vili. tečaj.
V Gorici, 1889.
7. zvezek.
li umitim spočetje B. D. 1. Po silopM.
ji. Vsa lepa si, Marija.
R). Vsa lepa si, Mai'ija. ji. In izvirnega madeža ni na tebi
it- ln izvirnega madeža ni na tebi. ji. Ti slava jeruzalemska.
IO. Ti veselje izraéljsko. ji. Ti čast našega naroda.
PO. Ti zavetnica grešnikov. ji. O Marija.
1$. O Marija. ji. Devica premodra.
Mati premila. ji. Prosi za nas.
$. Posrédovaj za nas pri Gospodu Jezusu Kristusu. ji. V svojem spočetji, o Devica, si neomadežana bila.
1$. Prosi za nas Očeta, keterega Sinu si porodila.
Molimo.
Bog, ki si po neomadežanem spočetji presvete Device svojemu Sinovi dostojno prebivališče pripravil, prosimo, da, ki si njo Vgled previdene smerti ravno tistega svojega Sinu sleherne o-8krumbe obvaroval, daj tudi nam po njeni priprošnji čistim k tebi priti. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

— 194 —
Življenje sv. Janeza Kapistrana.
VI. poglavje.
Janez Kapistran v Vratislavi in Krakovu;
Turki pridejo v Evropo.
Vže v poprejšnem poglavji sem omenil, da je leta 1451 povabil poljski kralj Kazimir IV. Janeza Kapistrana, naj pride tudi v njegovo kraljestvo oznanovat božjo besedo. V pismu hvali najprej papeža, da skerbi tudi za slovenske narode. Pokazal je to s tem, ker je poslal na Češko moža, ki slovi po vseh krajih zaradi svoje zgovornosti v pridigah, in zaradi čudežev, ki jih dela, posebno pa zaradi pobožnega ostrega življenja. Priserčno prosi Janeza Kapistrana, naj kmalu pride k njemu. Saj je poljski narod iz serca vdan katoliški cerkvi. Tudi vojvodina Litva je sprejela vže za časa kralja Vladislava, njegovega očeta, kerščan-sko vero. Povsod je zginilo iz dežele malikovavstvo ; častijo in molijo prebivalci le pravega Boga. Poljaki in Litvani priserčno hrepene videti in slišati velikega apostola Janeza ; pripravljeni so ga slušati v vseh rečeh. Razun tega so v kraljestvu obširne pokrajine, po keterih prebivajo gerški razkolniki. Tudi ti ga že-lé videti. Če bo prišel k njim, obljubili so nastopiti pot, ketero jih bo učil, ter verniti se v naročje katoliške cerkve. Če so mu vže toliko na skerbi husitski Čehi, da so mu prijetne in sladke vse težave in nevarnosti, ko gre za zveličanje njih duš, naj so mn še tem bolj pri serci Rusi, ki so mu vdani iz serca. Če tudi Čehi in Rusi tavajo po temoti zmot, je vender mnogo upanja, da se bodo le ti poprej spreobernili. Ruski narod ima resnično hrepenenje po resnici in dobrem ; je priprost in brez vsake svetne učenosti, ki napihuje in dela, da se človek rad termasto derži zmote ; da ne pripoznava veljave rimskega papeža in ni v edinosti z rimsko cerkvijo, to prihaja od tod, ker je bil tako navajen in vzgojen.
Na zadnje prosi kralj Janeza v imenu in po zgledu aposto-ljev, ki so prehodili toliko dežel in pokrajin, da razširjajo Jezusovo ime, naj pač gotovo pride ; saj je od tega odvisno spreo-bernjenje toliko narodov ; naj pomisli, koliko duš bo pripeljal v nebesa, če pride, in koliko pustil, da se pogube, če se bo obo-
— 195 —
Javljal. Brez zamude naj se odpravi na pot, kamer ga vabi toliko narodov. Tudi mu kralj sporoči, da bodo imeli plemenitaši na Praznik sv. Mihaela naslednje leto zbor ; posvetovali se bodo o imenitnih in važnih zadevah. Prosi torej svetnika, naj moli, da fr zbor odločil to, kar je na korist kraljestva.
Leta 1452 je kralj Kazimir zopet pisal Kapistranu ter ga Prosil, naj berzo pride na Poljsko. Da si Janeza tem bolj goto-Vo pridobi, omeni v pismu, da namerjava v Krakovu sezidati frančiškanom samostan; zato je neobhodno potrebno, da sam pride in vredi vse, kaker se mu bo najbolje zdelo.
Janez Kapistran bi bil rad precej vstregel želji poljskega kralja ; pa je vedno še mislil, da bo premagal vse zapreke, ke-frre mu stavijo husiti, in prišel v Prago. Ko je sprevidel na jesen 1453 leta, da na noben način ne more priti v Prago, odločil Se je, da gre na Poljsko. Mej tem je dobil tudi od papeža Nikola pismo, v keterem mu veli iti na Poljsko.
Mej tem časom je šel v Vratislavo na Šleskem. O tem piše P. Wadding : „Nikjer ni žel več sadu in vspeha, nikjer ga
bolj slovesno sprejeli, kaker v Vratislavi na Šleskem. Prišel Je v mesto zadnji dan predpusta 1453. leta. Nihče ni ostal do-®a ; kar je moglo gibati, vse je hitelo naproti svetniku ; svetna fr redovna duhovščina, mestno starašinstvo, ves narod je sprejel Papeževega poslanca s petjem in veselim krikom ter pazljivo sfršal njegove nauke. Vse hudo so skerbeli odstraniti, vsako kri-vfro poravnati ; saj so vsi hoteli spolniti nauke, ki jih je dajal, ker so ga imeli za božjega poslanca.“
Pa vže je bilo tudi to mesto in okolica okuženo z nauki, ketere so širili husiti. Ker so ti videli vspehe Janeza Kapistra-na> ki jim od dné do dné bolj jemlje veljavo, hoteli so ga pred Brodom osramotiti kot lažnika in hinavca, s keterim ni božja roka. V ta namen si izumijo gerdo zvijačo, pa božja roka je hude zadela hudobneže. Vsak dan so hodili razni betežni k Jane-211 Kapistranu proseč ga, naj jim pomaga. Druge, ki niso mogli h°diti, so nosili k svetniku. Husiti torej pregovore nekega mladeniča, Petra po imenu, naj se hlini, da je mertev. Nesli ga bode na mertvaškem odru k svetniku in prosili, naj ga obudi k življenju. Hliniti pa se mora mertvega, če ga bo Janez Kapi-stran še tako klical. Na to pa bo k odru pristopil eden iz mej frvarišev ter mu rekel, naj vstane in ozdravi. Ob tem trenotku ®aj berž skoči po konci, češ, z nami, ne s teboj je Bog. Mi zna-
— 196 —
mo čudeže delati. In res, kaker so se dogovorili, tako so tudi storili. Necega dne prinesejo k našemu svetniku na odru merliča. Ponižno prosijo Janeza, naj bi zanj molil, morebiti mu Bog n» njegovo prošnjo zopet da ljubo življenje. Saj so slišali, da je storil vže toliko čudežev. S tem bo Bog zopet gotovo pokazal) kako mogočno je ime Jezusovo.
Janez Kapistran resno pogleda množico, ki je spremljala dozdevnega merliča in reče z daleč donečim glasom : Habeat portionem cum mortuis in aeternum. — po naše : Naj bo mertev na vekomaj — in njegov delež mej mertvimi!
Strašan krohot in smeh nastane po teh svetnikovih bese* dah mej množico, šepetajočo, tako si vé ta goljuf pomagati iz zadrege. Na to hitro skoči eden iz mej množice, kaker je bilo dogovorjeno, k dozdevnemu merliču. „ Jaz pa“ pravi „ga bom obu-del k življenju!" Z močnim glasom veli merliču: „Peter, Peter! velim ti, vstani !“ Ali Peter se ni genil. Stopi bliže merliča in mu zašepeta na uho : „Peter. zdaj je čas, da osramotiš dozdevnega svetnika, vstani !“ Pa vbogi Peter ne sliši in se ne gane ; tovariši ga prično tresti, — ali Peter je ostal merlič. — Kaker strela iz jasnega neba, tako prestraši ta dogodek vso množieO) ki je vedela za goljufijo. Vsi skesani padejo pred svetnika na kolena ter ga prosijo odpuščenja. Janez Kapistran jim iz serca rad odpusti. Zahteval je le, naj gresta dva iz mej pričujočih v Rim, da s tem očitno spoznata, kolike reči dela Bog po najsvetejšem Jezusovem imenu.
Ni treba omenjati, da se je ta čudni dogodek bliskoma Siril po mestu in deželi ; s tem pa tudi slava Janeza Kapistran» in pa spoštovanje do njega. Sam pa je v ponižnosti molil : meni, ampak tebi, o Gospod, gre vsa čast in hvala !“
Potrebna pa mu je tudi bila veljava: saj mu je bilo k<> verskemu preiskovavcu postopati mej drugim tudi proti judom* ketere so dolžili raznih zločinov. Dolžili so jih, da odirajo ljudi z goljufijo, skrunijo sv. zakramente in more kerščanske otroke za svojo obrede, zlasti o velikonočnem času.
Gdo se bo torej čudil, ako je tudi v srednjem jveku vsta* lo od časa do časa preganjenje zoper jude.
V vseh časili pa so bili papeži edini varihi in zaščitniki vseh po nedolžnem in krivici zatiranih, bodisi narodov ali posameznih. Pod ostro kaznijo so prepovedali preganjati jude. Le ti' ti, keterim se dokaže zločinstvo, naj se ostro kazn ujejo po P°'
— 197 —
lavali raznih dežel in narodov. Preiskovalci in sodniki so bili Papeževi „inkvizitorji,“ izverševavka kazni pa posvetna oblast, jfazen je bila v raznih stoletjih in po raznih deželah tudi raz-*tta. V zgodovini svetnikov in svetnic božjih, ketero spisujejo ta-0 imenovani „bollandisti“, nahajamo mej marterniki 13 otrok, etere so judje neusmiljeno vmorili, da so dobili nedolžne ker-canske kervi, ki jo rabijo za svoje obrede ob velikonočnem času.
To se mi je zdelo potrebno omeniti, da se bo prav umelo P°stopanje Janeza Kapistrana proti judom v Šleziji.
Deržeč se papeževih določeb je ostro preiskaval pritožbe in z^čine, katerih so dolžili jude. Ostro in brez milosti je tudi iz-j^al posvetni oblasti vse, ketere je spoznal za krive. — Neki lezbožen kmet je prodal judom devet sv. hostij, ki si jih je dobiti v cerkvi. Judje jih polože na platnen pert, ter jih Ptično s palicami tepsti zaničevaje kričeč : „ Glejte, to je Bog ristijanov, glejte, to je Bog kristijanov !“ Iz sv. hostij pa je je-a teči erdeča kri, da je bil pert kervav od nje. Kmalu se o tem bogokletskem zločinu. Tudi Kapistranu ga naznanijo. 11 skerbno in vestno preišče vso zadevo. Mnogi krivičniki so fdkritoserčno povedali vse. Drugi so tajili. Ketere je spoznal za ?riVej je izročil svetni gosposki, da jih kaznuje po postavah.
Neka žena, ki je bila poprej judinja pa je h kerščanski ve-1 Pristopila, povedala je Janezu Kapistranu zopet o druzih ju-da so sveto hostijo vergli v ogenj. Trikrat se je nepoškodo-'aHa vzdignila iz ognja. Neka stara judinja, videti ta čudež, pa-e Ra kolena in prične moliti Boga kristijanov in očitno spoznali’ da je kerščanska vera prava vera. To pa jude neizrečeno ^.zlcači, zgrabijo vbogo ženico, nevsmiljeno martrajo in vmore. JeRo truplo pa so na skrivnem kraji zakopali.
Tudi je slišal, da so judje zvabili v svojo hišo kerščanske-otroka, zaderžali ga v hiši z raznimi igračami in sladčicami
0	Roči. Po noči pa so ga deli v sod, ki je bil ves obit sè spiatimi žreblji, in valili potem semtertja tako dolgo, da je vbogo eto mej strašnimi martrami izdihnilo svojo nedolžno dušico. Kri
^ORjenega otroka so potem sami rabili in drugim sinagogam azPoslali ; truplo so pa v hiši na skrivnem kraji zakopali. Ja-Kapistran je velel stvar na tanko preiskati. Ker so res na-
1	truplo na omenjenem kraji, ni bilo več dvojbe o zločinu. 0-^aRke marternika je svetnik razdelil po raznih cerkvah, kjer N se časte. Kmeta in 41 judov, ki so bili krivi zločina je svet-
na oblast obsodila k smerti ; sežgali so jih na germadi ; mnogo družili pa je bilo iz dežele pregnanih.
2.	Janez Kapistran je še bival v Vratislavi ter po svoji na* vadi širil češčenje Jezusovega imena, kar pride poljski P°' slanec Janez Dlugoš prosit ga v imenu kralja Kazimira P kardinalja Zbinjka, naj pride brez odloga v Krakov. Ob tem ča* su so prišli tudi poslanci poljskega kralja in pa Ladislava kr»' lja ogerskega in češkega v Vratislavo, da sklenejo zakon mej Kazimirom IV. in Elizabeto, sestro kralja Ladislava, hčerja cesar-ja Albrehta II. Janez Kapistran je posredoval pri sklepu teg» zakona, da se je zveržil na splošno zadovoljnost vseh. Ob teJ priliki je govoril zbranim plemenitašem lepo pridigo po reku: „To je dan, ki ga je Bog naredil, veselimo in radujmo se v njem.
Po tem je odrinil s kraljevimi poslanci in kanonikom Di'1' gošem proti Poljski. Prebivalci glavnega mesta Krakova so n"1 prišli dve uri daleč v slovesnem sprevodu naproti. Mej temi je bil kralj Kazimir sam, kraljice mati Sofija, plemenitaši in vojvod kraljestva, kardiualj Zbinjek sè svetovno in redovno duhovščin0 mesta in okolice ter brezštevilna množica drugih ljudi. Kralj i® kardinalj objameta in poljubita vbogega redovnika ; in ta se j1' ma zahvali za ljubeznivi sprejem, želeč blagoslova iz nebes kr»' lju in njegovim narodom. Po pozdravu se pomika sprevod naz»J proti glavnemu mestu mej godbo in petjem v stolno cerkev, kj°r se je pela zahvalna pesem. To se je zgodilo 28. avgusta 1452-
Za stanovanje Janezu Kapistranu in njegovim tovarišem v mestu je kralj odločil lepo palačo. Vsega potrebnega so dobiva^ iz kraljevega dvora. Lahko umemo, da je daljna pot zelo vtr#' dila sedemdesetletnega starčka ; vender je že drugi dan pri^6* svoje misijonske pridige. V ta namen so postavili pridižnico tergu pred cerkvijo sv. Vojteha. Na vse zgodaj v jutru je i>1,e! navado opraviti daritev sv. maše. Vsem vernim, ki so bili P1 njegovi maši, so podelili papež posebne odpustke. Po tem p» imel vsak dan pridigo, pri keteri se je poslušavcev kar teri0' Govoril je v latinskem jeziku'navadno po dve uri. Tolmač je P°* tem preložil pridigo v materin jezik tistim, ki niso umeli l»tin’ skega. Nigdar pa ni bila poslušavcem pridigi predolga ; do soj2 ginjeni so bili, da so le videli svetnika in ga slišali, če tudi P' so umeli, kaj govori.
Ko je pozneje nastopila zima in hud mraz, je imel svoje sijonske pridige v največji, Mariji posvečeni cerkvi v mestu‘
Jr	“ 199 -
^“Ogo čudežev se je tudi tam zgodilo, slepi so spregledavali, glu-^ zadobivali sluh, mutasti dar govora, mnogi betežni so ozdravi- Vsi so se veselili in poveličevali najsvetejše Jezusovo ime, v keterem je Janez delal te čudeže.
V kratkem času je prosilo nad 130 mladeničev raznega j nu, naj jih sprejme v red sv. Frančiška. Če je spoznal, da ajo pravi namen, rad jih je sprejel v nova samostana ; enega ^ bil sezidal kralj, druzega pa za silo priredil kardinalj Zbinjek ^ 6ast sv. Bernardinu Sijenskemu. Mej prosilci je bilo veliko ^adeničev plemenitega stanu. Tudi sinova nekega slavnega vi-Za sta hotela dati svetu slovo in pod vodstvom Janeza Kapitana živeti. Oče pa ni hotel nikaker privoliti, da bi mu bila b°ya vzeta. Tudi beseda Kapistranova ni mogla pregovoriti ^'ža. Proti očetovi volji pa ju tudi ni hotel obderžati v samo-tnu. in res eden gre sè svojim očetom domov, drugi pa se o-e[*e svetnika in ga milo prosi, naj ga obderži pri sebi. Svetnik Jtši njegovo prošnjo in naznani sinovoma in očetu v preroškem da bode ta brat srečen, oni pa nesrečen vse svoje življe-,^e ih da bo oče kmalu vmerl. In kaker je prerokoval, tako se f zS°dilo. Eden je živel nad 30 let prav sveto v redu ; drugi
J6 v
stl'an sv.
hadlogah in revščini preživel svoje dni ; očeta pa so malo
ev potem na Pruskem vmorili. Mnogo teh, ki jih je Kapi-sprejel v red, je vmerlo v slovesu svetosti. Neketere je
cerkev vže tudi v število zveličanih vverstila, kaker Simona
J" Upnice (f 1482), Ladislava iz Gielnova (f 1505), Janeza iz Jpe (j- 1484). V začetku leta 1454 je prišla kraljeva nevesta ^abeta, hči cesarja Aljbrehta, v Krakov. Ker je nastal prepir ; J kardinaljem Zbinjkom in nadškofom Janezom, gdo izmej nji-baj blagoslovi kraljeva zaročenca, odločijo, naj Janez Kapi-
shan
opravi to častno opravilo. Tudi naznani kraljevima zaro-l®ema, da bo Bog blagoslovil njih zakon. In res, več sinov Ka-‘“hra jv. je zaporedoma vladalo Poljsko. Najlepši cvet tega za-pa je bil drugorojeni sin, kraljevič Kazimir, veliki častivec t ^bladežne Marije Device. Katoliška cerkev ga je prištela sve-a°m in Poljska ga časti ko svojega posebnega patrona.
Loki
Tudi v Krakovu so hoteli husiti ovirati našega svetnika.
V
lcana in kraljev namestnik Podebrad nista bila zadovoljna s
da sta mu zaperla pot v Prago. Tudi drugod sta želela y ati njegovo delovanje po skrivnih pomagačih, ki naj ljudi oddajo od svetnikovih pridig in dobivajo priveržencev husitske-
— 200 —
mu nauku. V ta namen je prišel v Krakov zdravnik, Pavel po imenu, da bi stavil svetniku zapreke ter spodkopaval njegovo veljavo pri narodu. Ta človek je bil gerd hinavec in po vsem sposoben za takov posel. Pred letom se je slovesno odpovedal husitski krivoveri ter Kapistranu prisegel zvestobo do katoliške cerkve. Svetnik ga je sprejel ko skesanega otroka. Ali kmalu je mož pozabil svojo obljubo. Vže v Vratislavi je delal proti Kapistranu na tihem, pa skoraj brez vspeha. Na enkrat pa je zginil, ker je slutil, da na dan prihaja njegovo hinavstvo. Zopet se prikaže v Krakovu ter šunta proti Kapistranu. Pa svoj posel je o-pravljal preveč očitno. Ko Janez Kapistran o tem zvé, veli ga prijeti, da ga zasliši. Našli sopri njem pisma Rokicane, ki so kazala, da je prišel v Krakov razširjavat krivoverstvo. Zaradi tega je bil obsojen v težko ječo. Kako nevaren pa je bil ta človek, priča list, ki ga je pisal kardinalj Zbinjek našemu svetniku, zahvaljujoč se mu za trud, s keterim zatira krivoverce.
Kralj Kazimir je bil Janezu Kapistranu iz serca vdan. Tudi Kapistran ga je ljubil in čislal. Ravno zato ga je hotel opomniti na dolžnosti, ketere ima kot kralj do svojih podložnih. Tedaj so posebno judje nevsmiljeno odirali kristijane, ker jim je kralj dovolil prevelike prostosti. Janez Kapistran gaje zato svaril, pa brez vspeha.
Posebno pa je žalostilo Kapistrana, da ni hotel kralj slu-šati njegovega sveta glede vojske z nemškim redom. Nekaj plemenitašev in mest se je bilo spuntalo proti nemškemu redu. Ti so ponudili vlado poljskemu kralju proti zagotovilu nekaterih pravic in kralj je sprejel to ponudbo. Neketeri sovražniki Janeza Kapistrana mu tudi očitajo, da je sam šuntal kralja k tej vojski, drugači bi ga bil gotovo odvernil od nje, ker je vžival neomejeno oblast in veljavo pri kralji. Njegovi listi pa, ki jih je še tudi pozneje pisal kralju, spričujejo nasprotno. Tudi mu je zagrozil, da ga bo zadela božja kazen, če bo podpiral vpornike ; ker vsemu kerščanstvu preti skupni sovražnik, ni čas za to, da bi kerščanski knezi mej seboj prelivali kri. Kralj ni slišal modrega sveta našega svetnika ter pričel vojsko, ki je trajala celih 13 let in napravila deželi mnogo škode. Najlepše pokrajine so bile vničene za dolgo let. Slednjič so sklenili mir v Tornii (1. 1466).
3.	Mej tem, ko je delal naš svetnik na Poljskem, pretrese vso nezložno kerščansko Evropo žalostna vest, da Turki oblega-
— 201 —
J° Carigrad in vesoljnemu kerščanstvu preti naj veča nevarnost. Nemški cesar Friderik III. je sklical daržavni zbor v Frankfurt. Ja se posvetujejo knezi o nevarnosti, ki preti cesarstvu. Tudi Janeza Kapistrana pokliče cesar k zboru. V 14. dan meseca mala H54. 1. se poslovi od kralja Kazimira, ki je svetnika le ne-rad pusti! od sebe. Kralj sam in kardinalj Zbinjek spremita kapistrana sedem milj daleč. Iz Krakova je šel zopet v Trafilavo, kjer se je mudil nekaj časa. Še enkrat poskusi priti v Krago. V ta namen piše Podebradu in ga prosi varnega spremna, pa za odgovor je dobil le zasramovanje. Odpotoval je to-rej iz Vratislave ter še! preko Niirenberga v Frankobrod.
Zapustimo za nekaj časa našega svetnika in oglejmo bolj aatanko sovražnika, proti keteremu se ima boriti 70letni starček 8a sv. križem v roki.
V srednji Aziji blizu Kitajskega so živeli v starodavnem Jašu razni turški rodovi, ropa željni, neotesani in sirovi. Ta rod Se je pomikal vedno bolj proti zahodu. V 10. stoletji je bil vže na bregovih rek Sir- in Amu-Darja, ki se iztekate v araljsko jezero. Ko so sprejeli ti divjaki mahomedansko vero, so se razširili še Jalje po bližnjih okrajinah. Pod vodstvom Sulejmanovim se predli nad 50.000 Turkov v Armenijo Ker jim je bilo tam pretesno Nasedejo Malo Azijo. Leta 1299 se je vže Sulejmanov vnuk Os-•Kan I. razglasil za pervega suljtana turškega ali po njem zva-ta „osmanskega cesarstva/1 Njegov naslednik in sin Urban I. s* je pridobil vže vse pokrajine Male Azije ; postal je sosed Kvropi ter čakal prilike, da se vgnjezdi v njej. Tudi si je osnoval stalno vojsko, ketere po deržavah za one dobé še ni bilo nikjer. V tej vojni si je pa vstanovil poseben oddelek tako zvanih "Janičarjev/1 Ta četa je bila sestavljena iz samih keršcanskih o-fr°k, ketere so kot sužnje nakupili ali jih pa po sili v sužnost odtavali iz raznih slovenskih pokrajin. Ravno ta četa turške v°jske je sčasoma postala steber turškemu cesarstvu, pa tudi trepet vsej Evropi. Turški suljtan Urban I. si je sedaj želel pridobiti ped zemlje v Evropi Ni mil bilo težko, ker so bile v Ca-%radu samem razpertije zaradi cesarske brone tako velike, da Je 8edaj ta, sedaj druga stranka iskala za zaveznika svojega thujšega sovražnika Turka. In res, nenadoma prijadra preko fttdesponta (tako se imenuje morje, ki deli Azijo od Evrope) — Uhanov sin Sulejman leta 136fi z majhino peščico ljudi na ev-r°pski breg ter si osvoji malo terdnjavico poleg Kalipolja. Tako.
— 202 —
so se Turki vgnjezdili v Evropo, da zateró kerščansko vero ® omiko. Sedaj jim je bila pot na široko odperta. Urhanov drugi sin Murad, ki je vladal od 1359 — 1389, si je pridobival pokra-jino za pokrajino. Leta 1489, na sv. Vida dan, prične se Litva na „Kosovem polji“ sè serbskim kraljem Lazarjem in njegovi®' zavezniki. Združena vojska Lazarjeva je štela nad 200.000 mož, turška pa baje komaj petino. Murad sam jej je zapovedal Tri dni je trajalo strašno klanje. Kar nihče ni pričakoval, to se je zgodilo baje po izdajstvu kneza Vuka Brankoviča. Turki so zmagali in razkropili kerščansko vojsko. Lazar je obležal na bojišči in Serbija je zginila iz mej samostojnih evropskih deržav za več stoletji. Pa oholi Murad se ni dolgo veselil zmage. Še ti-sti večer pridere 12 junakov v njegov šotor in Miloš Obilič ®u zabode meč v serce, da se maščuje. Bosanski kralj Štefan Tve?d-ko si je v nesrečo svojih bratov Slavenov znal ohraniti prestol pa konec njegovega kraljestva je bil še žalostniši od druzib-Turki so torej stali vže na meji Ogerski To zdrami kralja Sigismunda, da povabi kneze, naj zapode Turka iz Evrope. ReS se zbere lepa vojska 100 000 mož. Slovence je vodil Celjski gr0j Herman II. 28. dan septembra 1396 1 se zgrabite armadi P® Nikopolji. Vže so kristijani zapodili v beg dva oddelka turške vojske, kar vtrujeno napade tretji oddelek in popolnoma razki-0-pi. Nad 20.000 kristijanov je obležalo na bojišči. Kralj Sigismund in Herman Celjski sta sama komaj vtekla. Turški suljtan Bajazid je pa v tej bitvi zgubil tudi mnogo ljudi. Serdit zaradi tega vka-že nad 3000 vjetih kristijanov pomoriti. Iz mej druzih vjetih se je mogel le malokedo odkupiti. Prodali so jih kot sužnje.
Pa Bajazid hoče svoj serd še bolj občutljivo pokazati. Po tridnevnem počitku na kraji zmage se vzdigne proti Ogerski in hudourniku enako se razlije divje turške čete požigaje in more po Ogerskin planjavah. Prišli so do Bude. Druge čete so jo krenile na stran in prihrule na Štajersko pred mesto Ptuj, — Per' vikrat na naše Slovensko. Mesto ni pričakovalo tega pohoda» sovražniki ga tedaj z lahka izropajo in zapalijo. Prestrašene meščane in ljudi po okolici so polovili in ko sušnje tirali na Tuf' ško ; kaker se poroča, je bilo teh nesrečnih nad 16.000. Mej nji' mi je bil tudi neki Šiljtberger, ki nam je zapustil te spomenike zgodovinske, vernivši se čez 32 let iz turške sužnosti. On je bil kot 26leten mladenič vjet pri Nikopolji. Lepa postava ga ,ie rešila smerti, pa ne sužnosti. Bistra glava pa mu je pripomogla»
— 203 —
“a je čez 32 let sužnosti venderle vbežal nazaj in prišel v svojo domovino.
Sreča suljtana Bajazida je bila nenavadna. Skoraj vse de-^le takraj Donave in gerške pokrajine so se vklanjale njegovemu zmagovalnemu meču. Od nekdaj mogočnega vzhodnega ali bizantinskega cesarstva skoraj ni bilo več, razen le Carigrad ali Bizanc. Tu je životaril, imajoč vedno preobilo posla sè svojo Cerkvijo, cesar, rekel bi, brez dežele. Tudi to slednjo terdnjavo si hoče pridobiti suljtau Bajazid. Z mogočno vojsko prične obietti stari Carigrad. Stiska v obleganem mestu je prikipela vže verhunca, vender je božja previdnost dala mestu in vladarjem še nekaj časa, da bi se zmodrili in ne vtikali v cerkvene reči, marveč naj bi jim bil na skerbi prid cesarstva in podložnikov.
Ko si je bil suljtan Bajazid že svesti, da ima v malo dneh zadnjo terdnjavo v pesti in mu bo s tem odperta pot po vsej Ev-r°pi, kar prejme žalostno sporočilo, da je napal njegovo kraljestvo v Mali Aziji mongoljski kralj Timurlenk. Nenadoma popusti °hlego Caiigrada ter hiti novemu sovražniku nasproti. Leta 1402 Se zgrabite armadi lia angorski planjavi. Po serditem in kerva-
boji je bila zdrobljena turška moč in suljtan Bajazid sam vjet. Ta dohodek in pa razpertije njegovih sinov zaradi presto* la so odvernile nekoliko desetletji turško nevarnost od zapadne Evrope, če tudi mej tem časom niso izostajali napadi v sosedne dežele, zlasti naše slovenske ; tako so bili leta 1418 pred Kadgono, kjer jih je avstrijski nadvojvoda Ernest s priimkom „Železni“ slovenskimi junaki potolkel do dobrega.
Suljtan Murad II. je hotel 1422 leta zopet poskusiti svojo Srečo ter dobiti Carigrad Svojega namena sicer še ni dosegel, veuder mu je moral cesar Janez odstopiti razen glavnega mesta iu okolice vse druge dežele in kraje. Tako srečen je bil tudi proli severnim sosednim deželam, ki so se hotele otresti turškega Jarma. Mej tem so vedno napadale turške trume sosedne dežele. Beta 1431, ali kaker drugi menijo 1429, pridere kakih 8000 tur-k°v do Metlike, mesto obladajo in požgo, potem krenejo čez gorjance in napadejo Novo Mesto. Tukaj jih pa sè slovenskimi Junaki napade kranjski glavar Ulrik Šenk, jih popolnoma pobije ler jim vzame ves plen. Od tega časa so imele naše dežele mir Pred divjim Turkom 40 let.
Mej raznimi prevrati po nemškem cesarstvu je prišel čez 130 let zopet Aljbreht V., zet cesarja Sigismunda, iz Habsbur-
— 204 —
ške rodovine na cesarski prestol. Mnoge in hude težave so g* čakale. Doma so bili prepiri, največ mu je pa prizadeval Turek Suljtan Murad II. je prilomastil na Erdeljsko. Razen Sibinja s° neverniki čisto vse pokončali. Nad 70.000 ljudi so odgnali v suž-njost. Cesar Aljbreht po hudem trudu zbere majhino armado, da napade Turke. Štela je komaj 24.000 vojakov. Ž njo prekorači Donavo ; ali vže pri pervem pogledu na turke se ta vojska razkropi na vse strani. Vsled te nesreče in druzih v svojem cesarstva ves potert vmerje cesar Aljbreht še le v 42. letu svoje starosti leta 1439.
Za njim je nasledoval Friderik III. iz habsburške rodovin6 ko rimsko-nemški cesar 1. 1440. Kaker smo vže videli, so bile v tem času zmešnjave na Češkem in Ogerskem. Tudi nemški knezi so si bili v laseh. Papež Evgenij hoče homatijam konec storiti ter pošlje poslanca v Budo. Neki kardinalj Julijan je z živ« besedo prigovarjal kralju in velikašem, naj se pomirijo mej seboj, da se bodo mogli tem vspešneje vstaviti občnemu sovražniku. Papež pa je mej tem pisaril kraljem in cerkvenim glavarje®) naj spravijo na noge križarsko vojsko in pomagajo s cerkveni® denarjem. Ogri se res pomirijo in so zbirali vojsko. Ne tako Pa vladarji zapadnih deržav ; izgovarjali so se sè sitnostmi domai pomanjkanjem denarja i. t. d. Samo Poljaki in Vlahi so poslali kerdela pešcev in jezdecev. Na jesen se vzdigne križarska vojska nad Turka. Na čelu sta jej bila slavni junak Janez Hunjàd in kralj Vladislav sam. V 3. novembra 1443 se sprimete armadi pri Nišu na bolgarski Moravi. Z dozdevnim begom je umel H® njàd turško armado zapeljati v nastavljeno past ter jo popol' noma pokončati. Nad 2000 Turkov je obležalo na bojišči, nad 4000 pa so jih križarji vjeli. Kralj in Hunjàd se zdaj oberueta proti Traciji. Veselo so križarje sprejemali kristijani, posebno Poljake, keterili jezik so Sloveni razumeli. Sneg na baljkanskih gorah in huda zima zmagovavcev ni pustila dalje. Vernejo se proti domu. Nepopisljivo je bilo veselje po kerščanskem svetu za' radi te zmage. Vže so menili, da bije zadnja ura mohamedan-stvu v Evropi. Benečani, Genuvezi, papež Evgenij IV. in vojvoda burgundski ponudijo ladije. Dogovore se, naj gre vojska kat' naravnost proti Carigradu ter se ondi združi z vojsko gerškega cesarja Janeza. Hunjàdu, kot izkušenemu vojskovodji, ki je D predobro poznal turško moč, zdi se ta načert prenapet. Ker je imel suljtan Murad II. opravkov drugod, sklene leta 1444 meseca
— 205 —
julija s Hunjàdom pomirje na 10 let. Pogoji so bili jako vgodni Za baljkanske deržave in HunjMa.
Od vseh strani zdaj prigovarjajo Vladislavu, naj zopet zgrabi za orožje, češ, zdaj je pravi čas, da zapode Turka iz Evrope; Helespont je kerščansko brodovje vže preplavilo, gerški cesar komaj pričakuje potrebne pomoči, suljtan sam ima pa obilo po-ria z uporniki v Aziji. Hunjada, ki se je še obotavljal, pa so zvabili z obljubo. Res presiepe ogerskega kralja, da napade z 24000 kristijani Bolgarsko, zanašaje se na obilno pomoč raznih vlad in podonavskih knezev. Ali knezi ga zapuste, kerščansko brodovje pa podkupi turško zlato, da zapusti Helespont. Nad 100.000 Turkov prilomasti nenadoma iz Azije ter se vstavi pri Var-Pi- Kaj je mogla mala peščica kristijanov proti toliki sili ? Vitezi kralj Vladislav se verze sè vso silo na turško vojsko. Našel Je prerano smert ; tudi kardinalj Julijan je bil vbit, Hunjad pa Je prišel Vlahom v pest. Osode polna je bila ta bitva za podonavske pokrajine in Ogersko. To se je zgodilo v 10. dan novembra 1444 leta. — Leta 1448 se je zopet poskusil Hunjad s Turki na „Kosovem polji" žalostnega spomina. Kaker pred štirimi leti Pri Varni, tako se je moral tudi tukaj turški sili vmekniti. Hun-M sam je prišel knezu Brankoviču v roke, pa je bil kmalu izpuščen. Sè združenimi močmi bi se bilo dalo še kaj vspešnega storiti zoper splošnega sovražnika kerščanstva. Pa vse dobre namene tega ali onega so ovirale nesloga, osebno merženje in sebičnost ogerskih pervakov.
S temi versticami sem na kratko opisal turške napade do ^sa, ko je naš svetnik pričel oznanjevati splošno križarsko voj-sko proti zakletemu sovražniku kerščanstva. Mej tem pa je pri-^el še drugi dogodek. V 28. dan meseca maja 1453. leta napade ^uhamed IL sè vso silo Carigrad. Junaško se brani cesar Konstantin XI. Toda brez unanje pomoči je obnemogel. 29. dan Tur-ki obladajo mesto, in pričelo se je klanje, kakeršnega, rekel bi, bilo, kar je bil Jeruzalem razdjan. V sami cerkvi sv. Sofije Je iskalo zavetja nad 100.000 ljudi, otrok, devic, mladeničev, žen i® starčkov. Turki zdrobe vrata ter planejo nad nesrečne. Pero ®i v stanu pisati gnjusobe, ki se je godila v svetišči. Pripustil Pa je to pravični Bog pač zato, ker se je bila odcepila vshodna cerkev od edinosti vesoljne rimske cerkve — in zapustila vidnemu poglavarja njenega rimskega papeža. Po več ko tisočletnem °bstanku je zginilo vzhodno rimsko cesarstvo in od dne 29. ma-
— 206 —	a
ja 1453. leta do današnjega dne se lesketa na prelepi cerkvi sv. Sofije turški polumesec. Bog zna, kedo doživi leto, ko se name-stu njega prikaže zopet sv. križ. Molimo goreče, da se to kmalu zgodi.
Življenje
zveličanega Egidija Marije od svetega Jožefa iz reda sv. Frančiška.
Šesto poglavje.
Brata Egidija s p o k o r n o s t in ponižnost.
Mej mnogimi krepostmi zveličanega brata Egidija ni bil* zadnja nenavadna njegova spokornost.
V	jedi je bil tako zmeren, da je v resnici čudno, kako je mogel pri tako pičli hrani zmagovati trud in težave, ki so m11 jih prizadela obilna pota po Napolji. Svoje jedi, večinoma sam° malo slabe juhe, je delil po navadi še sè siromaki. Ako je bil<> v juhi kaj sočivja ali druge gošče, je vzel vender le juho, komaj če je malo kruha notri podrobil; vse drugo je pustil vbozim, ki so trumoma stali pri samostanskih vratih. Prav posebno ga j® razveselilo, če ga je kak silen opravek zaderžal, da ni mogel o pravem času h kosilu priti ; takrat je ves svoj delež siromakom razdelil, ne da bi bil kedo to opazil.
Žejo si je po navadi z vodo gasil, in če je, kar pa je bij0 silno redkokrat, pil vino, l) mu je toliko vode pritočil, da mu je bila komaj barva poznati. Kave ni pil nikoli, čeravno je bila ta pijača že takrat tudi po Italiji tako razširjena, da so jo že celo v samostanih naj ojstrejega življenja poznali. Pač ni treba, da opomnim, da se je tistega nesrečnega žganja, in naj ima že katerokoli ime, in vsega, kar po žganji diši, popolnoma zderžaval-Še celo na stare dni, ko so mu svetovali, da naj ga le malo P°' tegne, češ, to je dobro za slab želodec, se ni dal nikaker pregovoriti; še pokusil ga ni.
V	svoji celici je imel zmirom nekaj čokolade spravljene, ah
1) Bodi tu opomnjeno, da je po Italiji vino vsakdanja pijača vseh stano*
in zavoljo podnebja vsakemu potrebno.
— 207 —
kaj sladčice ali kak drugi prigrizek, da je imel vedno kaj za svoje bolnike pri rokah. Ko jim je znal take stvari včasi še preobilno deliti, se sam vendar s tim ni nigdar okrepčal.
Če je bil častitljivi brat že navadno zelo zmeren in zder-žljiv v jedi, je bil še mnogo bolj takrat, kader je po vodilu bil Poseben, zapovedan post za vse redovnike serafinske družine, ftazun mnogih postov o predpražnikih in postov o vsih petkih celega leta zapoveduje vodilo sv. Frančiška še dva ostra posta. Pervi je navadni štiridesetdanski post, drugi post je pa samo redovni in sega od 2. novembra, dne vernih duš, do božiča.
Ves ta čas ostre pokore ni hotel častitljivi brat nikoli oku-siti mastne juhe, akoravno je bila taka juha vernim sploh, pa tudi redovnikom privoljena od sv. očeta. Po njegovih mislih tudi kolnik ne sme prestopiti le ostre zapovedi. Na prigovarjanje Pravnikovo, da tak hud post ni za njegovo bolehno, oslabélo telo, Egidij vselej odgovori, da pač ni vredno, da si, če tudi sè tako majčkinim prestopkom redovnega vodila, nakoplje pri P°gu tako veliko odgovornost.
Zgodilo se je, da je Egidij ravno o postnem času hudo zbolel. Postrežnik mu prinese dobre, mastne juhe, kakeršno je dal zdravnik nalašč pripraviti, da popolnoma opešane moči bolnikove spet tealo poživi. Egidij se temu zelo začudi in pravi, zakaj mu neki to nosijo, saj dobro vedo, da v postnem času take juhe ne vživa. Postrežnik mu odgovori, da je zdravnik tako odločil, in pokorama je menda še zmirom perva dolžnost redovnikova. Na te bestie skloni vselej pokorni brat glavo in ves vdan povžije, kar Se mu je prineslo. Ko pa kmalu na to zdravnik k njemu pride, t®u reče sluga božji: „Prijatelj moj, za zdaj ste me sicer zapekli, pa vam bo žal !“ Zdravnik, ki je vedel iz skušnje, da se jtesede Egidijeve navadno izpolnijo, se tega žuganja zelo vstraši ju veli : „Le pomirite se, dragi prijatelj ; zavoljo mene morete -testi ali pa ne jesti,, karkoli hočete. Jaz to prepustim popolnoma vaši volji.11
Celo življenje tega svetnika je imel v oblasti in je berzdal ^uh spokornosti. Za počitek si privošči le malo ur, in da si še tu kratki počitek na terdi postelji ogreni, si zmisli zdaj to, zdaj °Uo. Najslabeja in najbolj nerodna postelja, ki je bila v samo-stanu, je bila njegova. Drugi redovniki so si podložili in naložili deskah po šest ovčjih kož, Egidij je le tri in še pri teh je
— 208 —
pazil, da so bile najstareje in najbolj oguljene, kar jih je imel samostan.
Poostreno vodilo sv. Petra Aljkantarskega veleva redovni' kom, da naj večkrat bičajo sami sebe. Z določenim številom bi-čevanj pa Egidij ni bil zadovoljen, čeravno se je najhuje bičal* Mesto navadnega biča iz konopnine si napravi posebnega, sè žico ali dratom prepletenega. Ko ga nekega dne popraša prijatelj lajik, čemu sta mu v celi dva različna biča, mu prijazno odgO' vori: ,.Kader me satan le malo napade, vzemem konopnéni bič; kader pa začne hud boj, pa tudi jez zagrabim za železni bič, da ga zapodim “
Sploh pa je bilo vse Egidijevo življenje neprestano, četudi skrito, marterništvo. Vsagdanja njegova pota po vseh delih pi'°' stornega mesta ; nadčloveška zderžnost ; velika težavnost in skerE da se ne bi kaj prenaglil ali spozabil pri tolikih prošnjah 1° sitnostih nadležnih ljudi; vedno zatajevanje samega sebe; vedn» skerb za potrebe drugih ; natančnost, s ketero je do pičice izpol-njeval redovno vodilo; popolnost v malem in velikem; slednjič vedna čuječnost nad svojimi počutki in sercem svojim mej ljudstvom, ki ga je pregoreče častilo : vse to je storilo brata Egidij8, enega naj večih spokornikov.
Vsaka doveršena krepost ima za podlago ponižnost, če so bile kreposti našega svetega moža tako velike in spopolnjene, j® tudi ponižnost njegova morala biti zelo popolnoma. Pa mu je tudi treba bilo jako vterjene ponižnosti iz prav posebnih vzrokov.
VsegamogoČni delivec milosti je krotkega in pohlevnega redovnika obdal z največo slavo, ki jo človek more imeti na tein svetu. Skoraj neomejeno oblast naj bi bil imel nad vso naravo, zapovedoval življenju in smerti in vse povsod naj bi se mu pokorilo. Kolike ponižnosti je k temu treba, da človek ne zavda duši sè strupom, ki se mu pravi napuh, kader zveršuje tako visoko službo in da pazi, da se sam ne zgubi pri toliki obilnosti čudodelne moči !
Toda Gospod dà vsakemu človeku toliko milosti, koliker niU je treba, da doseže svoj namen in tako je tudi svojega služ»" bnika Egidija preskerbel s ponižnostjo brez primere. Brat Egidij dela največe čudeže; vse se mu čudi; omaje tako rekoč nebo in zemljo, pa uigdar nikoli ne pomisli tega, da ima ravno o» opraviti pri teh velikih stvareh.
— 209 —
V vsem vidi le modro gospodarstvo vsegamogočega Boga, kateremu je vse enako lahko, malo in veliko; edino to se mu čudno zdi, kako morejo biti ljudje tako preslepljeni, da skazujejo toliko zaupanja slabemu orodju v roki vsegamogočnosti božje. Nič mu hi tako zoperno, ko vedno spoštovanje in češčenje, ki mu ga skazuje ljudstvo. Navdušene slovesnosti, ki mu jih napravljajo, so edini vzrok, da se njegovo sicer vedno vedro lice razžalosti. Ce pridere še toliko vsakoverstnih prosilcev, in če je ljudstvo še tako silno in sitno in nadležno, on ostane vedno enako prijazen in ljubezniv do vsacega; nobena nevolja ne pomrači in ne spremeni dobrovoljnega lica ; nigdar ni opaziti na njem tudi najmanjšega znamenja kake razdraženosti ali nesterpljivosti. Kaker Interno Pa zapazi, da mu kedo skazuje posebno spoštovanje ali čast, loti se ga precej silna otožnost, da se vsem smili.
Napoljčanom še ne bilo dosti, da so častitljivega brata nadlegovali z brezštevilnimi prošnjami po mestnih ulicah, na cisti in po hišah bolnikov ; kar trumoma priderve pred samostan, kader zvedo, da je doma. Služabnik božji jih sprejema brez razločka in je, koliker se njega tiče, za vse pripravljen. Če pa opazi, da se mu prihajajo samo v molitev priporočat, ga to zelo zbega ; kar na ravnost jim reče: „Pa kaj hcčete od mene? Zakaj ne greste raji sami v cerkev in ne molite na čast vsmiljenega Zveličarja in njegove presvete matere ? Jaz sem sam le reven grešnik, ki vam ne more pomagati. “
Drugi krat veli nevoljen pri taki priložnosti nekemu samostanskemu bratu, ki je bil ravno zraven: „Res ne vem, kaj ti ljudje terjajo od mene ! Naj bi se vender zatekli k bratu Frančišku, on je kreposten mož, ne jaz Pošlji jih saj k njemu !“ Ta krat Frančišek je bil tudi lajik v samostanu sv. Paskalja, in so ga zavoljo njegove pobožnosti imeli ko svetnika.
Naj veči križ za služabnika božjega je bila pa prenapeta gorečnost, s ketero so se napoljčani prizadevali, da bi si prilastili kakeršno koli stvar, ki je bila v dotiki sè svetim možem.
gre po cesti ali mestnih ulicah, režejo ali strižejo mu sitni častilci koščke od obleke, posebno od plašča. Iz raznih sporočil vidimo, da mu je večkrat, ko se je vernil v samostan, manjkalo P°1 plašča.
Da so ljudje na tak način ponižnemu Egidiju čast skazovali, hiu gotovo ni moglo biti všeč, ne samo zato ne, ker je to jasno Pričalo, kako zelo da spoštujejo njegove kreposti, še manj pa
— 210 —
zavoljo tega, ker je s tem moral samostan škodo terpeti. Če se je vernil iz mesta, je moral iti večkrat k samostanskim krojačem, da so ga zašili, ker ni bil več za mej ljudi. In kedo ne bi bil nevoljen, če vidi, da mora vbogo obleko vsak hip z nova kerpati in popravljati? In tako se je znalo tudi primeriti, da je moral brat Egidij marsiketero grenko požreti, ker so mu očitali, da je sam kriv, če mu obleko razrežejo in razstrižejo; če bi bil bolj previden in natančneje pazil, bi se že vbranil nadležnih ljudi. Neketeri so mu še celo očitali, da tako dela škodo samostanu in se pregreši proti svetemu vboštvu.
Vbogi Egidij pri takem očitanji ni vedel, kaj bi poččl; ni mogel dosti besed najti, da bi dopovedal, da je pri tem on čisto nedolžen in kako zoperno in odurno je njemu samemu, da mu ljudje take sitnosti napravljajo. „Kaj hočete storiti pri takih neotesanih, slabo zrejenih ljudeh?" je rekel na vse zadnje. „Jez bi sam rad vedel, kaj prav za prav hočejo s tim bore starcem!'
Včasi ga je tako peklo, da je jokal kot otrok, ki ga mati ozmerja, posebno če mu je še o. gvardijan pokazal svoje nedopa' dajenje. Bili so predstojniki, ki so večkrat zavoljo tega prav ostro ravnali z Egidijem; odstavili so ga od službe, da ni smel več nabirati miloščine in mu prepovedali, da ne sme več prestopiti samostanskega praga. Kedo mu bo vsaki dan dajal drugo obleko ?
Pri takih vkazih je ostal služabnik božji vedno miren iu vdan in je novo službo prevzel rad in vesel. Se ve da bi bil mogel ofreči, česer so ga obdolžili, pa ne dokazali, toda deržal se je nauka popolnosti, da je bolj zaslužno pred prestojniki molčati in naložene kazni mirno sprejeti, kaker izgovarjati se in s tim si kazen odverniti.
Sicer so ga pa navadno le za malo časa v samostanu pri-deržali. Če dobri ljudje po Napolji niso več videli svojega brata Egidija, in če so kupci zastonj čakali, da bi prišel po njih blago in jim s tim prinesel blagoslov v hišo, je bilo celo mesto po konci in samostanski prednjiki so bili prisiljeni, da so Egidiju spet izročili staro službo nabiravca milih darov. Dostavili so mu pa vselej, naj v prihodnje bolj pazi in za to skerbi, da ga ne bodo ljudje spet tako brezobzirno oropali obleke.
Dobri brat je vse obljubil in tudi deržal bi bil rad; ali ko je šel pervič okoli po mestu, pa zopet ni bila njegova obleka v najboljem stanu. Branil se je sicer na vso moč situežev, toda
— 211 —
navadno ne s pridom. Če je koga vjel, ki mu je hotel ravno košček obleke za spomin odstriči, je pač poskusil, kako bi se raztogotil in je semtertja tudi s palico zagrozil. Pa to je bilo le redko kedaj, ker nekaj je na stara leta tako oglušil, da še oparil ni, kedaj so se k njemu priplazili pobožni tatovi, nekaj je bil pa tako globoko zamišljen v Boga, da največkrat niti ni mogel opaziti, kaj se vse godi okoli njega. Največkrat je tatvino opazil še le. ko so že ljudje hteli svoj rop odnesti. „Čemu ti bo ta stara kerpa“, je zavpil, „ali si boš blato s črevljev brisal ?“
Sploh mu je bilo vse zoperno, s čemerkoli se je skazovalo spoštovanje in čast njegovi osebi. Imel se je za najnevredniše revišče, za prevbogega grešnika, kaker je večkrat rekel in vse, s čemer se mu je razodevalo spoštovanje, se mu je zdelo le britko zasmehovanje. Največ žalosti mu je prizadevalo, da so ljudje tako zmoteni, in večkrat jih je poskusil podučiti, da tako ni prav, pa če jim je bolj dopovedoval, slabeje je bilo; ravno nasprotno je vselej dosegel od tega, kar je želel, tako da mu na vse zadnje nič druzega ne preostane, kaker : terpi in molči.
Prava ponižnost ne obstoji samo v tem, da se ima kedo za prazni, revni nič, za vbogega grešnika, če tudi je vže storil mnogo dobrega in dosegel veliko krepost. To nas more že pamet sama prepričati, da sami iz sebe nimamo nič druzega, kaker revo in vboštvo, in vender ni pamet sama še nigdar nikoli nobenega v resnici ponižnega storila. Spoznanje, da je človek sam na sebi nič, spravi človeka v maloserčnost, ali ga pa v obupnost zapelje; poniža ga, potare in pobije, mesto da bi ga povzdignilo. Ponižnost kerščanska pa je vsajena v dvojno prepričanje : pervo je, da sami iz sebe nič de premoremo ; drugo, da s poni o č j o božjo premoremo vse, in sicer tako, da pri ponižnem človeku zaupanje v Boga v tisti meri raste, v keteri spoštovanje samega sebe gine in se kerči. Ako bi se hotel kedo vpirati klicu božjemu, ki ga je zbral za velike stvari, izgovarja-je se, da je prepričan lastne slabosti in nevrednosti, ne bi s tem skazal časti Bogu, še krivico bi mu storil, in bi s tem napak razumljenim vpiranjem lahko celo smertno grešil.
Brat Egidij je pa imel krepost ponižnosti, kakeršna mona v resnici biti, in ga moremo v tem oziru kot popolnoma zgled vsakemu priporočiti. Če je videl, da ima kedo zaupanje na zasluge, ki jih je on pridobil od Boga sè svojimi krepostmi, je bil žalosten in ves zbegan. Če so ga pa prosili, naj ozdravi bolnika,
— 212 —
ali še celo mertvega obudi, je vbogal povabilo brez obotavljanja. In potem je bil on pervi, ki je druge spodbujal k zaupanju, in če se mu je po sreči izešlo, je to hitro oznanil in sam razode* val največe veselje.
Kako čas posvečevati.
(Po navodu sv. Bonaventure.)
Kedor hoče v čednosti stanoviten ostati, mora se poprijeti neketerih pobožnosti, v keterih naj se vedno vadi njegov duh, sicer bi mu bilo skoraj nemogoče, v dobrem dolgo zvestemu ostati. V ta namer. :
1.	Vadi se pridno v molitvi, tako in takrat, kaker bo rečeno v sledečem. Pred vsacim delom ali opravilom zateci se h Gospodu in prosi ga na primer tako le : „Gospod, hiti mi pomagat!* ali: „Gospod, vsmili se me !“ ali z druzimi enacimi izdihljaji, kaker se ti zdi primernejše. Keder slišiš zvoniti ali uro biti, ponavljaj pobožno take molitvice ; sam za se, da nihče ne zapazi, tudi ako si v društvu.
2.	Vselej, keder zvoni, obudi terdni sklep poboljšati svoje napake sploh, in tudi tù moli za čas očenaša. Keder se lotiš kacega važnejšega opravila, pomisli na kratko, kako se moraš pri njem obnašati vsled storjenega svojega sklepa. Zato se moraš vsako jutro, preden greš na svoje delo, odločiti, kako in s kakošnim namenom boš delal čez dan, da se v duhu spominjaš svojih sklepov, keder začenjaš kako delo. Tudi se serčno odreci vsacemu napuhu po tri ali štiri krat na dan. Sploh ti bo mnogo koristilo, ako imaš vedno pripravljeno kako sveto resnico, da jo pridno premišljuješ vsaki trenutek časa, keteri ti priostaja.
3.	V ta namen si odloči za vsaki dan kak poseben pi’ed-met, da ga premišljuješ, keder koli k temu priložnost najdeš. V nedeljo premišljuj nebeško veselje, v ponedeljek poslednjo sodbo, v torek dobrote božje, v sredo smert, v četertek peklenske moke, v petek terpljenje Kristusovo, v soboto svoje vstajenje od grehov. Sicer pa je treba terpljenje našega Gospoda vsaki dan koliker toliko premišljevati. Navadi se, po izgledu svetnikov, dan razdeliti v več delov in v vsacem delu dneva predstavljati si kako posebno skrivnost iz terpljenja Jezusovega. Tako boš
— 213 —
sveto in v vedni molitvi opravljal svoja dela, in mislim, da boš svoj čas dobro in koristno obračal.
4.	Opravi vsaki dan kako nizko in zaničljivo delo, izbiraj si povsod zadnje mesto, bodi vedno ponižen iz serca, ne misli nikoli, da zaslužiš kako pohvalo, ampak Bogu pripisuj vse dobro in ne želi biti ne hvaljen ne grajan. Le pogledaj malo natančneje v samega sebe, in prepričal se boš, da nisi nikakeršne hvale vreden, pač pa vsega zaničevanja. Keder si mej druzimi, bodi vedno molčeč, sramežljiv, krotak in pohleven, kaker se spodobi.
5.	Skerbno se varuj vsacega znamenja prevzetnosti, kaker na primer preglasnega govorjenja, nepristojnega kričanja in tako dalje.
6.	Opazuj pogostoma samega sebe, da spoznaš svoje slabosti in pomanjkljivosti Bodi oster proti samemu sebi, nobene napake ne preziraj, nobeni ne prizanašaj, bodi si še tako mala, vsako zatiraj, vsako skušaj pokončati in odpraviti. Vedi, da ke-dor male reči prezira, sčasoma v velike zabrede.
7.	Pazi povsod in s posebno natančnostjo na svoje oči, zakaj žalostna skušnja nas uči, da zavoljo nespodobnih pogledov jih je brez števila veliko že padlo. Poslušaj me torej in skerbno berzdaj svoje oči
8.	Gledaj pri družili na dobro, a ne na slabo. Keder vidiš, da kedo Boga razžali, moraš misliti, da bi se tak veliko hitrejše poboljšal kaker ti, ke bi dobil iz nebes toliko milosti, kaker jih dobivaš ti. Keder pa vidiš, da kedo dobro dela misli precej, kako bi ga mogel posnemati.
9.	Kar koli nad druzimi vidiš ali o njih slišiš, vse na dobro obračaj, tako se ne boš navadil o druzih slaoo misliti, ne krivo jih soditi.
10.	Obnašaj se vselej in povsod dostojno in spodobno, tudi P ’ unanje, da ne bo imel nihče priložnosti, spodtikati se nad teboj, zakaj kedor ni sramežljiv v unanjem svojem obnašanji, tudi v sercu ni pobožen.
11.	Ogiblji se vsega, s čemer bi vtegnil komu slab izgled dati, zakaj pohujšanje dajati je lahko, pa kaj nevarno in škodljivo, ali kaj težko je, storjeno pohujšanje popraviti.
12.	Moško se zoperstavljaj vsaki skušnjavi in varuj se, da kedej vanjo ne privoliš. Ne boj se in ne bodi maloserčen pri
— 214 —
tem, zakaj vedi, da nisi sam, ki se vojskuješ, ampak mogočnega pomočnika imaš na svoji strani.
13.	Slednjič čuj zmirom sam nad seboj in ohrani se v vsi sramežljivosti in čistosti ; ne misli nigdar, da si sam, Bog vidi vse, kar koli delaš.
Koliker moreš, prizadevaj si sam, da se teh reči navadiš, pa tudi ne pozabi ponižno Boga prositi, naj te podpira sè svojo milostjo, da boš izpolnjeval, k čemer te njegov duh napeljuje, saj ne moreš nič brez njega. Le pogostoma se povzdigni sè svojim duhom od minljivih stvari k neminljivim, od pozemeljskih k nebeškim. Spoznavaj samega sebe in večkrat se poprašaj : Kedo sem ?	kakšen	sem	? Iz spoznanja samega	sebe boš	prišel do
spoznanja božjega. Koliker natančneje namreč samega sebe spoznavaš, toliko bolj se bližaš spoznanju božjemu. Od kod sem?	Od starišev	sem rojen prej za smert,	kaker za	življenje-
Sin grešnikov	sem,	grešnik tudi sam. Kedo	sem ? V	revi sem
spočet, rojen sem za žalost in britkost, in zdaj sem pregnanec na tem svetu. Spoznam, da sem poln hudobije. In tù bom čakal,	dokler	mi	ne napoči tisti strašni	trenotek,	ko bom
moral stopiti pred ostrega sodnika. Takrat se bo reklo o meni'-„Glej : človek in njegova dela P Ker se moram tedej v sedanjem življenji za večnost pripravljati, ali mi ni neobhodno potrebno, da dobro obračam ta čas, keterega mi je odločila dobrotljiva previdnost božja? — Premišljuj in prevdarjaj te besede in ravnaj se po njih, pa se ne boš nigdar kesal.
P. E. T.
Iz prijateljskih pisem.
I.
Manila 23. oktobra 1888.
Do 1. septembra smo brodarili v lepi in prijazni Japoniji ; iz Jokohame smo odpluli (28. 7.) v Hiogo-Kobé, od tam v Na* gasaki, kjer smo stali od 13. avgusta do 1. septembra. 18. avgusta smo praznovali tam rojstni dan našega presvitlega cesarja-Pri tej priliki je tamkajšnji milostivi škof na naši ladji bral sveto mašo in potem je bil tudi povabljen k velikemu kosilu.
Nagasaki je žalostnega spomina za nas kristijane ; tukaj je bilo leta 1638 največ pobožnih kristijanov pomorjenih. Na eni
— 215 —
sami gori precej pri mestu, po holandeški imenovani Papenberg, jih je bilo okoli 40000 vmorjenih in po stermini v vodo pometačih. Kaker Vam je znano, so bili pri tem černem delu Holan-deži, kristijani, pomagači !
Ni poslopja v Nagasaki, ki bi imelo tako lepo lego, kaker katoliška cerkev. Sprednja stran te cerkve spominja na cerkev presvete Device na Tersatu.
Na 5. septembra smo došli zopet v Kitaj in sicer v mesto Šang-hai. Zavoljo množine evropejcev in amerikancev, ki so tukaj, je Šang-hai najlepše mesto v Kitaju ali Kini. Naravno pa, da tam, kjer sami kitajci bivajo, v posebnem oddelku mesta, je tudi tukaj, kaker po vsili kitajskih mestih, grozovito vmazano in smerdljivo Obiskal sem večkrat tukajšnje misijonarje — jezuite ki so popolnoma po kitajski šegi oblečeni. Oni imajo tukaj v Šanghaju dve veliki in lepi cerkvi, kaker tudi veliko šolo za otroke evropejskih in amerikanskih družin; mejtem ko je za kitajsko mladino velika in slovita šola pri vasici Zi-Ka-Wey (Sikanj) kake dve uri od Šanghaja oddaljeni, ketero sem tudi obiskal, te škoda, da sem imel eno samo uro časa tam ostati, mej tem ko Je treba, da se le nekaj vidi, tri ali štiri ure. — V velikih in krasnih vertili so velika poslopja celo po evropejski zidana; mej čjimi je tudi več lep'h cerkev.
Tukaj so tudi velike šole in jako glasovita vremenska opa-zovavnica (meteorologična stacija). Potem je tudi sirotišnica, kjer se vsako leto več sto nedolžnih otročičev iz paganske grozovitosti reši. Res, želeti je, da bi se v Kitaju več sto takih dobrodelnih naprav nahajalo, ker kaker so nam po vsili mestih v Kitaju povedali, gre vsako leto mnogo tisoč nedolžnih otrok v ^ertev satanske grozovitnosti tih kitajskih poganov, t. j. pomoto jih.
Takšnih dobrodelnih naprav, kaker jih ima tukaj naša sv. katoliška cerkev sè svojimi tako požertvovalnimi misijonarji in ^miljenimi sestrami, nimajo gotovo naši ponosni protestantje, ačipak povsod se opazi da se iz njih cerkev navadno izcimijo nft’amasonske lože“, ker se vidi, da je povsod, kjer je le nekaj Protestantov, tudi ta hudičeva naprava.
21. in 22. septembra bili smo v Ningpo (okoli 30.000 duš ičia) kjer je le okoli 50 evropejcev in amerikancev skupaj. Obijal sem katoliške misijonarje in po nepričakovanem načinu prišel Seni ravno z milostivim biskopom v pogovor, keteri me je prav
— 216 —
ljubeznivo sprejel iu tudi postregel. Žal mi je bilo, da sem mo-ral tako hitro od tam odpotovati. Ta milostivi škof ima še le 35 let in je že tri leta škof. Tukaj ima katoliška cerkev tudi veliko dodrodelnih naprav.
Iz Ning-po odpluli smo v Amoy (Amoj), kjer smo ostali od 26. sept. do 1. oktobra..............
Na 3. t. m. to je oktobra došli smo zopet Hong-kong in 17. smo zopet to mesto zapustili ter tako zaključili naše potovanje po smerdljivi in vmazani Kini V Hongkongu obiskal sem dostikrat v. č. gg. misijonarje in večkrat sem moral ostati v misiji kaker gost.
Predragi g. prijatelj, veliko veliko bi sam imel pisati, kai' sem važnega videl in posebno pa od katoliških misijonarjev slišal, ali časa in prostora mi pomanjkuje. Pa Bog daj, da bi se srečno zopet videli, serčno rad Vam bodem vse povedal, kar Vas bode mikalo.
Včeraj. 22. oktobra, smo došli v glavno mesto španske kolonije, Filipinskih otokov, Manila. Ker smo še zavoljo plitvega morja nekaj milj od kraja oddaljeni, nisem še bil na kraju, ampak še-le jutri pojdem. Z velikim veseljem slišim, da so v tem mestu kaker tudi na celem otoku skoraj sami katoličani.
Od kar smo zapustili Japonijo, je skoraj vedno slabo vreme in prav pogosto nam nevihta žuga, pa vender se nam hvala Bogu, do zdaj ni še nobena nesreča pripetila.............“
* *
*
II.
Bangkok (Sijam) 21. novembra 1888.
23. oktobra zvečer sem prejel v Manili Vaš jako cenjeni list od 6. septembra po tem ko sem ravno tisti dan vjutro pismo na Vas odposlal.
Nevrednega se čutim Vašega predobrega mnenja o meni* da najdete vredno kaj iz mojega pisanja tisku izročati. Ako bi bil jaz to pred vedel, potrudil bi se bil stvar nekaj bolje in ob-širniše popisati.
V Manili smo ostali do 29. oktobra osem dni, in ravno vsib
— 217 —
tih osem dni je bila na večer od polil 6. do 9. nre prelepa in velikanska procesija, kot slovesnost «rožnega venca*. Hiše, kjer je imela procesija hoditi, so bile tudi po dnevi s praporji in preprogami, ulice pa s krasnimi slavoloki okinčane. Zvečer pa, ob času procesije, so bili zvoniki, hiše in slavoloki prekrasno razsvetljeni ; vžigavalo se je tudi mnogo bengaličnih ognjev vsake barve. Tako lepe razsvetljave, kaker tudi procesije, še nikoli nisem videl. Take slovesnosti se pri nas gotovo ne nahajajo.
Ker je bil Nj. visokost Nadvojvoda gost tamkajšnjega namestnika ali guvernerja, bil je tudi on k procesiji povabljen, ke-tere se je zadnji dan tudi sè svojim voditeljem vdeležil.
V Manili ni videti posebno lepih palač, kaker v večih mestih angleške Indije, a tem več se vidi krasnih in velikih cerkev.
Prebivalci Manile, kaker tudi skoro vsili Filipinskih otokov so skoro sami katoličani (le v gorah je ostalo še nekaj malo poganstva) in španska vlada, ki čez te otoke zapoveduje, tudi ne dovoli, ne le samo poganskih, ampak tudi protestantovskih cerkev ne, tako da se v Manili drugih, razen katoliških cerkev ne vidi. In to se mi zdi prav, ker ako bi se dovolilo krivovercem razširjanje svoje vere, ne bi bilo tukaj toliko pobožnih kristija-nov. *)
Po odhodu iz Manile smo došli po šestdnevnem prav prijetnem popotovanju po južno-kitajskem morju— 4. dan t. m. — v Sajgon, francosko posestvo v Indo-Kitaju. Kaker Kalkuta, Ran-gon, Ningpo, Sang-haj, kjer smo že bili, tako je tudi Sajgon v notranjem, tako, da smo nekaj ur po reki Dunay mej gosto z vročezemeljnimi rastlinami zaraščenimi bregovi brodarili. Morete misliti, dr. pr., da tako brodarjenje našim, če tudi terdim mornarskim sercem dobro in prijetno de, ker mi navadno druge zelenjave ne vidimo, kaker tisto, ki jo kuhar za juho na brod prinese.
*) Vzrok, da so tukaj hiše majhne in tudi lesene je ta, ker bi sicer pogosti potresi mnrgo Škodili. Pred par 'eti je bila neka druga avstrijska ladja tam, ter so ravno neko cerkev propravtjali, ki jo je bil potres precej poškodoval. — Glede pobožnosti na tih otokih se je tudi še to opazilo, da ko n. pr. Ave Marijo zvoni tedaj se vstavjjo vsi vozovi, ako igra godba, preneha za ta čas, da molitve ne nioti. — Škof ima tukaj veliko oblast, ne samo v cerkvenih zadevah, ampak tudi Pri vladanju, in je neka verhovna oseba v tistih krajih. — Redovnikov razne verste je tam mnogo, dominikanov, frančiškanov in drugih. (Tako pripoveduje neki drugi prijatelj, ki je tudi tam bil.)
— 218 —
Mesto Sajgon ima neizrečeno lepo lego, in skoraj vsaka hiša ima svoj vert. Ceste in ulice so tudi jako lepe. V obče so mesta v francoskih kolonijah veliko bolj prijetna, kaker v angleških kolonijah, ker mej tem ko Francoz za olepšanje in čistost celega mesta skerbi, imajo Angleži veliko elegantnost, kjer oni bivajo in kjer imajo svoje urede, drugi del mesta je pa navadno smerdljiv in vmazan, tako da se v tih mestih precej pozna angleško samoljubje in sicer ne samo v tim, ampak tudi v več drugih obzirih.
Obiskal sem glavno cerkev, ki je jako velika in neizrečeno lepa. Kar mi je pa v tej prelepi cerkvi najbolj v oči padlo, so bili štacijoni ali postaje sv. Kristusovega terpljenja, ki so v kamen vsekani in vsak za se dela darilnik (aitar). — Kaker veči del glavne cerkve tukaj v Jutrovem. posvečena je tudi ta prečisti Devici Mariji. — Zavoljo pomanjkanja časa nisem obiskal misije. Mladina obojega spola je bila videti v velikem številu sprehajaje se z misijonarji in redovnicami ; tedaj dobro znamenje razširjanja naše sv. vere.
Na 9. 11. smo zapustili Sajgon in brodarili poleg Kočinčine in Kambodže proti deržavi „belega s!ona“ Sijam. in 15. novembra se je zakotvila „Fasana“ čez 20 angleških milj (ali 5 geogr, t. j. 10 ur.) daleč od glavnega mesta Bangkok, in sicer tudi okoli 8 angleških milj daleč od brega, ker je tukaj morje v veliki daljavi jako plitvo, torej tudi za kupčijo jako nevgodno. Čeravno je naša postaja tukaj do 26. novembra vender ne more nobeden drugi na kraj, razen Nj. Visokosti in njegovega spremstva, obstoječega iz 15 oseb.
Precej ko smo se bližali sijamski zemlji, nam je došla naproti kraljeva jahta, krasna ladja, z dvema kraljevima princema, ketera sta precej Nj. Visokost našega Nadvojvodo obiskala in povabila na kraljevi dvor.
Koj drugi dan smo odpluli z isto jahto po reki Meinham in po petih urah brodarjenja smo došli v Bangkok. — Mi ne bivamo v dvoru, ampak v neki lepi kraljevi palači blizu dvora, in celo reči se mora, da v veliko lepši kaker v Japoniji.
Opazi se lahko, da tukaj v Sijamu imajo dobro voljo posnemati evropejsko omiko ; mej tem bi pa radi tudi svoje poganske šege prideržali, kar ne gre. In zato se mora tukaj šna dvorna eleganca primerjati z neotesanim kmetom, ki bi se z gosposko obleko odel. Za postrežbo je oddeljenih čez 40 mož, ali kar je treba, ne dobi se prenaglo. — Palača, v keteri bivamo,
— 219 —
je po evropski napravljena, s tim razločkom, da so videti, kamer se človek oberne po vsili kotih v izbah zlate in pozlačene svete podobe in hudiči budistovske krivovere. Škoro nikjer ni videti znamenja te poganske vere, da nebi bilo poleg tudi spakove podobe. — Jedila so pri vsakem obedu še mnogobrojniša, kaker pri japonskem dvoru, pa dosti manj okusna.
V obče se vidi, da je volja od strani sijamskega dvora dobra, zadovoljiti goste, za kar moramo biti jako hvaležni in Boga prositi, da jim z lučjo svete in prave vere poverne. — Mora se tudi po pravici reči, da so Sijamezi jako dobri ljudje, le škoda da so preveč leni.
Še mnogo znamenitosti bi Vam imel povedati o vsem, kar tukaj pri dvoru opazujem, ali časa mi za to pomanjkuje. Razun kadetov je bilo vse spremstvo dekorirano ; tudi jaz sem prejel zlato svetinjo.
Mesto Bangkok je, razun nekaj okoli kraljevega dvora, prav tožne oblike, tako da žalost iu groza človeka sprehaja, ko to mesto nekaj bolj ogleduje, ker nesnaga in nered v popolnoma lesenih bajtah je čudovita in večina ulic je pregnjusnih, da bi se mi evropejci upali v nje stopiti. Sijam nima še nobene železnice, in kaker se govori, tudi dobrih voznih cest ne. To je res žalostno, ako se pomisli, da ima dvor mnogo bogastva na razpolaganje. Kamer se človek oberne, tam vidi neštevilno pagod (budistovskih templjev), — za katere se jako dosti denarja potrosi.
Obiskal sem tukajšnje č. gg. misijonarje, Francoze; povedali so mi, da naša sveta katoliška cerkev še precej napreduje, ali da je spreobernjenje k naši sv. veri težavno, ker je tukaj pravi budistovski Rim. Kako žalostno je tukaj, priča to, da do današnjega dne niso imeli še nobene prave šole, razen ene lesene, ketero vzderžujejo č. gg. misijonarji. Pa zdaj se zida, hvala Bogu, lepo in veliko poslopje, (za nekimi deržavnimi poslopji največe v Bangkok) precej pri glavni katoliški cerkvi. V tej Soli bodo podučevali, kaker skoro v vsili boljili šolah na Jutro-vem, naši katoliški misijonarji. Denes je bil na obed povabljen tudi tukajšnji škof. — Da Vam popravici povem, imam res obilo opravkov, in zato ne morem svojega pisanja nadaljevati . . . . Naše daljnje bivanje pri dvoru, upam Vam popisati iz Singapore okoli začetka decembra............
— 220 —
Dopisi.
Iz Kranjske Gore 11. decembra 1888.
Tukaj je sprejemal dne 21. novembra prečastiti predstojnik in vizitator tretjega i-eda, P. Jožef Bizavičar iz Ljubljane, očitno obljubo od tretjerednikov. Po primernem nagovoru je naredilo obljubo 58 udov iz domače fare in 11 iz Rateč. Bog poplačaj trud, tretjerednikom pa daj dar stanovitnosti!
Od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, 12. dec. 1888.
„Cvetje“, ki je v pervi versti glasilo III. reda sv. Frančiška, tudi razširjevanje različnih bratovščin pospešuje. Posebno hvaležen sem za spise o karmeljski bratovščini in pa o društvu živega rožnega venca, ker se oboje pri sv. Trojici poleg III. reda pridno goji. Društvo živega rožnega venca ima 72 rož. V karmeljsko bratovščino so že več let posamezni patri sprejemali, ali letos se je meseca marcija karmeljska bratovščina kanonično vstanovila. Karmeljska bratovščina ima torej pri Sv. Trojici v Slov. goricah svoj sedež in Marijin aitar pod korom je bratovski aitar, ki ga krasi lepa nova podoba karmeljske Matere Božje. 18. marcija t. 1. je bil Jakob Ploj pervi sprejet in v zapisnik zapisan, in zdaj v decembru imamo nekaj nad 420 udov.
Še nekaj o mesečnem vadljanji v društvu živega rožnega venca.
V zadnjem zvezku smo rekli, da morajo udje ene rože živega rožnega venca za 15 svetih skrivnosti vsak mesec vadljati, ako se hočejo vdeleževati podeljenih odpustkov. V neketerih primerih pa bi bilo to vadljanje zelo težavno, v drugih skoraj nemogoče. Zato so prosili škofje neketerih škofij v Rimu dovoljenja, da bi se vde-leževali udje imenovanega društva odpustkov, tudi ako ne bi več vadljali. Tako dovoljenje je prejela sekovska škofija 25. maja 1883, linška 15. decembra 1883 in morebiti še druge. V škofijah, ketere imajo to dovoljenje, se vdeležujejo udje živega rožnega venoa odpustkov, ako tudi ne vadljajo za skrivnosti, temuč molijo ta mesec
V. B.
P. F. B.
— 221 —
pos’avimo pervo skrivnost, drugi mesec drugo, tretji tretjo in tako dalje kaker smo vže povedali.	A.
Zahvala za vslišano molitev.
Iz Ribnice na Štajerskem se zahvaljuje T. J. B. K. predeti Trojici, sv. Frančišku in sv. Antonu Padovanskemu za vse Prejete dobrote in vse križe in težave, ob enem se priporoča vsem tretjerednikom v molitev. (V pismu je bil 1 gl. Ako je namenjen »Cvetju" v podporo, Bog poverni ; ako v kak drugi namen, naj se Oznani, ker za tiskanje zahvale ali priporočila ni treba posebnega Plačila.) —
Neka tretjerednica se zahvaljuje Bogu in Mariji Devici in sv. Frančišku in vsem svetnikom, skozi keterih priprošnje je dosegla 8tan, ki si ga je želela ; ob enem se nadalje priporoča v molitev, da bi mogla prav živeti po božji volji in dušo izveličati. —
M. E. se zahvaljuje M. B. in sv. Frančišku za ozdravljenje Mojega sina, ter zato, ker je njen sin dobil pošteno službo.
Iz Mozirja.
Moja mati so ležali nevarno bolna celo zimo. Vsakoverstna storna zdravila, ki so jih rabili, niso pomagala; koliker daljši, toliko hujši je bila bolezen. V ti stiski opravimo domači skupaj devetdnevnico sv. Antonu P. v čast. Obljubil sem, ako jim Bog ha njegovo mogočno priprošnjo še ljubo zdravje dodeli, to v »Cvetju11 razglasiti. Vidno so zdraveli in zdaj morejo že svoje dolžnosti, kaker poprej spolnovati. Tisočkrat bodi hvala Bogu Vsegamogočnemu in sv. Ant, Pad., za vslišano molitev!
A. D. tretjerednik.
Iz Braslovč:
Večna čast in hvala naj bo vsmiljenemu Bogu za vslišano Molitev. Nevarno so nam zboleli dobri oče, k temu nam preti druga nesreča. Opravili smo združeni, da bi še oče ozdraveli nesreča bila odvernjena, devetdnevnico v čast blaž. Devici Ma-sv. Jožefu, sv. Fr. Ser. in sv. Antonu Pad. Za naglo pomoč h&j bo Bog češčen v svojih svetnikih.	M. H.
— 222 —
Od sv. Jurja na Ščavnici na Štajerskem:
Po zaupljivi prošnji, s katero sem se zatekel k Mariji D«' vici in sedem svetim očetom Servitom, sem zadobil petkrat po-sebno pomoč, in enkrat skoz družbo Marijinega zadostenja in sedem svetih očetov. Po zaupni prošnji, s katero sem se obernil k brezmadežni Materi in že imenovanim ljubim svetnikom so tudi moj oče ozdraveli.
Tudi sera bil v veliki zadregi zastran neke časne reči čez osem let, in tekoče leto sem se s posebnim zaupanjem priporo-čil sedem svetim očetom, Mariji pomočnici kristijanov. In glej '• kar sem prosil, to se je zgodilo. Zato s prehvaležnim sercem objavljani to na tem mestu.	T. R.
Od sv. Benedikta, 28. decem. 1883.
Lansko leto me je začelo v eno ramo boleti strašno zlo, da se skoraj nisem mogla oblačiti več, in nobeno zdravilo mi ni pomagalo. Potem me je začela še druga boleti in ste me obe boleli, da nisem mogla ponoči spati več. Pa na enkrat se zmislim, kar sem večkrat v „Cvetju“ brala in obljubim tudi jaz sv. An tonu in prečisti Devici Mariji in sv. Jožefu devetdnevnico opravljati in če ozdravim, obljubila sem v BCvetju“ naznaniti in ob koncu teh devetdnevnic sem popolnomu ozdravela. Pa ker nesem svoje obljube spolnila, da nisem v „Cvetju“ naznanila, mi ljubi Bog pošlje ravno tisto bolezen nazaj, in hitro se spomnim na tisto nespolnjeno obljubo in se hitro zatečem k sv. Antonu in pr®" čisti Devici Mariji in sv. Jožefu ; pa mislila sem si, da vender zdaj ne bom več vslišana, ker svoje perve obljube nisem spolnila. Ali koncu teh devetdnevnic sem bila popolnoma drugoč zdi'»' va. Zato naj bo preserčna zahvala sv. Antonu in prečisti Devici Mariji in sv. Jožefu, naj bo čast in slava ljubemu Bogu. J. 2
Iz Vojnika 22. listopada 1888.
Neka žena. mati osmih otrok, je bila hudo bolna, nobeno zdravilo ni pomagalo -, kedor jo .je obiskal si je mislil, da je smert gotova ; skerb za otroke ji je delala veliko žalost ; kaj bojo začeli če vmerjem ? si je mislila. Potem jo obišče neki naročnik „Cvetja“ in ji daje zaupanje, da naj derži devetdnevnice k časti Lurdski Materi božji, sv. Frančišku in sv. Antonu PadovanskC' mu, in naj obljubi v „Cvetju“ naznaniti, če bo vslišana. Ona j0 vbogala in deveti dan je bila nevarnost proč in zdaj je zdrava-Hvala Bogu, Mariji Lurdski, sy. Frančišku in sv. Antonu Pad0* vanskemu.	N. A.
— 223 —
Iz Vojnika 26. listspada.
S hvaležnim sercem naznanjam, da mi je bila neka domača ^*val hudo zbolela; vse zdravila so bila zastonj ! kar se spomnim ^aker naročnica Cvetju, na toliko vslišanih molitev, to mi je u-l*anje dalo. Precej začnem devetdnevnico k časti Materi Božji, Sv- Frančišku, in svetemu Antonu z obljubo v „Cvetju“ naznaniti! Hvala Bogu, Mariji, sv. Frančišku in sv. Antonu, moja prozìa je bila uslišana.	T. Š.
S Kranjskega:
Očitno zahvalo izrekam sv. Antonu, ker me je dvakrat dobrotljivo uslišal. Na Njegovo priprošnjo ozdravela mi je sestra kvarne bolezni, v katerej jej zdravnik ni mogel nič pomagati.
. toalu potem izginila mi je knjižica v vrednosti 1 gld. 20 kr. ^ ni je bilo nikjer najti. Iskala sem zopet pomoči pri sv. Antiču in našla knjižico čez pol leta v tako čudnem kraju, da sme-rečem, da je bila v tujih rokah.	F. Ž.
Priporočilo.
V pobožno molitev se priporočajo : rajni udje tretjega reda škupščine p a z i n s k e : Nikolaj (Fra-Ile) Straniò ; g o r i š k e : Katarina (Marija) Veliščik iz Šmarti-H Marija (Bonaventura) Lukančič iz Kamnja; medanske: ^na (Marija) Srebeinič, Terezija (Roza) Jakončič, Štefan (Anton) Zo>zut, Marija (Alojzija) Muzlin ; vipavske: Ivana Premrl I 22. rožnika 1888, nazarške: Kranc Mica (s. Barbara), Per-Ana (s. Terezija), Tajnic Mica (s. Barbara), Ferme Mica k Magd. Paciška) ; mariborske: Jožefa Černčič, Marija ^Pančič, Ana Šerbela (iz Jereninske), Ana Gradišnik (v Kam-f}' Johana Štuhec (Št. Lenart pri Veliki Nedelji); svetotro-lišk e :
Fras Apolonija od Sv. Trojice,
Šerbela Ana od S. Jakoba.
Prelog Tereza od Sv. Križa pri Ljutomeru,
Vajs Matija od Sv. Benedikta,
Šuc Martin od Sv. Benedikta,
Bezjak Alojzija od Sv. Urbana,
Polci Agnes iz Negove,
— 224 —
Gregor Marija od Sv. Trojice,
Žižek Anton od Sv. Antona,
Čeh (Kocmut) Johana od Sv. Antona,
Golob Matilda od Sv. Benedikta,
Kurbos Apolonija od Sv. Beredikta,
Venšak Neža od Sv. Ruperta,
Šušteršič Marija od Sv Trojice,
Čirič Ana on Sv. Antona.
Tašner Marija od Sv. Lenarta,
Šalamun Ana od Sv. Bolfanka,
Poštrak Jera od Sv. Ruperta,
Hblbl Frančiška od Sv. Jurija v sl. gor.,
Anželj Katarina od Sv. Trojice.
Nadalje : dve tretjerednici U. P. in M. V. ki ste že dalj časa bolni in pri kterih j§ malo upati, da bi še kedaj popolnoma ozdraveli, da bi mogli prav poterpežljivo terpeti; in neka tretjerednica M. Z. priporoča svojega očeta, da bi se spreobernili-
Priporoča se tudi neki tretjerednik F. V., keterega ljubi Bog že več let z raznimi križi in težavami obiskuje, in je slednjič zbolel, da že več mescev iz hiše ne more.
Neki deček za spreobernjenje.
Neki duhovnik III. r. da bi mu Bog na priprošnjo sv. Frančiška in sv. Antona dodelil ljubo zdravje, da bi mogel spolno-vati dolžnosti svojega stanu.
Tretjerednica M. G. iz Vipave priporoča se, da bi ji Bog dodelil zdravje, ter svojega moža in otroke svoje, da bi živeli po Božji volji.
Tretjerednica I. R. iz Vipave — za zdravje na nogi, ter priporoča tudi svoje otroke.
Neki bolehen mladenič tretjerednik.
Ena oseba v neki posebni sili za srečen izid.
Ena bolnica za ljubo zdravje.
Vže eno leto bolna tretjerednica iz O., da bi ji Bog dal stanovitno poterpežljivost, ker ima raka na obrazu ter je ve‘ mesecev že v postelji, ne vidi svetlobe in jesti ne more, ker s° se ji zobje vkupaj sklenili.
Naposled naj bodo obsežena v to priporočilo še razna druga, ki jih ne moremo posebej naštevati ; saj so Bogu znana !