List 17. Gospodarske stvari. Opomin našim gospodarjem na Notranjskem zarad koz ali osepnic pri ovcah. Po naznanilu županstva v Jablanicah c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni, pa tudi c. k. tržaške vlade kranjski vladi, razsajajo med ovcami koz6 ali osepniee v več krajih Istre, pa tudi hrvaškega primorja, posebno prizadete so občine Vmago, Verteneglio in Tore v okraji Pazenskem (Parenzo) in občina Novigrad (Ca-stelnuovo) okraja Vološkega, ki se meji z okrajem naše notranjske Bistrice, so pa neke občine tudi v okraji Grobniškem hrvaškega primorja. Starodavna navada je, da notranjski gospodarji vsaki) leto v jeseni veliko svojih ovdc ženo v Istro, da se ondi pasejo čez zimo, po sv. Jurji pa g r e d 6 po-nje in jih vzamejo domu; Istrijanci pa nasproti čez poletje tudi prižen6 mnogo svojih ovdc na Kranjsko, posebno v Sneperske gozde. Kaj pa zdaj, ko je kuga med čedami imenovanih krajev? Gotovo nič druzega kot to, da ovce tam, kjer so zdaj, ostanejo tako dolgo, dokler je kuge popolnoma konec. Kdor bi zdaj prignal svoje domii, prižene v naše kraje ž njimi tudi bolezen, ki je ena najhujih ovčjih bolezni, po kteri je ov&c že na tavžente in tavžente poginilo. Garje so tudi huda bolezen pri ovcah, al med garjami in kozami je razloček tak, kakor noč in dan. Garjeva ovca okuži zdravo le po dotiki ž njo, ena sama kozava ovca pa more okužiti brez bližnje dotike cele cede, kajti ta kužnina se razpusti po zraku (luftu) in okuži druge tudi na 150 korakov daleč. Pa tudi človek v svoji obleki, psi v dlaki, kuretina v perji kužnino prenašajo od kraja do kraja, ki jo ovce po sapi vse vzamejo. Koze so s hudo vročnico (Fieber) združene in trpe", če ovca pred ne pogine, 18 do 21 dni. Zdravila ni nobenega zoper to bolezen, če natura sama ne pomaga ovci, da jo prestane. Le ena pomoč je in to ta, da se ovcam koze cepijo kakor se otrokom cepijo koze, in s tem se obvarujejo živinčeta, da se jih prave kozL potem ne primejo. Vsak gospodar tedaj, ki vse to premisli, nam bode rad pritrdil, da tako dolgo, dokler ni popolnoma konec te kuge, ne sme nobena ovca iz imenovanih krajev domu, pa tudi nobena tuja iz tistih krajev v Sneperske gozde ali kamor koli ne. K sreči piše tržaška vlada, da se kuga že koncu bliža, da po takem, če ne vstane iznova kje kuga, v kakih 4 do 6 tednih bodo ovce smele domii priti brez nevarnosti, se ve, da drugače ne, dokler vsaka čeda ne dobi spričala, da pride iz zdravega kraja. Da bi kterega gospodarja gnali stroški podaljšane tuje paše v prestopek te sila potrebne varnosti, da bi skrive svoje blago vzel domii, tega ne moremo misliti, kajti stroški so majhni, kazen pa bi bila velika, ako bi ravnal zoper postavo, in še veča mu žuga zguba, ako bi moral poplačati vse ovce, ki bi sosedom poginile, okužene po njegovih. To, umni gospodarji! prevdarite dobro in ravnajte na tanko, kakor se Vam bode ukazalo od gosposke. Le vaš lastni dobiček je!