Vojašlri položaj v Albaniji Pomen Albanije Po zanesljivih virih so izselili Italijani iz zafrontnih mest: Valona, Berat in Elbasan civilno prebivalstvo, ker se jim vedno bolj' približujejo prodirajoči Grki, ki 80 bili 15. januarja od teh mest oddaljeni 20—30 km. Strokovnjaki menijo, da je ves nadaljnji razvoj grškega napredovairja odvisen od položaja pri mestecu Tepeleni, katerega so Italijani izpraznili, in se bo fronta pomaknila znatno na severozapad in izenačila. Tedaj bo v grški posesti skoro polovica Albanije in rodilo se bo resno vprašanje, ali se bo Italijanom sploh še izplačalo braniti ostalo, severno polovico, ki nima zanjo nobenega ne vojaškega ne drugega pomena, zlasti še, ker bi jim potem ostala kolikor toliko uporabna luka samo še ona v Draču. • Albanija je imela pomen za Italijo samo kot izhodno ozemlje za vdor v Grčijo ter kot obramba Otrantske morske ožine na vzhodu. Kakor hitro odpade ta dvojna važnost, postane Albanija za italijansko vojujočo velesilo brezpomembna. Odgovor na dve vprašanji Po tem razmotrivanj"u o pomenu Albanije za Italijo v vojaškem oziru se moramo dotakniti na kratko odgovora na vprašanje: Čemu se imajo Grki zahvaliti za uspehe na albanskih bojiščih? Odgovor se glasi: Načinu boj'evanja in res celotni mobilizacij'i grškega naroda. Poseben način grškega bojevanja Pri celotni prvotni obrambi in pri prodiranju v albansko ozemlj'e se Grki izogibljejo po možnosti velikih frontalnih (od spredaj in naravnost) napadov. Grške divizije in druge večje edinice ne deluj'ejo skupno in naenkrat. Navadno napadajo manjše, samostojne, izločene enote, kakor čete in batalj'oni, ki skušaj'o nasprotnika obkoliti in se poalužuj'ej'o pri tem vseh prednosti, ki jih nudijo tla. Tem manj'- šim oddelkom so dodeljeni pionlrji in drugi posebni oddelki, da jim hitro postavijo mostove, popravijo ceste, pomagaj"o prepeljati topove itd. Ves načrt za grški napad in sploh za sedanje grško bojevanje je izdelal general in ministrski predsednik Metaxas sam osebno. Za zgled mu je bil nemški način napadanja in hitrega prodiranj"a na Norveškem in v Flandriji. Mobilizacija celotnega grškega naroda Dan na dan čitamo v voj-nih poročilih, koliko mora pretrpeti vojaštvo v Albaniji radi visokega snega, snežnih viharjev, zametov, plazov in največ pa radi prehudega mraza. Grki so si znali pridobiti zimo za svojo zaveznieo. Predvsem so si osvoj'ili snežne plazove, ki prežijo povsod po dolinah med gorskimi velikani, kot strašno napadalno orožje. Z ¦letalskimi bombami in topovskimi granatami prožijo Grki plazove na sovražnika ter mu na ta način zastiraj'o steze, pota in obenem v tolikih primerih zasujejo vojaštvo, vojni material, ter onemogočij"o prodiranje in umik. Italijansko voj"aštvo, ki je vajeno milejšega podnebja, hudo trpi radi albanskega mraza. Ni pa še bilo slišati, da bi tožili Grki nad neznosnostjo zime in vendar ni mogla mala Grčija oskrbeti svojih boj'evnikov s kožuhovinasto obleko. česar pa ni zmogla revna grška vlada, to j'e storil požrtvovalni narod. Kakor pri nas v južni Srbiji, tako je tudi v gorati Grčiji med narodom najpogostejša in najtoplejša oblek« ovčji kožuh z volno na znotraj. Vsi ti grškl kmečki kožuhi so bili poslani vojaštvu na fronto. Kdor ne gre sam na bojišče, pošlje drugemu svoj topli kožuh. Prav tako so poslali na fronto vse snežne pluge iz severnih pokrajin Epir ter Makedonija. V bližini bojne črte pa je mobilizirano sploh vse prebivalstvo oboj"ega spola z deco vred. Nj'ihova naloga je, da od8tranj"ujejo sneg in pomagaj'o pri prehranjevanju bojevnikov.