—   98   —
Gospodarske reči.
Nošnja na plaščenici.
V liburnskem primorji od izvzete Kastavščine noter blizo do Plominščine ni, zunaj nove ceste pri morji, ba volj stermih krajev nobenih dragih pravih kolovoznih potov; zato si morajo ljudje potrebnih reči ali na mulcih, konjih in oslih stovoriti, ali pa na herbtu znositi. Nosijo pa razne reči večidel le ženske tako, da se možki, zunaj kakšnih gred, malo kdaj vidijo nositi. Vpertivajo si pa ženske, ker na glavi nič ne nosijo, svoje bremena prav umetno na tako imenovano plaščenico (Tragband).
Plaščenica je, kakor povoj, 3 do 4 sežnjev dolga, pol čevlja široka, pa na dvoje zvita, in od posebnih tka-lic na kitice tako pisano tkana, da je snutek iz bele in černe volne in debele preje, votek pa iz černe volne, kar vse vkup goldinar, ali se kaj več velja. Brez take plašdenice, ko si vso vpašejo in krivač za njo vtaknejo, ali v klovčik zvito na herbtu nesejo; kmečke ženske v delavnikih skoraj nikamor ne gredo , ker si večidel same, posebno zvečer domu grede, morajo za ogenj, vse sproti preskerbovati. Hoteč si ženska breme naložiti, položi, plaščenico na tla, ali kamor je priložneje, tako, da je penkla zgor, oba enako dolga kouca pa eno malo saksebi zdolej; ako je pa breme spolzivo, križema; in ako je treba, ga ž njim poveže, pustivši zgor penklo, zdol konca. Naloživši si breme, potegne penklo čez-nj, ga potlači in sede pod-nj, si potegne penklo čez glavo do pasa, konca pa si vzame pod pashama, ju potegne v penklo, stisne s njima breme, kolikor je treba, ter ju podvije penkloma pod ona dela plasčenice, ktera k životu stisnjena, prideta spod pasih; potem vstane in nese. Ako se noseč breme stisne, pritegne samo konca spred na pasu v penklo, in ako ju še ostane, ju podloži na herbet pod breme, kjer ju tišči.
Na tako vižo nositi ne terpe rame same, in ple-ščenica ne reže tako v nje, ko obramnice, ker je ves život tako rekoč v breme vprežen. Ko se prinese na mesto, ako ni kaj za razbiti ali zlomiti, se potegneta in spustita samo plaščeničua konca, in breme pade na tia. Ako se ima pa brenta nositi, takrat si verze ženska en konec plaščenico čez desno ramo okolo vrata, da ji čez levo do tal visi, z drugim vsim koncem si po visečem opaše život terdo, makne brento toliko, da nje dno eno malo čez brentenak (kamor v kuhini, pri šterni ali lokvi brente postavljajo) stoji, potegne viseči konec plaščenico gor, da je večja penkla, opaše ž njo brento pri verhu, se oberne od nje, podloži pod njo plaščenični pas na herbtu, pritegne spred pod pasom viseči konec, kolikor je treba, si ga podvije in nese tako, da brenta samo na plaščeničnem pasu na herbtu stoji, in kakor eno malo nazaj viseč se prav nič pleč ne tišči. Da ne pluska, ako se tekoče stvari nosijo, se dene v brento lesena skledica ali kaj druzega takega. Ako nosijo ne-tekoče reči v škafih,   potegnejo plaščenico skoz škafove
ušesa in nesejo ko brento;   in tako se more na plaščenici vsaka stvar, naj je kakoršna koli, nositi.             J. V.