Superi-
or«, naslov v upravi.
KINO METROPOL do 31. t. m. zaprto
LETNI KINO CELJE
od 29. 7. do 31. 7. slovenski film »NA
SVOJI ZEMLJI«
KINO ŽALEC
od 29. 7. do 30. 7. jugoslovanski film
»BARBA ZVANE«
KINO VELENJE
od 29. 7. do 30. 7. jugoslovanski film
»BARBA ŽVANE«
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna