71. številka.
V Ljubljani, dne 18. marca 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K o'20, za pol leta X 2’60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leio 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo isadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost*Iptiimi pe-0 vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 1 vin , pri trikratni po 10 vin., pri šest-ifratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane pelit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
M® pragu preporoda*
Velikanske številke človeških izgub pri sovražnih armadah tvorijo tudi za nas podlago mnenja, da moramo računati na ne ravno malenkostno število naših. Ako bo vojni ples še nadalje trajal, je naravno, da se bo število pomnožilo — na to je treba računati — in, kar je za nas najvažnejše: moramo gledati, da nas ne najde nepripravljene.
Naravno je: ako je človeštvo onemoglo vsled vojnih naporov, je treba gledati, ko nastane mir, da pripravimo pogoje, ki bodo razjedajoče rane celile. V ta namen sta osrednji sili' strniti že svojo pažnjo v obliki pospeševanja in skrbnosti pri porodih, osobito pri slojih, ki tiče v pomanjkanju — in teh ni malo! Tudi naša dolžnost je, da se pripravimo v vsestransko pomoč izbrisati posledice tako na gospodarskem, kakor na potomskem polju, na polili dela in pospeševanja. V nemalem pomenil je tudi organizatoričen preporod med nami samimi!
Kako zelo je to potrebno, je razvidno iz stremljenj tudi pri naših sovražnikih, ki zro enako za tem ,da ne ginejo brezplodno, kar pomeni propad ne samo naroda, temveč tudi za živeče, propast gospodarstva in napredka.
Daši so izgubili Nemci — po angleških poročilih — v Afriki 750.000 kvadratnih kilometrov zemlje, vendar ni izguba tako občutna, kakor je izguba zemlje, Ivi sta jo pozasedlii centralni državi; to pa zato, ker afriško ozemlje nima prebivalstva, ki bi tvorilo pomen dotičnega kompleksa. Iz tega je razvidno dejstvo škode za kulturne dežele, če nimajo številnega, promet vzdržujočega prebivalstva.
Ze nesrečna carinska zveza in pa ved-na negotovost z Balkanom, sta gospodarske razmere pri nas slabila. Industrija je posebno zadnja leta pred vojno zgubila povprečno 25 odstotkov, posebno tkalna in železninarska, kjer se je ponekod delalo le po pol tedna. Na primer v železničar-
LISTEK. Nefcali o Erzerumu.
Ookoliš Erzeruma, s svojimi nad dvaj-. set vnanjimi torti, ki so povečini le površno moderno oboroženi, zapira že od davna pot v rodovitne maloazijske ravnine Pri Vanškem jezeru in Črnem morju. Od tu se izteka promet na Tibris v Perziji in na Trapecunt ob Črnem morju. 1 stota ko gre tudi cesta od tu čez rusko obmejno trdnjavo Kars na Tiflfs, kjer se strinja gruzinjska cesta čez Kavkazus na ruske planote.
To mesto tvori severna vrata prednje Azije, skozi katera sc zadene na obe večji prometni) točki med Kavkazom in perzijskim zalivom, med Črnim in Kaspi-škim morjem, na doline Evfrata in Araksa. Erzerum je kraj prastare zgodovine; važna pozicija vsled svojih visokih arman-skih leg in obvladujočega dominiranja nad
skih obratih je bilo delavstva leta 1912 šc 6200, a se je skrčilo za 1000. Poročilo, trg. pol. centrale na ministrstvo je podalo izjavo. da je vsled krize in slabih tržnih razmer cena padla in veliko število delavstva je odšlo v Rusijo in. Ameriko, ki so za domačo industrijo postali' izgubljeni. Leta 1912 je iz naših vrst. šlo v Ameriko okoli 131.227 ljudi. Ze pred »vojno je bilo to Obžalovati, tembolj sedaj. Akoravno so delavci ponekod izredno dobro plačani — povsod ne — vendar čutijo neprijetnosti sedanjih razmer.
Glavni vzrok izseljevanja je pomanjkanje dela ter neugodne delavske in predvsem življenske razmere.
Politične stranke se kosajo za svojo pozicijo, n. pr. na Češkem, ne pride jim pa na misel osiguranjc sociahio-poJitične-ga problema, četudi se glasno pojavlja. V Nemčiji je zavalovilo veselje, ko se je krepko odzval klicu domovine delavski sloj.
Gotovo je, da so razmere pri nas na-pram nemškim v socialno-vitalnem oziru mnogo neugodnejše. V Nemčiji je pred vojno porabila oseba na 1. 52-6 kg mesa (pri nas samo 29-9), krušnih izdelkov 227-7 kg (pri nas 207-3 kg), sladkorja 19-2 (13), riža 2-1 (1-7), krompirja 656-1 (360)- le v žganju »tiapredulemb« (10-5 proti 5-4 I.). Tudi izobrazba se pri nas manj upošteva.
V	Nemčiji je pri 1000 rekrutih analfabetov
10,	pri nas (brez Ogrske) jih ne zna 220 brati! To da misliti, ako vzamemo, da so to razmere iz mirne dobe. Omenjeno poročilo (I. 1912/13) pravi: »Jasno je, da pri tako veliki rani brezposelnosti tudi celotno gospodarsko, trgovsko m obrtno gibanje prav izredno trpi.«
Brez ljudstva, brez delazniožmh bitij ni napredka, ampak nevzdržno nazadovanje države. Da se pa to prepreči, je treba resne volje in dela, da se predvsem ustvarijo razmere, iz kojih bodo državljani črpali moč, ki jih usposobi za veliko nalogo po vojni: za čvrst zaryd, za zdrav, dela-zinožen narod.
Da se pa to doseže, je treba da izgine ono večno pehanje v pomanjkanju in revščini, ker prazna vreča ne stoji pokonci. Treba je dovoljne hrane, za pošteno* delo pošteno plačilo, skratka: čim ugodnejše so razmere, tem večji je napredek, čim-večji je napredek, tembolj raste moč države in njen ugled.
Bratovske skadnice
in nezgodne rente.
(Konec.)
Zadnjič smo povdarjali, da bi bile bolniške blagajne upravičene uveljaviti svoje zahtevke za na vsak posamezni dan odpadle zdravniške in lečilne stroške, ne pa za skupne dajatve.
Na ta način je bolniška blagajna izplačala ponesrečencu za 22 dni bolniščino in le ostalih 6 dni mu je dala tudi zdravnika in zdravila. Vzemimo ta slučaj: Ponesrečenec je jamski kopač. Zadela ga je nesreča, da si je zlomil roko. Rana ni bila težka, zdravi se precej naglo. V tem slučaju rabi ponesrečenec v drugi polovici njegovega zdravljenja, t. j. od 29. do 56. dne, zdravnika le malo, vzemimo vsak teden le enkrat. Isto je tudi z zdravili, katere dobi navadno pri zdravniku, ki pa so le škatlica mazila, ker zlomljeno roko pozdravi končno le čas.
V	navedenem slučaju prejema blagajna pa bi bila dolžna za teh 22 dni izpla-čenču priznano rento, in sicer od 29. do 56. dne. Teh šest dni bi se šele lahko smatralo rentnim dnevom, za katere bii blagajna lahko terjala od zavarovalnice povračilo, od ponesrečencu določene rente, vendar pa le v toliko, kolikor je imela blagajna dejanskih stroškov z nezgodo ponesrečenca. Pa tudi teh šest bolniških dni se ne bi smelo postaviti v račun kot enoto, temveč bi se vsak tak dan moral postaviti posebej v račun. Naj se smatra ta zadeva tako ali tako, gotovo je, da je dobil ponesrečenec za 22 dni samo bolniščino. Bla-
ondotnim prehodiščem. h: baš radi te velike važnosti se je prav tu prelilo že veliko krvi številnih azijskih narodov. Evropo so pred Rusi zasedli zapadnji in vzhodnji Rimljanski narodi; pa šele zadnji so prišli trajno v posest pod kraljem Teodozijem
II.	(408—450), ki se je utrdil pred Per-zijei-Sasanidi, ter je imenoval ta kraj s še veljavnim imenom Erzerum, kar znači trdnjava Rimljanov. Sasanidi so to utrdbo večkrat osvojili ter celo zmagovitega Kalifa premagali ter vodili boje s preživc-činii Bizantinci za posest Erzeruma.
V	dvajsetem stoletju je bil Erzerum glavno mesto Zeldsuškega sultanata. V srednjem ,veku in v novejši dobi pa so poplavile azijatske druhali preko Rumenije, ropale in požigale to mesto in je zopet pozidale, dokler se niso končno naselili Turki. Dvakrat, v letih 1829 in 1877 so se ga polastile čete ruskih armad, ki so pa morale pod pritiskom evropskih držav zopet odstopiti. V tretje, v Krimski vojni 1855,
so stale zopet na devve-bojunskih višinah, vendar pa trdnjave niso zavzele radi predčasnega sklepa mirovnega pogajanja.
Razen mogočnega obzidja in vsled svoje solidnosti, vkljub mnogih potresov vzdržečih stavbnih zanimivosti, ni tekom sedmih stoletij ostalo skoro nikakih zanimivosti. Nagrobni spomeniki seldsuških knezov, predvsem sloveči »Čifliški minaret« so šc ohranjeni in so izraz značaja perzijske in armenske arhitekture. Čifliški minaret ie bil ondotno versko semenišče, ki je pa že dolgo v porabi trdnjavskih svrh, kot arzenal za staro orožje in stre-ljivne zaloge. Značita ga dva stolpa — dvojni minaret — sloka, iz opeke kipeča stavba, koji manjka majstrska dovršba.
Prebivalcev šteje do 60.000. Najpod-jetnejši so Armenci, akoravno so v manjšini; tudi denarni zavodi so v njihovih rokah. Pred vojno so bile evropske kolonije i zastopane izključno le od ententnih konzulatov. Šele ieseni 1913 se ie noinvil tudi
gajnai pa bi bila dolžna za teh 22 dni izplačati ponesrečencu tudi presežek njemu določene rente.
To stališče je rudarska nezgodna zavarovalnica' zastopala še v mesecu maju lanskega leta. Po preteku šestih tednov pa je to stališče opustila ter akceptirala stališče osrednje bratovske skladnice v Mostecu. V mesecu juniju lanskega leta je predsedstvo zavarovalnice obvestilo bolniške blagajne bratovskih skladnic, da smejo k izplačanim bolniščinatn poračunati še 5 odstotkov. Ugovore rudarskih zastopnikov pa se ni upoštevalo. Da se bolniške blagajne tega obvestila tudi poslužujejo, je umljivo, ker imajo dobiček od tega. Zavarovalnica je iz previdnosti pri tem svojem obvestilu pač naglašala, da sodnega izreka v tej zadevi ne namerava prehiteti, kar pa prav nič ne spremeni na dejstvu, da si mora ponesrečenec svoje pravice šele izbojevati.
Tudi naslednji slučaj govori dovolj jasno, kako si mora delavec svoje pravice iskati sodnim potom.
Rudar V. P. je bil 1. 1906. pri rudniku Piberštein pri Lankovici sprejet v delo. Bil je večkrat bolan; kljub temu je moral v vojake, od koder je bil pa oproščen, ker je bil spoznan nezmožnim opravljati vojaško službo. Nato se je rudar P. takoj javil pri rudniškem oskrbniku v Piberšteinu, kjer ga pa niso sprejeli nazaj v dek>, temveč so mu sporočiti, da naj se obrne do oskrbnika L. K. C. Gallerja, kjer bo dobil delo1. 'Fani pa so ga zopet odslovili z motivacijo, da se ga v delo radi njegove slabotnosti ne more sprejeti, podvrže naj se preje operaciji, kar je P. tudii storil. Kljub temu pa se ga na delo ni sprejelo. Rudar P. je nato zahteval od graške bratovske skladnice bolniško podporo in provizijo. Ta pa mu je zahtevo odklonila z izgovorom, da je bi! z vpoklicem v vojake pni bratovski skladnici odglašen in da kot tak nima nobene pravice do bolniške podpore in do provizije.
Razsodišče pa je razsodilo, da se mu mora izplačati bolniška podpora za 20 tednov, kakor tudii proviizija od dne 15. oktobra 1915 do 13. februarja 1916. Ta razsodba se je utemeljila na podlagi S 45. revirne bratovske skladnice, ki se v tretjem oddelku glasi: Polnopravnim članom bratovske skladnice, kateri odrinejo v vojaško službovanje, ali nastopijo od rudnika dovoljeni jim dopust, je pridržana vsa pra- 1 vica do provizije, če se isti po dokončani vojaški službi, alii po preteklem dopustu, takoj brez zamude časa javijo na delo. Razsodišče je tudi določilo, da v slučaju vpoklica v vojaško službovanje delovno razmerje med rudnikom in rudarjem P. ni
nemški, katerega je baje prebivalstvo sprejelo z veseljem, ker se je čutilo pod ruskim vplivom neprijetno. Najbližja železnica Stambul-Bagdad je 800 km oddaljena, kar je dokaz, da o kakem gospodarskem napredku, tudi vsled slabih cestnih zvez danes ni govora. Erzerum je le bolj vojaško-političnega pomena. V Portumu, kjer se pravkar vršijo boji, so znatne zaloge premoga in drugih mineralij. Za promet je porabila le ena cesta: Tibris, Kars, Trapecun t.
Iz tega sledi, kako težaven je položaj turške armade. Zveza na Trapecunt znaša 350 km, 800 km na Bagdad, katerih se morajo poslužiti čete iz Sirije in Mezopotamije, medtem ko imajo Rusi za seboj izvrstno železnico iti pota. Ker so zapadno Erzeruma visoke gore, se sodi, da bodo Rusi imeli še trd posel, kar tolaži Turke, ki izgubo mesta sicer objokujejo, a upajo na zopetno osvojitev.
prenehalo, temveč da se to dobo smatra kot dopust. Tožnik se je takoj zavil na delo,‘in mora se priznati, da je obolel pri rudniku. To je dokazano s tem, ker je tožnik s plačilnim listkom dokazal, da je pred vpoklicem v vojaško službovanje prejemal bolniško podporo. Tudi izvedenec je potrdil, da je bil tožnik že preje obremenjen s to boleznijo, katera je že takrat zahtevala operacije. Provizija pa se mu ne more določiti za več kot do 16. februarja, •ker izvedenec ni določil njegovo nezmožnost za daljšo dobo.
Ta razsodba je velike važnosti, posebno za one rudarje, ki so vpoklicani v vojake in ki se nameravajo vrniti na svoje mesto. Važna je zlasti zato, ker je uvrgla nazor, da se rudarje, ki morajo odriniti v vojaško službovanje smatra za odpuščene.
Svetovna volna.
Nemčija napovedala vojno Portugalski. Cesarski poslanik v Lisaboni je dobil naročilo, da izroči portugalski vladi obširno izjavo in da zahteva svoje potne listine, katere so se mu tudi izročile.
Ker je nastopilo vojno stanje med nemško državo in Portugalsko, sie je naročilo avstrijskemu poslaniku v Lisaboni, naj zahteva od republike Portugalske svoje potne listine in naj zapusti z osobjem poslaništva deželo. Tukajšnjemu portugalskemu poslovodju se dostavijo istočasno potni listi.
Italijanski listi se bavijo skoro izključno z notranjim političnim položajem. »Po-polo d’ Italija« pravi, da je že nastala ministrska kriza^in da se Salandra ne sme čuditi opoziciji' ki je nastala proti njegovi politiki, ker jo je povzročil sam s svojo slabostjo v vodstvu vojne in s političnim in diplomatičnim vodstvom vojne. Kriza, ki ni le ministerijalna, marveč kriza vojne, je otvorjena. — »Corriere della Sera« napoveduje veliko italijansko ofenzivo. Sploh j zahteva vse italijansko časopisje, naj se prične splošna ofenziva na vseh bojiščih. Pripravljajo se torej zelo važni dogodki.
Na Balkanu je v splošnem položaj ne-izpremenjen. — Od zadnjih poročil iz Albanije so se skupne čete znatno približale Valoni. Prodrle so iz Ljušne južno proti Ferasu. To mesto leži ob reki Semeni 30 kilometrov severno od Valone, kamor vodi primeroma dobra cesta. Takoj za Fe-rasom vodi cesta med lagunami, ki se raz-tegajo do morja in med gorami Malaka-stra. — Italijani ne nameravajo braniti zunanje črte Valone in se umakniti na notranji trdnjavski pas. Zunanji pas drži približno 3000 Srbov*. Italijansko vojno vodstvo dobro ve, da ne more držati mesta nad 10 do 12 dni in se je pripravilo, da lahko zapusti hitro mesto.
Rumunija je na pragu odločitve. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Sofije, je pričela ententa z rovanjem v Rumuniji in to z uspehom. Ententnim diplomatom se je posrečilo del politikov spraviti na svojo' stran. Sicer se še ne more reči kako bo odločitev padla in če prinese to posledico, da Rumunija nastopi. Vse pričakuje z neko napetostjo, kako se bo odločila.
Grški preti ententa z novim nasiljem. Zato je sklenil ministrski svet odkloniti najnovejše zahteve četverozveze, ki hoče da ji prepusti Grška makedonske železnice ter dohode k pristanišču Korint in da odpokliče svoje čete iz Kavale in Florine. Ako bi ententa navzlic temu poskušala te svoje želje uresničiti, potem bo smatrala Grška take korake kot nepriiateljske. Grški vojaški poveljniki so dobili ukaz, da se naj takim in podobnim nasilstvom entente vbodoče energično uprejo.
Na rusko-avstrijskem bojišču ni posebnih izpremmb. Na besarabski bojni črti
in ob Dnjestru so naše čete ruske napade odbile. Na tem bojišču sedaj močno sneži. Zato vsaka vojaška akcija počiva. — Trdi se, da prično Rusi v najkrajšem času ofenzivo v Besarabiji, kjer so zgradili več železniških prog.
Francosko bojišče. V francoskem glavnem stanu se je vršila važna konferenca, katere so se udeležili tudi ruski delegati generalnega štaba in angleški vrhovni poveljnik Haig. Šlo je baje za rusko ofenzivo in za akcije Angležev, da zmanjšajo nemški pritisk na Francosko. Baje se je sklenilo tudi generalu Sarrailu dati povelje, da prične z ofenzivo iz Soluna. Med tem pa traja pred Verdunom nemško bombardiranje z veliko silo, zlasti vzhodno od Mase. Zapadno od te reke Nemci intenzivno prodirajo. Zopet se posrečuje Nemcem nasprotnike držati na zapadu, na severu in v zapadni smeri pa silnejše obkrožati. Od zadnjih bojev v okolišu Mase se je zvišal nemški plen pri Verdunu na 430 častnikov, 26.042 mož (neranjenih ujetnikov), 189 topov, med njimi 41 težkih in 232 strojnih pušk.
Domači pregled.
Nabori letnika 1898. S 1. januarjam 1916 je rojstni letnik 1898. podvržen črno-vojniški dolžnosti. Prebiranje se bo vršilo med 14. aprilom in 3. majem.
Vpoklic županov in podžupanov na Goriškem. Pri pregledovanju dne 17. t. m. v Ljubljani za vojaško službo kot sposobne spoznani bodo morali še isti dan odriniti pod orožje.
22. vojna napoved. S tem, da je Nemčija napovedala vojno Portugalski, je to 22. vojna napoved v sedanji vojni.
Občnj_ zbor podružnice sodarjev in pivovarniških delavcev se vrši v petek dne 24. marca v gostilni »Reiminghaus« v Sp. Šiški, točno ob 8. uri zvečer, z običajnim dnevnim redom. Točna in polna udeležba dolžnost!
Občni zbor podružnice mizarjev se
vrši v nedeljo, dne 19. marca točno ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri »Perlesu« z običajnimi dnevnim redom. Polna udeležba dolžnost!
Občni zbor podružnice sedlarjev in jerinenarjev, ki se je vršil v petek, dne 3. marca t. I. pri »Perlesu« je bil jako dobro obiskan. Predsednik sodrug Bevc jc otvo-ril občni zbor, konštatvral sklepčnost ter podal načelniško in blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: Dohodkov je imela podružnica v pretečenem letu 2109 K 70 vin., izdatkov pa 225 K 45 vin. Na zvezo se je odposlalo 1884 K 35 vin. Lokalna blagajna pa je imela 207 K 85 vin. dohodkov, izdatkov pa 31 K 6 vin. Gibanje članov je bilo sledeče: Začetkom leta je štela podružnica 75 članov, med letom jih je pristopilo 53, odpotovalo 19, izstopilo 24, vpoklicanih je bilo 9, tako da je društvo štelo koncern leta 72 članov. Poročilo sodruga Bevca je zbor z zadovoljstvom in brez debate vzel na znanje. Nadzorstvo je poročalo, da je našlo knjige ubeležke in društveno imovino v najlepšem redu, nakar je zbor podelil odvezo odboru. Po izvolitvi odbora in nadzorstva, se je oglasil sodrug Jugovič k točki razno, ki je v lepih besedah bodril tovariše na skupno delo za povzdigo organizacije in okrepitev nje .moči. Omenjal jo tudi nekatere nedoStatke pri bolniški blagajni, katere se imajo odstraniti. V to debato so posegli tudii sodrugi: Riiger, Prati, Prezotočnik in Senožetnik. Sodrug Zore je nato resumiral debato, dal nekatera pojasnila, ter povdarjal, da je za izpeljavo gotovih načrtov in za odpravo uedostat-nosti treba močne organizacije. Novoizvoljenega odbora naloga bo, da ravnokat
omenjene ideje skuša v najkrajšem času izpeljati. Spominjajoč na prve začetke organizacije pred petimi leti, je sodrug Zore v kratkih besedah naslikal razvoj organizacije jermenarjev, ki se danes lahko ponaša, da zavzema odlično mesto med ostalimi strokami v Ljubljani. Iz malih začetkov je organizacija zrastla do svoje moči, s katero je kljub nastalim razmeram lahko ščitila svoje člane ter jim priborila boljši zaslužek. Kakor pa je organizacija na eni strani izvršila v polni meri svojo nalogo, tako je seveda obsebi umevno, da morajo tudi jermenarji izvršiti svojo dolžnost, da ostanejo zvesti svojim načelom in trdno pri svoji organizaciji, katero bodo po vojni ravno tako rabili, kakor pa danes. S pozivom na navzoče, da naj solidarno krepijo moč svoje organizacije, je sodrug Bevc zaključil lepo uspelo zborovanje.
Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo dne 12. marca dopoldne pod predsedstvom g. L. Werzak svoj letošnji, za sedanje razmere prav dobro obiskan redni1 občni zbor. Iz odborovega poročila o društvenem delovanju v letu 1915., ki ga Je občni zbor odobril, naj navedemo nastopne podatke:	V poročilnem letu je imelo
društvo en redni občni zbor, odbor pa 11 upravnih sej. Skupnih prejemkov je bilo 9944 K 30 vin., skupnih izdatkov pa 9444 K 93 vin., tedaj 499 K 37 vin. prebitka, s katerim je naraslo društveno imetje na 31.945 K 61 vin., ne glede na vrednost knjižnice in inventarja v skupnem znesku .3850 K. Članski prispevki so znašali 7326 kron 70 vin., dohodek imetja! je vrgel 1416 kron 31 vin. iz različnih prejemkov je bilo 1201 K 29 vin. Društvo je izdalo za podpore 5128 K 70 vin., za izobrazbo 901 K 67 vin., za upravo 1436 K 18 vin., za organizacijo 623 K 10 vin. ter za različne izdatke 1355 K 28 vin. Ob koncu minulega leta je štelo društvo pet častnih in 83 (za 43 manj kot prejšnje leto) rednih članov ter tri onemogle društvenike. Med letom 1915. je odmrl društvu en član; poleg njega pa omenja poročilo še pet članov, ki so postali — kolikor se je moglo do sedaj zanesljivo zvedeti — žrtve svetovne vojne. Društvena knjižnica ie štela skupaj 1870 knjig; 120 osebam se je izposodilo med letom 424 knjig. — V novi odbor so bili izvoljeni z vzklikom gospodje: predsednik L. Werzak. njegov namestnik F. Čarman, zapisnikarja .1. Samsa in A. Štre-kelj, računovodja in blagajnik O. Planinec, njegov namestnik .1. Pulko, knjižničarja' F. Krašovic in A. Sever, prisednika A. Brii-fach in F. Mlakar; računski pregledniki bodo gospodje J. Longyka, F. Ojstriš in O. Tutta.
Potres. V nedeljo zjutraj se je čutil močan potres. Prvi sunek je zaznamovan ob 4. uri 24 minut 19 sekund. Sledila sta mu še dva sunka. Središče se nahaja naj-brže kakih 100 km od Pulja v Jadranskem morju. — V hrvaškem primorju je povzročil potres velikansko škodo. V občini Gri-čane Belgrad v cirkvenišketn okraju je potres porušil 110 hiš, 120 pa deloma porušil. deloma poškodoval. 500 oseb je brez strehe. V okraju Bribir je porušenih 12 hiš, opoli 900 pa jih je poškodovanih.
Popis kave. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade se vrši popis surove in žgane kav C;.
Nakaznice za sladkor se upeljejo s 19. marcem t. 1. Za posamezno osebo je določeno 1 kg sladkorja za štiri tedne. — Tudi na Štajerskem se upeljejo z 19. marcem sladkorne karte.
Pred nakupom vojaške uprave, zlasti obuval, sc najresnejše svari. Kdor se proti temu pregreši, je kriv oškode državnega zaklada in ogrozitve pripravljenosti čet, zato se isti tudi lahko zasleduje radi prestopka po § 476: kaz. zak.
Popisovanje krompirja. Ker se je po
zadnjem popisu krompirja že marsikaj iz-premenilo vsled porabe ali odprodaje, je c. kr. deželna vlada odredila vnovič splošen popis krompirja po stanju 15. t. m., da se dobi jasen pregled, kolike so še zaloge krompirja v deželi' in kako je treba urediti nadaljno aprovizacijo. Ta popis bo obsegal, kakor zadnjič, vse poljedelske ter obrtne oziroma trgovske obrate. Pri zasebnih strankah se torej krompir ne bo popisoval.
Svarilo. Kljub opetovanim pozivom nosi preko državnih mej potujoče občinstvo še vedno knjige, brošure, časopise, korespondence in spise vsake vrste s seboj. Iz tega izvirajo pri pregledovanju potnih listin in prtljage zadržki, kateri imajo pri dotičnikih prav dolgo trajajoče potne zamude za posledico. Svari se tedaj znova, da se ne jemlje spisov katerekoli vrste na potovanje preko državne meje.
Nabrežina. Občni zbor krajevne skupine pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev v Nabrežini se vrši dne 1. aprila t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih g. Rusbacha. Dolžnost vsakega organiziranega železničarja je, da se gotovo udeleži občnega zbora. Vabljeni pa so tudi tisti, ki še niso organizirani, da slišijo besedo o delu naše organizacije, morda uvidijo prepotrebo in stopijo v naš krog, kajti organizacija je danes življenska potreba. Dnevni red je zelo važen, posebno točka o draginjski dokladi. Agitirajte za polno udeležbo!
Sprememba voznega reda na progi Št. Peter-Reka. Od 15. marca vozita poštna vlaka na progi Št. Peter po naslednjem voznem redu: odhod iz Št. Petra 9-38 dopoldne in 9-10 zvečer, prihod v Reko 11 '23 dopoldne in 10-48 zvečer, odhod iz Reke 6-05 zjutraj in 5-29 popoldne, prihod v Št. Peter 8-00 zjutraj in 7-21 zvečer.
Za begunce z juga so se ustanovili v Celju, Mariboru in Lipnici krajevni odbori, ki imajo nalogo, pomagati tam bivajočim beguncem s svetom in dejanjem.
Skrivnosten umor v Zludnem kotu na slov. Štajerskem. V Zludnem kotu na slov. Štajerskem, sodni1 okraj Marenberg, so našli mrtvega nekega interniranega laškega državljana. Ranjen je na vratu, obrazu in na levem kazalcu. Uvedli so sodno preiskavo.
Za uvedbo prisilnega cepljenja proti kozam. C. kr. štajerski deželni zdravstveni svet se je izrekel za uvedbo prisilnega cepljenja proti kozam ter je izročil notranjemu ministrstvu potom c. kr. namest-nije posebno tozadevno spomenico. — To naj bi se tudi pril nas upeljalo!
Kvarjenje mleka goljufija. Graško deželno sodišče je obsodilo rudi goljufije več prodajalk mleka, ker so bile že prej enkrat obsojene radi kvarjenja mleka.
Strožje kazni za na\ijalce cen. Kakor poročajo dunajski listi pripravlja ministrstvo ostrejše kazenske določbe proti navi-jalcem cen in oderuhom z živili. Vlada je spoznala, da so sedanje odredbe premale. Morda vlada potipa tudi špekulante in oderuhe na debelo.
Plazovi v Dolomitih na Fornace so zasuli več ljudi. Dozdaj so izkopali 11 mrtvih in nekaj ranjencev.
Slaba hrana, napol kuhana hrana in naglo vživanje povzroča večinoma iriotitve v prebavi. Te odpravimo z želodec krepčečimi rabarbarnimi kroglicami z znamko , Elza-krogliee“. Najprijetneje popolnoma neSkodljivo prebavno sredstvo so, krepe želodec in mehko odvajajo ter nimajo nikakršnih neprijetnih drugih vplivov. 6 škatlic velja franko 4K40h, 12 škatlic franko 8K40h, edino prave od lekarnarja E. V. Fellor, Stubica, Elzatrg štev. 334 (Hrvaško.) Obenem se lahko naroči Kellerjev bolečine hladeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elzafluid“. 12 steklenic velja franko 6 kron. (fb)
Vojni dobiček. Alpinska montanska družba je lansko leto napravila 19,385.385 kron čistega dobička. Prejšnje leto ga je bilo okoli 9 milijonov, zato bo letošnja dividenda znašala 21 odstotkov, dočim je lanska znesla 11 odstotkov. — Tudii lep dobiček!
j Fellerjeve tek zbujajoče, mehko odvajalne rabarbarne kroglice z znamko
•Elza- kroglice1
odpravilo zaprtje.
6 škatlic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Fel-! ler, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško).' Nad 100.000 zahvalnih pisem.	Il-a.
Zadnje novice.
Splošen napad Italijanov na celi fronti.
Napadi Italijanov na soški fronti trajajo dalje. 14. t. m. so se vršili Ijuti boji na višini pri Podgori. Avstrijske čete so vrgle sovražnika, ki je tu mestoma prodrl, v bližinskem boju nazaj. Na več točkah primorske fronte je prišlo do živahnih bojev artiljerije in z minami. Enako v koroškem obmejnem ozemlju. — Italijanski letalci so metali bombe na Trst, niso pa napravili nobene škode.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Sodrugi, sodruginje, prispevajte za Podporni sklad.
Za spomiadno sezono m
priporoča tvrdka	ffg
Gričar	& Mejač
LJCIBLJRriFl, Prešernova ul. št. 9
Hf	svojo	bogato	zalogo
s
ww|ji
mt
“sispl
izgetotfljenihf eliek -1
za gospode in dečke |j|
ter mične novosti
i loriti zg I
(Miki zastonj In franko.
m
Reklamacije za „Delavca‘
v
pošiljajte v Ljubljano, Se lenburgova ulica, št, 6.
Kri je splošna hranilna tek6eiqa, iz katere dobiva telo hranilne snovi. Če nima kri. zadostno redilne snovi, tedaj telo slabi in tako nastane cela vrsta bolezni in trpljenja, da se nam življenje ogreni.
Temu se mora pomagati
in sicer je to mogoče le, če se kri redi, če se zboljšnje kri.
Po dolgoletnih Študijah sem spisal knjigo, v kateri dokažem, kako in na kakšen način se zboljša kri in mozek, kateremu sledi vidna redilnost ter kako se obvarujemo bolezni in na kakšen način jo odstranimo.
Popolnoma zastonj
pošljem to knjigo vsakemu, kdor piše po njo! Tudi dam vsakemu priložnost, da se prepriča, na kakšen način je lo mogoče, ne da bi ga kaj stalo. Pišite pa takoj!
Okraina belraišSra blaseSna * UaMaati
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
l| Ordinira
Zdravnik blagajne
Stanovanje
splošno zdravljenje
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Naznanilo.
Usojam si slavnemu občinstva naznaniti, da mi je po dolgem času zopet dovoljeno, od vojaške službe oproščenemu, voditi švojo lekarno. Toplo se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter prosim tudi za nadaljno.
Ph. M. Vinko Prohazka
lekarnar, Ljubljana, Jurčičev trg 2.
Frančišk, ul. št. 4. pritličje
očesne in ušesne bol
Gr. Kraigiier Alojzij || 1-8 pop- SrS.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga Iečijo, ne povrne bol-i niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpol-| njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj-| niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira j le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba ! nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih i lekarnah. Bolnišonina se izplačuje vsako soboto,. ! če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Šarfclfeva moka
wr brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi
fina šartljjeva moka, |S||fB|S
znamka mr	Pi ll
Samo eri zavitek rabite M la 81 za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reci. — 1 zavitek stane samo	K 1*80.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke. Če se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. — Naročite obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke znamka „HASIN“.
IVAN UR EK, Ljubljana
Mestni trg št. 13.	Pod	trančo.
(prej v Borovljah na Koroškem.)
regisfrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine aa šolo, liaižgjasi-sfva šira urade. MajKaoder-nefše pSa&sž© in vafeaHa za sitede 'm veseStee.
Nagmoderneiša uredba xa tiskanje SisSov, knjig, Sar©-šwr, muzikali! itd.
Stereotipija« Litografija
častnike in moštvo
lian Ja% in sin, Ljubljana
===== Dunajska cesta štev. 17 - —
priporoča svojo bogato zalogo
—jLn.	®iB1  ..Ff'
ia n Potenje
Ljubljana,
Breg 20.
■■■■kbhhphp11
mm*	za rodbino in obrt. ||W^7|
Vozna kolesa. W P |H Ceniki se dobe zasloni in Iranko