Štev. 2. V Mariboru 11. januarja 1877. Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
iii veljaš poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom a celo leto 3 gtd. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bisehofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar NovSk na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zakaj je tako trda za denar!
„Denarjev povsod manjka, denarjev ni", tako slišimo tožiti na vseh strančh. Sila je velika. Pogosto beremo po novinah, da ljudje obupavajo in sami sebe umarjajo. Nedavno je na Dunaju oče ubil ženo, otročiče in naposled sam sebe, ker ni imel zaslužka, ne denarjev, ne živeža. V Mariboru si je lani delavec z blitvo vrat prerezal, ker je 3 tedne zastonj delo in zaslužek iskal. Na milijone ljudi štejemo v Avstriji, čije blagostan se je od nekdaj hvalil, ki nimajo za čini kupiti najpotreb niših reči, obleke, soli itd. Kaj je temu uzrok? Morebiti je preveč ljudi? Ali drugod jih živi še več n. pr. v Belgiji, toda ne godi se jim tako hudo. Morebiti ljudje preveč zapravljajo? Je nekoliko resnično, vendar zapravljivcev nikder in nikoli ne zmanjka. Morebiti so krive slabe letine? Imeli smo že mnogo slabših. Ali morebiti je izmed nas resnično ves denar zginil kakor kafra? Tudi ne. Kajti denarjev je med nami toliko, kolikor še nikdar poprej. Samo v 289 hranilnicah (šparkasali) je založenih 589,259.007 fl. Nacijonalna banka v Beču shranjuje v svojih kleteh 136,007.783 fl. v srebru in zlatu, ima 29H milijonov bankovcev in več drugih m-ilijonoi,^)l($i ^iugaj 517 milijonov. Avstrijski ministri so lsJni%.placaljtHed vojake, uradnike, učitelje itd. 403 nklifo(ipijl^t0S dobijo državni upniki za obresti 107 milijonov..Bvžavnih bankovcev izdanih je za 411 milijonov. Sploh denarjev je med ljudmi neizmerno veliko. Uzrok denarne stiske ni tedaj v resničnem pomanjkanju slehernega denarja, ampak v slabem in nesrečnem gospodarstvu! Delamo in trpimo za tujce, sami pa obožamo. Ves boljši denar gre v tuje dežele; tujci se z našimi denarji mastijo, sami pa doma silo trpimo, vidno ubožamo in onemagamo! Resnico tega je ove dni dunajska zbornica trgovcev in obrtnikov v pismu do ministr ov jasno dokazala; prosila je ob enem, naj ministri za božjo voljo enkrat nekaj storijo, sicer je se bati še večjih nesreč: kmetijstvo hira, rokodelstvo nima zaslužka, fabrike stojijo, prodati se ne more nič, vse propada. Dokazi, da se pa
res slabo in za Avstrijo nesrečno gospodari, so po ovem pismu sledeči :
Cesarstvo ima državnega dolga više 3000 milijonov, obresti se plačujejo v bankovcih, v srebru in zlatu, toda le papirne obresti ostajajo v državi, srebrne in zlate romajo večjidel vse v tuje dežele, zlasti na Nemško. Železnice, večje fabrike, banke, zavarovalnice so tudi zveča v tujih rokah, n. pr. južna železnica je v oblasti italijanskih in francoskih bogatašev, ki vse plačilo in dobiček iz cesarstva vlečejo ne v bankovcih, ampak v srebru in zlatu. Voznino ua južni železnici moramo vsi v srebru plačevati in če nimamo srebra, doplaču-jemo ažijo. Naposled je naša kupčija že 50 let pasivna, t. j. vsako leto prihaja več tujega blaga k nam, kakor pa od nas v tuje dežele. Nasledek temu je, da gre vedno več našega denarja srebrnega in zlatega, ker papirja nihče ne vzeme, od nas proč v tuje dežele, k nam pa vedno menje; tako postajamo čedalje bolj od tujcev izsrkani, izsesani in izžmikani — ubožci, ki za tujce delamo in trpimo. Številke nam bodo več še bolj razjasnile. Leta 1821. se je za 4 milijone tujega blaga več spravilo v Avstrijo, kakor pa našega v tuje dežele, 1. 1847. za 17 milijonov, 1. 1856. že za 43 milijonov in 1. 1872. celó za 139 milijonov. To je žalostno! Ko bi ljubi Bog vse naše sedanje zamazane in snažne bankovce z čudežem v zlato in srebro spreobrnil, bi se vse črez mejo preselilo v denarnice tujcev, preden bi 3 leta preminola. Tako strašno hiti naš denar v sosedne države, odkar so začeli pri nas po liberalnih naukih gospodariti ter tujcem meje odprli in tujemu blagu colnino znižali. Druge države, ki nečejo ravnati po „svobodni kupčiji", kojo so liberalci izmislili, dobivljajo po eolnini veliko denarjev, mi pa primeroma skoro nič. V Ameriki znaša eolnina v letu pobrana od tujega blaga 340 milijonov, na Francoskem 94, Ruskem 87, Nemškem 52, na Italijanskem 40, pri nas v Avstriji pa še ne celo 20 milijonov, čeravno se črez mero veliko tujega blaga k nam vvaža in denar iz cesarstva vlači.
Tuje blago k nam pripeljano tišči na ceno
našega domačega blaga i_ p.* uviautj uit jid ne moremo več prodajati tako lahko in dobro, kakor poprej, denar ne prihaja več redno med ljudi, denarja med njimi ni. — Tuje blago jemlje nadalje tudi našim rokodelcem, obrtnikom in fabrikam poprejšnji zaslužek; rokodelci stradajo ali kradejo, fabrike umirajo ali stojijo. Ako še sedaj potegnejo slabe letine, ako se stroški pri hišah, srenjah, deželah in v državi črez red pomnožijo, potem ne more drugače priti, kakor je sedaj pri nas — občna stiska. Konservativni možje so to prerokovali in svarili, ali poslušal jih nihče ni — zavladal je liberalizem in jegovi puhli, nepraktični, škodljivi in nevarni nauki pri nas povsod in zato imamo sedaj tudi povsod razdor, propad, nevoljo, nesrečo in stisko; in ni videti, da bi nje bilo kmalu konec! Nesrečni narodi od liberalnih naukov zapeljani bodo morali izpiti kupico do dna, katero njim je liberalizem v verskem, šolskem, nravskem državnem pa tudi gospodarskem oziru nalil!
Cerkvene zadeve.
Sv. Oče Pij IX. namislijo skoro imenovati nove kardinale in govori se, da bodo tudi naš novi solnograški nadškof dobili čast kardinala. Papeža je te dni obiskala bivša francoska cesarica z svojim edinim sinom Napoleonem, kateremu so Pij IX. pri krstu boter in ki utegne še kedaj francoski cesar postati. Milo so ga opominjali, naj ostane sv. Cerkvi verno udan, ali mladi princ ni stalen; kmalu potem je obiskal italijanskega kraljeviča Humberta, ki ga skuša med frajmavrerje sprejeti. No, rajni Napoleon III. je tudi bil fraj-maurer, pa je nesrečno končal v prognanstvu.
Judovski liberalni listi objavljajo ob praznikih katoliških radi take sestavke, v katerih zavržena judovska smet predrzno psuje najsvetejše krščanske resnice, skrivnosti in naprave in zapeljuje kristijane, ki jih lagodno in pregrešno berejo, v zaničevanje sv. vere in potem v neverstvo in pogubljenje. Naša mesta in trgi so polni takih grdih in nevarnih listov. Slišimo, da tudi med naše slovensko ljudstvo na deželi zopet marljivo iz Gradca pošiljajo in silijo frajmavrerski list: „Dorfbote", ki jim pači versko prepričanje in kuži krščanske čednosti. Varujte se ga bolj, kakor kuge! Kajti on ne mori teles, ampak pogublja duše, katere je Sin božji drago kupil.
Zaničevanja sv. križa, ki se je zgodilo v Lincu našim bralcem ne moremo zamolčati. V tamošnji meščanski šoli je leseni križ padel raz stene na tla; pobrali ga so potem in vrgli za omaro; ali tudi tu ga niso trpeli, ampak odnesli v prcdvežico —stranišča! Ubogi križani Gospod! tako se godi z podobo tvojega trpljenja in našega odrešenja v šoli linčkega mesta!
Služba božja brez duhovnika se vrši v famej i cerkvi v Himmelwitz-u v Šleziji na Pruskem, ker je pruska vlada faranom zaprla obadva duhovna
pastirja. Vsako nedeljo in praznik vabi mežnar z zvonenjem vernike, ki se ob znani uri v svoji lepi cerkvi po navadi zberd; orglar sedi pri orglah in orgla, verniki pa pojejo najprej lavretanske litanije in potem mešno pesem. Po sanctus-u utihnejo orgle in petje in vse gleda žalostno na sv. altar, kder sicer sveče gorijo, ali mešnika pred njim ni in Sina božjega v sv. skrivnostih na njem tudi ne. Skoro vselej se v teh trenutkih po cerkvi sliši glasno jokanje; ovce so brez pastirja in brez sv. Rešnjega Telesa. To je nasledek preganjanja sv. Cerkve na Pruskem!
Gospodarske stvari.
Špargel (Asparagus officinalis.)
M. Težko se bode med obilnim številom raznih zelenjav ktera našla, koja bi zdravju človeškega trupla toliko ugajala, kakor ravno špargel. Posebno blagodejno deluje na ledvična opravila in marsiktera škodljiva stvar bi v truplu ostala in ga boleno napravila, ktero pa povžitega špar-gelna soki po naravnem potu iz trupla pospravijo. Pa tudi vrtnarju, kteri prireja razno zelenjavo za prodaj, vrže ravno poprodani špargel lepega denarja in tedaj je špargel tudi kot trgovinska stvar vse priporočbe vreden in želeti bi bilo, da bi se njegove pridelave ne samo vrtnarji ampak tudi naše.gospodinje bolj marljivo poprijeie, kakor se to dosedaj godi. In ravno zato hočemo o špar-gelnu in njegovi pridelavi lanske razprave o raznih zelenjavah nadaljevaje nekoliko bolj obširno govoriti.
Špargel, kteri se po vrtib prideluje, je ali zelene ali belkaste barve in gledč okusa dajejo nekteri zdaj prvi zdaj drugi sorti prednost. Razlika v okusu je pa večidel le bolj odvisna od boljše ali slabše obdelave špargelnove. Med raznimi sortami, ktere se najbolj obrajtajo, se morajo sledeče imenovati: a) ulmski špargel z debelimi višnjelimi stebli, b) darmštadtski z svitlimi in c) orjaškj špargel z posebno debelimi stebli.
Špargel je domača, prav trdna in večletna rastlina. Kdor ga hoče po pravilih umnega vrtnarstva prirejeta, naj se ravna po sledečih ravnilih: 1. Zemlja za špargel ne sme biti ilovnata, kremenasta in kamenita, ampak mora imeti toplo in suho lego. 2. Kolikor globokejše je zemlja obdelana in kolikor rahlejša, toliko krepkejši špargel se zmedi in obiaste. Zato so taki prostori na vrtu najboljši za špargelnovo pridelavo, ki so globoko z sipasto prstjo, s stolčeno opeko ali z drugim drobirjem nasuti. Tudi čista peskoviua je priležna, ako se ji dosti gnoja podati more. 3. Treba je toraj zemljišče za špargelnove nasade kolikor mogoče najbolj globoko prekopati ali rigo-lati zlasti, če je zemljišče bolj neobdelana celina in ne nasuta prst. 4. Pregloboko polaganje špargel-novih korenin nič kaj ne kaže. Najbolje je, <jih
tako polagati, da ima odraščena špargelnova rastlina svoje koreninsko srce blizu 3/i črevljev pod zemeljno površino tako, da ga lopata delavčeva ne more doseči. 5. Prvo leto se rastlina sme le nekoliko palcev z prstjo pokriti. 6. Premočna gnojna podlaga pri posajanju špargelna ne velja veliko, ker rastline prelahko zagnjijejo in poginejo. Za nasajanje naj se tedaj izbere dobra, mastna prst, ki rast špargelnovo dosti izdatnejše pospešuje kakor gnoj. 7. Za nasajanje naj se izberd le krepke in močne sajenice. Vendar pa starejše sajenice od 4 let ne veljajo. 8. Vsakoletno gnojenje z dobrim zlasti z golobjim ali kokošjim gnojem posebno o pozni jeseni je poglavitni pogoj, da se mehka in debela stebla špargelna priredijo. 9. Mladi špargel se ne sme prej porezovati, predno se je dobro v zemlji vkoreninil in močen postal, nikakor pa pred tretjim letom. Zareja se špargel po semenu, ki se jeseni nabira, čisti, in ali brž ali vsaj spomladi zarano poseje. Seje se pa takole: grede, v ktere ima seme priti, se morajo globoko izkopati. Prst morajo imeti prav rahlo, ki se potem z kratkim, prhkim gnojem pomeša. Grede se lepo vzravnajo in seme se na nje blizu tako gosto seje, kakor gosto se poseva mesečna redkev. Posejano seme se potem z lahko, mastno prstjo nekaj palcev na debelo pokrije. Skozi poletje se morajo gredice marljivo zalivati in oplevati. Sadike, ki spomladi poženejo, ostanejo dve leti v semenski gredici, dokler da se spomladi tretjega leta izkopljejo in krepkejše za nasajanje novih špargelnovili gredic porabijo. Nekteri imajo dveletne sajenice rajši od triletnih, ker one preje rastejo. Med triletnimi jih je predosti starejših, ki ne veljajo. Spargaluove grede se ali po sajenicah ali po semenu zasajajo. Zasajanje z sajenicami je zopet zelo različno. Nekteri jih posajajo v jame, drugi v luknje zdaj ožje zdaj širje narazen z slabšimi ali močnejšimi gnojnimi podlagami. Najpriležnejši način nasajanja špargelnovih gred v vrtih, kjer za prostor ne hodi pretesno, je sledeči: zemlja se na 3—4 črevlje na globoko prekoplje ali rigola in potem zopet lepo poravna. Potem se celo prekopano zemljišče zopet razdeli na grede po štiri črevlje široke; na vsaki gredi se po črevelj široke in ravno tako globoke jame potegnejo, v ktere se potem sajenice poldrugi črevelj vsaksebi posadi, z količki zaznamujejo in na tri palce debelo z prstjo zasujejo. Predno se pa sajenice posadč, se dno jamic nekako hrbtičasto vzravna in če je zemlja slaba, z dobro prstjo nasuje. Na te vzravnane hrbte se sajenice posadč. Korenine se jim morajo pa na vse strani okoli in okoli lepo vzravnati, da nobena druge ne prekrižava in da nobena globočeje nego za tri četvrt črevlja pod površino grede ne pride.
Prirodoslovne črtice o prešičih. Koristne naše svinje so udomačeni zarod divjega praseca in divje presice. Učenjaki nazivljajo vse te živali
Ščetin ar je, ker jim je koža namesto z dlako pokrita z ščetinjem. Sčetinarje na dalej prištevajo živalim mnogoparkljarjem ali debelokožcem in po tem takem je razvidno, da so naše svinje sorodne največjim stvarem na kopni zemlji: velikanskemu slonu ali elefantu, indijskemu nosorogu in ameriškemu tapirju. Te stvari so sorodne med seboj, kakor kopitarji: konji, osli, cebre in kvage. Svinje ali prešiči so med debelokožci in mnogoparkljarji najmenjše vendar pa najštevilniše pleme. Samo v Avstriji štejemo više 10 milijonov svinj.
Navadno vzraste domača svinja 0.628 do 0.758 metra na visoko in 1.235 metra na dolgo; vendar je to pri raznih plemenih zopet različno. Jednako različna je tudi barva. Imamo svinje beljuge in črnje, potem sive, rujave in progaste. Sčetinje po hrbtu je včasih bolj dolgo in trdo, kakor drugod; sicer pa redke, tenke in mehke ščetine veljajo kot znamenje žlahtnega svinjskega plemena ; goste, debele in trde ščetine pa kažejo na krepko, zdravo in boleznim malo podvrženo pleme. Glava je močna in dolga, nosnice so tudi dolge in ozke; zato pa se tudi svinja hitreje kakor vsaka druga domača živina za duši, ako njej nos zateče; konec nosa je rivec ali rilec, s katerim rije po zemlji, da si posebno v divjem stanu išče črvov in drugega živeža. Ušesa pri žlahtnih plemenih so kvišku stoječa in majhna, pri drugih pa velika in obešena. Vrat je primeroma do ostalega telesa kratek in debel in je znamenje žlahtnega plemena čem bolj je kratek in debel. Zobi ima sprednjih 10 do 14, tesla 4, končnikov pa 24 do 28. Želodec je majhen in človeškemu čudovito podoben. Pod oprsjem, trebuhom tje do zadnjih nog štejemo pri svinji presici 10—14 sescev; maternica v njej je primeroma majhna; toda veliko rodovitnost plemenjač pospešuje več velikih kotov v maternici presice, kder se mladiči nahajajo do poroda; vsak mladič je zavit v posebno kožico in zato starka po porodu izvrže toliko trebežev, kolikor mladičev je skotila. Jajčnjak ima presica na stranima ledovja, in ga je treba izvzeti, če se hoče žival rezati. Mladiči skotivši se so pokriti z volnato dlako ter hitro poiščejo materne sesce, potem pa kaj veselo in živahno po hlevu skakljajo. Mlado svinjče raste do 1 '/s leta na visoko, potem pa na debelo in na težo. Star postane prešič po 20 let, vendar za rabo ni dalje, kakor do 12. leta ; pozneje je meso trdo in neokusno. Požrešen je svinjski rod neizmerno; sne vse, karkoli dobi: mnogovrstne sadeže, korenike, travo, črve, mrčese, polže, muho, celo živinsko blato. Stare presice in merjasci po-žrd včasih lastne mladiče in trebež. Koža je srhljiva in zato se svinje rade kalužajo, toda pri vsem tem ljubijo snago in suho ležišče. Tudi ua toplem so rade in topel hlev po zimi je pri svinje-rejstvu jedna prvih skrbi razumnega gospodarja.
Za čistenje vina se kaolin sedaj močno
hvali iu priporoča. Kaolin druga ni, kak iz katere se izdeluje porcelanasta posod 1 kilo na 100 litrov vina je dosti. Ka» snažni posodi, z nekoliko vina pomeša v ^ podobno zmes in potem vlije v sod ua vino, med vlivanjem se mora vino močno mešati. Ker je kaolin precej težek, se kmalu vsede nav dno soda in sedaj se vino lepo očiščeno pretoči. Ce Vs kilo ni zdalo, se poskusi še z 3/a kilo. Kaolin sčisti celo tako vino, ki vreje. Zato pa sedaj krčmarji in vinski tržci pogosto rabijo ovo novo in izvrstno čistilo. Najboljši kaolin se dobi v Klosterneuburgu, toda ne menje od 3 kilo. Sirovega kaolina velja kilo 16 kr., kemiški čistega 32 kr. in za stara vina priredjenega 53 kr. Napis se napravi: Administration der Weinlaube. Klosterneuburg bei Wien. -
Sejmovi. 15. januarja v Beračah (sv. Filip); 17. jan. v Kapeli pri Brežicah, v Gornji Radgoni, v Petrovčah, v Mahrenbergn; 20. jan. v Ernaužu, v Bučah, pri sv. Mohorju, pri sv. Lenartu v slov. goricah in v Brenskigori.
Iz Ptuja. Pretečeui teden je razsajal skoraj noč iu dcn grozen vihar po celem ptujskem polju in po vseh sosednih pokrajinah. Najhujše je delalo na novega leta den. V Halozah je mnogo streh odueslo. Ljudje so na glas vpili in se jokali. Po časopisih smo brali, da je isti den strahovita burja razsajala po atlantiškem morju in skoraj po vseh straneh velike Evrope. Ob primorskih pokrajinah angleške in francoske dežele je voda od burje proti suhemu gnana neizmerno škodo prizadela in mnogo ljudi pokončala. Skoraj bi človek sodil, da se nam s tem grozovitim viharjem, kakoršnega najstareji ljudje ne pomnijo, napoveduje hudo, burno novo leto. Bog nas vari in pre-mila Mati božja! — Ptujčani imamo zdaj novega župana, odvetnika dr. Breznika. Starega Štrafelo so odrinili, ker sam ni imel toliko razumnosti, da bi bil še v pravem času odstopil. Ali bode novi kaj boljši, -to se mora še le pokazati. Veliko upanja nimamo, ker je nemškutar in^liberaluh, ka koršen je bil poprejšnji, če morda še ne hujši. Po drugod občine prosijo, da bi se jim dovolilo ločiti sc od mest iu trgov; naši Kanižauoi — okoličani ptujskega mesta — pa na vrat na nos delajo na to, da bi se z mestom združili. Večina menda ne \e, kaj počinja. Glava vse te agitacije je nek Pisk, iz „reiha privandrani Preus" in zavihan bis-markovec. Le naj si poskusijo ... saj se bodo menda v kratkem nasitili visokih mestnih doklad. Kakor veste, oskrbljujejo tukajšnjo deželno hiralnico usmiljene sestre. Nekoliko mesecev sem je, kar so prevzele tudi v novo postavljeni mestni bolenišnici postrežbo ubogih trpinov. Sedem jih je vseh, pa ne samo četiri, kakor poroča zadnji lavautinski šematizem.
Zdravnik pa, ki nadzoruje obe napravi, je 1 Nemec, čeravno so boleniki večjidel sami ko-iti Slovenci. Culi smo, da je tudi nek naroden doktor zdravilstva prosil za to službo — pa nje ni dobil. Saj vemo, da ima dendenešnji nem-škutarstvo povsod prednost. Pa čudno je in ostane vsikdar: med samimi trdimi Slovenci zdravnik nemški mutec, ki od bolenika ne razume nobene besede. Tam na Kitajskem, pravijo, da ni tako! Z Bogom!
Iz šmarskega okraja pri Celju 8. pros. Mnogim narodnim iu za šolo vnetim gosp. učiteljem našega okraja se je zahvaliti, da šolska mladež dobro napreduje ter se mnogo koristnega in potrebnega nauči. Toda povsod se ne moremo s povoljnim šolskim napredkom ponašati. Na Zusenu ua pr. je šolski napredek neznaten. Tam so otroci iz šole stopivši srečni, ako nekateri malo brati ali morebiti nekoliko pisati znajo; o računstvu, zemljepisji itd. pa skoro nikake vednosti nimajo. Res obžalovanja vredna mladina, ki od 7. do 14. leta šolo obiskuje, po dovršeni šoli pa mnogo potrebnih reči ne ve. Saj pa tudi tu boljšega napredka pričakovati ni, ako učitelj sam ni pedagogično izobražen in o šolskih predmetih dovolj znanosti nima; vrh tega še pa šolo zanemarja ter prepušča mladino v šoli kakemu učencu nadzorovati med tem, ko sam po svojih opravkih hodi. Tako smo ga uekokrat v Smarji videli, na Zusenu je pa ta-čas neki učenec v šoli nadzoroval in podučeval. Isto tako se je tudi okr. glavar pri neki priložnosti javno izrazil, da se ondotna šola zanemarja in da se dotični učitelj mesto s šolo z drugimi rečmi peča.
V sedanjem času pa je potreba kmetu vsestranskega poduka, a odkod ga neki dobivati, ako se ni v šoli toliko izobrazil in naučil, da bi za-inogel svojemu stanu potrebne in podučne časopise in knjige brati ? !
Iz Podpohorja. (Dobri nasledki slabe letine. — Gorka zima.) Nič menj, kakor v drugih krajih je tudi v konjiškem okraju rajskega Podpohorja župnije sv. Vaclava, Marije Prihov-ske in Čadrama preteklo poletje stanoviten dež namakal, vsied kterega smo malo žita in še men j vina pridelali in ljudje sploh tožujejo, da si nikakor k denarju pomagati ne morejo in še tisto, kar kdo ima, se prodati ne more, tako, da se še zdaj dobro Ugovsko vino (Augenbacher) k višemu po 35 fl. polovujak plačuje. Pri vsem zdihovauju zavoljo pomanjkanja denarja pa ljudje nekteri tudi nehote trezno živijo iu so zdravi tako, da je v preteklem letu na tisoč prebivalcev le po 20 mrli-čev prišlo in se je v Čadramu novega leta den oznanilo, da je 1. 1876 bilo 78 rojenih iu jih je le 46 umrlo. Imeli smo zdaj praznik za praznikom, ljudje so božjo službo obiskovali in se tiho na dom vračali, kar druga dobra leta ni bilo. — Zimo imamo pri nas tako gorko, da se vijolice in šmarnice prav pogosto na travnikih in vitih na-
hajajo, v peči nam, kakor na Laškem, razun za kuho ni treba kuriti in ubogi leliko brez zimske obleke, ktere si kupiti niso mogli, shajajo ter bosi hodijo v dnevih prosinca, v kterih je vsačih drevje od zime pokalo. Stari ljudje pravijo, da 1. 1834. bila je tudi tako topla zima in bila je potem prav dobra letina, ktere se tudi mi nadjamo in že zdaj svoja poljska dela opravljamo, ktera navadno še le mesca sušca na vrsto pridejo.
Iz Zreč pri Konjicah. Pravijo, da so šole za izučenje novih učiteljev sedaj neizmerno bolj drage, kakor nekdaj, (Mariborsko pripravnišče nas stane 20.422 fl., graško pa 23.045 fl. na leto, tedaj skup 43.467 fl. vrh tega ima skoro vsak pripravnik svojo štipendijo. Ured.) in vendar nimamo učitelja že 3 mesece ne, ker je prejšnji učitelj g. Fr. Čeh nas zapustil. Otrok za šolo je 150. Govorica je bila, da dobimo 2 učitelja, sedaj pa še jednega ni. Prejšnji učitelj ni hotel v liberalcev rog trobiti, zato so njega in njegovo ženo tako dolgo nadlegovali in trpinčili, da je rajši ušel. Učitelja so tedaj odpravili, ali da bi za drugega skrbeli pa ni nič slišati. Mislili so novo učilnico staviti, za koga kde? Za puščavnika? Zakaj pa zdaj starišev ne kaznujejo, da otroci v šolo ne hodijo? Liberalci se sami med seboj vjedajo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Iz Trsta je blag prijatelj „Slov. Gosp." poslal sledeče: na sv. 3 kraljev den prišlo je 25 magjarskih dijakov sem, ki nesejo v imenu svojih tovarišev turškemu generalu Kerim-paši, pobijalcu Srbov, krasno izdelano „častno sabljo" v zahvalo za zasluge, katere sije pridobil za magjarsko in turško omiko z pobijanjem kristi-janov. Ponosno so hodili v Trstu, kakor da bi bili doma v svojem „magjarorszagu". Slovence, Italijane in Grke videvše to zgrabi huda jeza, češ, da ni večje sramote, kakor uklanjati se Tur-činu. Zbere se tedaj okoli 2000 tisoč ljudi vseh stanov, ki planejo s krikom „sram vas bodi, smrt divjakom!" na magjarske turkoljube in njih orne-čejo z blatom, gnjilim sadjem in žlaprtki, da so komaj na ladjo ušli. Celo uro je trajala 6trašna mačja muzika, dokler se grdobe niso odpeljale na Turško. — Dalmatinski deželni zbor začne 15. jan. zopet zborovati; noviški kapetan narodnjak Vojnovič mu je predsednik in deželni glavar. — Iz Vorarlberga so se črez Bavarsko odpeljali 3 bataljoni v Zemun; tedaj uemški vojaki se pošiljajo proti srbsko-turški meji; tudi se je višjim oficirjem poslalo povelje, po katerem se imajo ravnati, če pride do resnih, bojnih priprav. — Na Dunaju ljudje močno bolehajo iu umirajo na ginah; 2. jan. jih je umrlo 118. — Ustavoverno minister-stvo je za 33 sedežev čeških poslancev, ker v državni zbor priti nečejo, zopet razpisalo volitve na 9. iu 15. febr. Čehi bodo gotovo volili stare poslance; vse mučenje češkega naroda bo za usta-
| vo	ij. Ali je modro toliko let že 5
mi	i Čehov tako iznemirovati, o tem
si (	močno dvomiti, posebno sedaj, ko
se	iji brez dvombe sila važni časi.
—	z dačami silno obloženi, kakor še nit . poprej in minister Tisza bo na svojem stolu ostal le tedaj, »ko se mu posreči z avstrijskimi ministri pogoditi se zastran izdavanja bankovcev. Tisza je tudi velik prijatelj Judov. Na Rumunskem so par ogerskib, goljufnih Judov po zasluženju napokali; komaj je Tisza to zvedel, že je telegrafiral ministru Andrassy-ju, naj se za Jude potegne. Tako dela Magjar med tem, ko kristijanskega Slavjana na Turškem črti in komaj čaka, da tega Turk pobije in iztrebi. Toda kakor resnično pravični Bog v nebesih živi — za Mag-jare pride plačilni den!
Vnanje države. V sosedni Nemčiji je huda volilna praska zarad državnih volitev, ki se bodo vršile 12. jan. — Francoski minister in Jud Jules-Simon je pomilostil 25 razbojnikov, ki so 1. 1871 Pariz užigali. — Španijolci so se z Kitajci v Aziji sprli in svojo vojno brodovje že tje odposlali.
—	Angleško kraljico so o klicali za indijsko cesarico in so zarad tega bile velike slovesnosti v starodavnem indijskem mestu Delhi; ovo angleško-indijsko cesarstvo je veliko; na 76.684 □miljah živi 193 milijonov ljudi; vse to so si kramarski Angleži vedeli po zvijači in sili v 100 letih pridobiti. — V severni Ameriki še se niso mogli pogoditi , kdo bo predsednik republike. V Mehiki se pipijejo 3 generali za predsedništvo in eden je dal geuerala Eskobado-ta ustreliti; ta je tisti človek, ki je 1. 1867.- usmrtil cesarja Maksimilijana (brata našega cesarja) ; Bog nikomu nič dolžen ne ostane. — Egiptovski vicekralj je imel lani nesrečno vojsko zoper Abisinci; vojna je bila tepena in jegov sin Hasan vjet, sedaj ga je odkupil in odposlal polno ladjo avstrijskih srebrnih križakov ali tolarjev Marije-Terezije v vrednosti 10 milijonov goldinarjev. Avstrijski dobri penezi se povsod po svetu klatijo, le doma jih neče biti.
Turške homatije. Turki postajajo čedalje bolj drzni, evropski ministri in poslanci in jihova konferencija pa smešna in nezapopadljiva. Čem menje poslanci za kristijane tirjajo, tem okorniši se dela Turk zanašaje se na razprtije evropskih vlad. Zato je Turk zavrgel vse nasvete in pravi: Črnogorcem se dovoli nekaj zemlje, če se podvržejo sultanu, Srbi dobijo mir, če plačajo 15 milijonov zlatov in razderejo vse trdnjave, Hercego-vincem, Bosni jakom in Bolgarom se ne dovoli nič. Nadalje hočejo sedaj tudi Rumunijo podložno imeti sultanu; to pa je Rumune neizmerno razjezilo; ali prav se jim zgodi; zakaj pa niso šli z Srbi vred na boj! zakaj so lani roke križem držali in se smejali, ko so Srbi strašno krvi prelili brez uspeha. Isto velja o Grkih; tudi ti so ostali doma, zdaj pa se imajo Turka bati, če Rusija ne pojde v boj. i Konferencija v Carigradu pa gotovo zoper Turke
De opravi nič. Rusi so ta teden nekoliko utihnili, jihove novine pravijo celo, da ne bodo šli v boj zoper Turke, dokler se jim je bati, da Avstrija pod vodstvom Magjarov pribiti Turkom na pomoč in Ruse od strani preme. To kaže, da se avstrijski konservativci pred lanskim nismo motili, da bodo nas Magjari še v boj zoper Ruse zapleli, na kar nemški Prusi komaj čakajo, da nam vzamejo Cesko. Bog varaj Avstrijo, štrena Be da še raz-motati; toda ruske novine pišejo že veliko bolj srdito zoper nas, kakor pa zoper Turke; sicer pa se vojne priprave nepretrgano nadaljujejo. Turki imajo ob Donavi od Vidina do Tulče zbranih 230.000 mož; Srbi so utvrdili Ražanj, Kruševac in Cuprijo; Črnogorci že komaj čakajo na boj; Rumuni in Grki so zarad turške predrznosti prisiljeni orožati se. Ruski veliki knez Nikolaj je že srečno ozdravel in je dobil novih 110.000 mož. Turški poslanci skušajo mohamedanske planinčanje v Kavkazu zoper Ruse podšuntati. Sploh priprave se take delajo povsod, da ni mogoče misliti na mir.
Za poduk in kratek čas.
Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino.
VI. Prišedši v Solčavo, oglasimo se najprej pri župniku č. g. J. Janc-u, ki je kaj prijazen gospod in svojih 838 vernih duš že več let zvesto pastiruje v tem skalnem, visokem svetu. Njegova gostoljubnost po pravici daleč slovi; tudi nas je prijazno sprejel in za naše skrčene želodce poskrbel. Bil je petek in kakor smo se nadjali, prišle so res žlahtne postrvi na mizo, ki so nam kaj dobro dišale posebno ker smo marljivo na nje nalivali rujnega vina. Po obedu se podamo od priljudnega kaplana č. g. Antona Fischerja spremljani v čudovito lepo logarsko dolino. Pot se vije večkrati med groznimi stenami ter je včasih tako tesna, da šumeča Savinja komaj vdira naprej. Koliko mostov smo prehodili, tega ne vem, ker smo se vedno prestavljali iz ene strani na drugo. Ova pot je posebno po zimi proti spomladi nevarna. Snežni plazovje, hitri kakor blisk, švigajo iz viso-čine, sedaj na levi, sedaj na desni strani, lomijo drevesa, vlečejo težko kamenje seboj in pogosto zajezijo celo Savinjo ter zaprejo stezo popolnem. Kdor je prisiljen v takem času hoditi po tej stezi, temu se vsak trenutek grozi nemila smrt. Prišli smo ravno na mesto, kder se je taka nesreča pripetila. Neka žena je pred leti šla tukaj sama .v cerkvo, še le nekoliko za njo bilo je več ljudi, ki so tudi hiteli k službi božji. Sedaj zabuči na vrhu planine kakor grom in kakor blisk leti v dolino strahovit plaz, pobere ženo kakor jastreb majhno pišče, se zavali v Savinjo in jo tako zajezi, da je več^ časa trpelo, preden si je voda stezo predrla. Ženo so več dni poznej našli mrtvo za vodo. Kolika nevarnost je tukaj za duhovnika, kedar na spoved gre, to si lehko vsak domisli.
Bil je nekdaj kaplan v Solčani, ki se je vselej poprej spovedal, preden se je na nevarno pot k boleniku spustil.
Precej časa smo že hodili kraj Savinje; plezali smo po trdem skalovju, da smo bili mokri od glave do nog; vroče nam je bilo neznano. Naposled se razgrne pred nami zelena logarska dolina; veseli smo gledali njene z cveticami pretkane travnike in lepo obsejane njive. Bili smo pri Logarju, premožnemu kmetu. Od Logarjevih smo še pol ure daleč kresali do kmeta Plesnika, kamor smo bili namenjeni priti. Pred nami ste stali prekrasni gori: Ojstrica in Rinka. Na vrhu Ojstrice je g. kaplan z pomočjo pogumnih fantov postavil slovensko zastavo, ki daleč na Kranjsko in Štajersko naznanja, da tukaj stanuje slovenski rod, ki se za las ne odmekne od svoje mile matere Slave. Kakor silne gore solčavske stojijo krepko solčavski Slovenci za svojo slovensko narodnost! Pri Plesniku smo stopili pod streho! postreglo se nam je z Miklaučevim pivom. Na mizi je ležala še celó nova knjiga — spomenica za potnike, ki od vseh vetrov prihajajo ogledovat in občudovat prekrasnih solčavskih planin. V knjigi bile so še le nekatere vrstice popisane, vse v nemščini, ki je tukajšnjim planinčanjem tako razumljiva kakor meni turščina. Premem tedaj za peró in zapišem v knjigo prve slovenske besede tako-le: Eden pride iz Svičine, Druz'ga dom jo Maribor; Šla od Kaple čez planine Dalje pa ne gresta gor!
Kaka dva strelaja dalje v dolini je segal sneg tijan v ravnino, čeravno je bilo meseca augusta. Od Plesnika nazaj gredé smo nekoliko stopinj potegnoli na stran in pogledali, kako izpod korenin nekaterih jelš na svetlo priteka slovita Savinja; vendar njeni pravi izvirek ni tukaj, ampak dve uri od ondot in sicer tam, kder iz ledene Rinke kakih 10 sežnjev visoko prodira na den kot srebro svetla voda, ki se potem v dolini zbira pa zopet skrije v zemljo in se malo više nad Logarjem drugič prikaže. Voda teče po jarku naprej, nabira vedno več potokov in je pri Logarju že tako močna, da žage goni. Po istej poti, po katerej smo prišli, vrnoli se smo močno utrujeni h gostoljubnemu pragu g. župnika.	(Dalje prih.)
Smešničar 2. Pridna žena je milo jokala in se tožila 3 prijateljicam še devicam, da jo njeni mož, kedar pijan domu pride, hudo preteplje. Prijateljice jej obljubijo pomagati, če bo žena verno molčala in storila, kakor se jej bo velelo. Žena obljubi in device jej rečejo; jutri je nedelja, mož bo prišel bržčas pijan domu in tebe pretepal, ti pa upij: sv. Barbara, sv. Cecilija in sv. Doroteja, svetnice in mučenice, hitite mi na pomoč! Drugo bodemo storile me. Kakor je bilo dogovorjeno, tako tudi storjeno. Mož prilomasti drugo noč pijan domu in začne ženo tepsti; ta pa zaupije,
da je dedeju skoro ušesa predrlo: sv. i ._.«», sv. Cecilija, sv. Doroteja, svetnice in mučenice, hititi mi na pomoč. Žena je komaj besede spregovorila, že so dveri na stežaj odprte in v hišo stopajo 3 nebeške device, belo oblečene, vence na glavi, a mesto palmovih vej v roki — košate brezove šibe. M0IČ6 stopijo pred moža, se mu pogrozijo s prstom, ga zgrabijo in začuejo šibati tako silno, da je bil prepričan, da ga tepejo res nebeške device. Stokal in cvilil in trepetal je pod šibanjem kakor list na vodi ter začel prositi: o nebeške device, spustite me, nikoli več ne bodem žene tepel. Sedaj prenehajo device in pogrozivše se mu s šibami zginejo skozi dveri, mož pa se obrne k svojej ženi rekoč: „Bog ti plati, da si pozvala te device, a ne sv. Uršule in jenih 11.000 devic, te bi me bile gotovo ubile". Mož se je res poboljšal, žena pa molčala, le jednemu je povedala — „Slov. Gospodarju!"
Razne stvari.
(Za kristijanske reve iz Turškega) darovala je Urša Gomilšakova v Bišu 3 fl. in Jakob Muršec 1 fl. Prenesek 9 fl. 60 kr., toda 8 fl. se je podelilo ubogemu vstašu, ki se ja osebno zglasil v Mariboru pri uredništvu, zato skup 5 fl. 60 kr.
(V Celovcu) je umrl na videz ubog drvar, ki je nekemu prijatelju sporočil vse svoje imetje. Prijatelj tega ni bil preveč vesel, ker je drvarja imel za ubožca, ali močno se je čudil, ko je pri sod-niji prejel 10.000 fl. Tolika je bila zapuščina drvarjeva.
* (Slovenski bašibozuki v BraUovcih) so 4krat v jednej noči planili na hišo nekega kmeta in mu pobili vsa okna in bi ga bili zaklali, ako bi se jim bilo posrečilo vrata vlomiti. Kaj bo iz tega, ako bodo mladi ljudje tako surovi in divji!
(Bankovce delal) je 171etni hlapec Jož. M. v Cogoncih v slov. goricah, ali že pri izdavanju prvega goldinarja so mladega umetnika zgrabili in sodniji izdali.
(Iz Runča pri | Velikejnedelji) se nam piše o hudi praski, ki je nastala pri srenjski volitvi. Taka se rada godi, kder so srenje v občino stlačene, ki vkup ne kažejo.
(Z sekiro ubil) je na Štefanovo pastrk očeha v Verbovici pri Štrigovi blizu Ljutomera.
(Banka Slovenija) naznanja, da je prisiljena sodnijski postopati zoper vse delničarje, kateri brž ne vplačajo sklenjenih 30 fl. na delnico! Žalostna nam majka!
(V ljutomerski gozd) je prišlo okoli 50 tesarjev, da sekajo hrastje za morske ladje. Ta hrastov gozd je bil do zdaj v celem ljutomerskem okraju najlepši in najvrednejši, zdaj pa bo zvečine posekan.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Canjkar Lovro 20 fl. (ustn. dopl.), Kukovič 11 fl-, Verk Henr. 8 fl., Ulaga J. str. 22 gld.
(Dražbe) 3. 15. Jan. Anton Rožič 2530 fl. Juri Dover 675 fl. v Črešnovcih; 16. jan. Jož. Ja-vornik 3380 fl. v Konjicah, Miha Golenac 1065 fl. v Staremslemenu; 17. Jan. Anton Lampreht 4634 v Langeku; 18. jan. Juri Modrič v Ljubečnem; 20. jan. Alojz Bračič 775 fl. pri sv. Lenartu.
Listič opravništva. Lanskih listov nimamo več nobenega. — Tudi letošnjo prvo številke so nam vsi listi pošli, torej je novim še le zdaj se oglasajočim naročnikom ne moremo poslati. Mi smo prosili, naj se naročniki zlasti novi že decembra oglašajo, pa zastonj; če se je vsled tega tu ali tam kaka pomota pri razpošiljanju vrinola in zdaj ne moremo vsem s prvo številko postreči, tega nismo mi krivi. Večini tistih, ki naročnine niso obnovili, smo list že denes ustavili, drugim ga moramo prihodnjič, če se do tečas ne oglasijo. Deležnike tiskovnega društva prosimo, naj se s svojim doneskom podvizajo; kdor hitro da, dvakrat da. Red je povsod dober. — C. g. V. J. mi Vam liste redno pošiljamo. G. J. Les . .. tudi Vam smo vse liste poslali.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
(1 HI. = 1M/1« vag.)
Mesta		Pšenic*		>W M		Ječmen		Oves		Taršica		Proso		Ajda	
		fl	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.		fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .		8	80	C	—	5	10	3	50	5 30		5	10	5	—
Ptuj . .		0	30	7	—	5	—	3	20	5	20	5	10	5	—
Ormuž ,		7	32	6	17	5	70	2	92	4	80	7	80	4	88
Gradec .		'J	53	6	50	4	88	3	86	5	23	—	—	4	88
Celovee .		9	88	7	80	5	16	3	36	4	92	4	46	-1	94
Ljubljana		0	10	6	40	4	70	3	57	6	80	4	70	5	85
Varaždin		8	20	6	40	5	80	3	70	5	40	5	50	1	40
Zagreb	Ji	10	80	8	—	6	—	3	—	6	80	—	—	—	—
Dunaj		12	40	11	76	8	80	8	54	6	50	—	—	—	—
Pešt	§	12	—	10	20	8	—	8	12	6	5	5	—	--	—
Najnovejši kurzl na Dunaju.
Papirna renta 61-35 — Srebrna renta 66"90 — 1860-
lotno državno posojila 123---Akcije narodne banke 818—
Kreditne akcije 160.--Napoleon 9-97 — Ces. kr. cekini 5 97 — Srebro 114.30
V g. Pajkovej tiskarni in založbi v Mariboru je izišla nemški spisana
času primerna knjižica
o turškem prašanju od znanega slovenskega rodoljuba in profesorja Fr. Selak-a. Knjižica je izvrstna in se glasi: „Ein cultur-historischer Beitrag zur orientalischen Frage". Dobiva se v Pajkovej tiskarni.
DQ£r Cena 15 kr.
l<«tcrljiie številke:
V Gradcu 5. januarja 1877: 47 58 85 74 14.
Na Dunaju „ p 47 46 55 4 7.
Prihodnje srečkanjtv. 20. januarja 1877.
Poduči tel j ska služba
na 4razredni šoli v Ljutomeru II. plačilnega razreda se razpišuje.
Prositelji slovenskega in nemškega jezika zmožni naj vložijo svoje prošnje po pravilnem potu do 11. februarja 1877 pri krajnem šolskem svetu tukaj. —
Okrajni šolski svet i Ljutomeru 15. decembra i876.
2—2	Predsednik: pl. Premerstelai.
Zahvala in priporocba.
V začetku novega leta si podpisani dozvo-ljuje p. n. občinstvu naznaniti, da si bo tudi zana-prej prizadeval vsem zahtevam in naročilom glede brijenja, opletavauja in striženja las dobro ustrezati. Zahvalivai se za do sedaj skazano mu zaupanje, naznanja, da je voljen sprejemati mesečne ali celoletne naročitve in če je treba tudi ua dom zahajati brit, opletavat in strič. Konečno še pri-poročuje sebe za vsakojaka dela lasničarska ter zagotovlja vse opraviti okusno, snažno in točno.
-Jožei iiralj, friseur
v Mariboru, Bnrgplatz, v Kari Maherjovi hiši „zur neuen Bierquelleu.
1—3
Naznanilo.
300 pitanih ovac je proti gotovej plači na prodaj pri grajšinskem oskrbništvu v Turnišah pri Ptuju — Gutsvenvaltung zu Turnisch bei Pettau.
2—6
Dobra kuhinjska sol
po najnižji ceni
v žakljih priredjena se dobi v veliki, privatni solni zalogi v Celju — Salz-Depot in Cilli. — Zastopnik zaloge je gosp. R. Jud v Celju.
Oznanilo. 3-3
Podpisano ravnateljstvo daje vsem p. n. deležnikom na znanje, da se vplačevanje deležnine za leto 1877 začne z 1. januarjem in sicer vsaki čas pri ravnateljstveui kasi v lastne j hiši v Gradcu Sackstrasse Nr. 20, kakor tudi pri vseh distriktnih komisarijatih. Ob jednem priporočamo zavarovanje pohištva, živine, pridelkov, mašiu in zalog vsako-terega blaga.
Ravnateljstvo
c. k. priv. vzajemne (wecliselseit.) zavarovalnice proti ognju v Gradcu.
! ! ! Od leta «9«9 ! ! !
Svetinja ! za napredek j
ALBERT SAMMSA,
c. kr. dvorni zvonar izdeljavee strojev in raznoterega orodja pri gašenju ogna v Ljubljani,
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom:
Vhrana z^ onihi
z vso potrebščino, kakor jarmi: ojnico okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zamore on m o i zvoniti; dalje priporoča vso vrste brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd.
¡»o »m j Mt i ž j i ceni.
fCifit?
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko) omislijo, privolim
(r ' ^
j j Diploma j i pripoznanja j
plačevanje v obrokih.