Politicen list za slovenski narod. F» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 grid., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 grid., za pol leta 6 gld., za četrt leta t grid., za en mesec 1 grid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne. ©v. V Ljubljani, v četrtek avgusta 1892- Letnilï XX. Po odstopu ministra Pražaka. Cesar je z lastnoročnim pismom z dne 4. t. m. sprejel zaprošeni odstop češkega ministra-rojaka dr. Alojzija barona Pražaka, ter ga v priznanje njegovih zaslug imenoval dosmrtnim članom gospodske zbornice. S tem se je izpolnila zopet jed na raznih zahtev, ki jih levičarji stavijo do vlade v odškodnino za svojo podporo od slučaja do slučaja. Z odstopom barona Pražaka pečajo se v prvi vrsti nemško-liberalni in mladočeški listi. Odstop tega ministra, katerega se moramo mi Slovenci s hvaležnostjo spominjati, ker nam je kot bivši voditelj pravosodnega ministerstva pripomogel do večjih narodnih pravic v uradih, je posledica obravnav, ki so se pričetkom julija meseca vršile med ministerskim predsednikom in voditelji nemško-liberalne stranke. Dasi je bil baron Pražak vsled opozicije mlado-čeških poslancev brez zaslombe in veljave pri vladi in v parlamentu, vendar je bil v svetovalstvu krone kot spomenik one dobe, ko je nemška levica bila brez vpliva. To je peklo levico, ki se je zadnje mesece trudila in zvijala pred grofom Taaffejem, da odstrani moža, ki je nekdaj bil med prvimi voditelji češkega naroda, ki je kot minister mnogo storil za svoj narod posebno s tem, da je vplival v osebnih zadevah. Pogrešali ga bodo posebno raoravski Cehi. Veselje liberalnih Nemcev vsled njegovega odstopa je jasen dokaz vspešnega njegovega delovanja v korist Cehom. Zato pa je tem čudneje, da se tega odstopa vesele celo mladočeški listi, ki so baronu Pražaku očitali neodločnost in popustljivost. Pomisliti pa je treba, da je zavzemal jako težavno stališče. Njegova naloga je bila v prvi vrsti kot ministra-rojaka, da je skušal za bran it i, kar bi bilo na škodo deže- lam češke krone. Delovanje njegovo torej ni bilo toliko javno, ker se je vršilo le v pisarnah. Kar je dosegel, tega ni mogel na javnem trgu proglašati kot svojo zaslugo. Slišati je torej moral večkrat neopravičeno grajo, kadar so bile razmere močnejše od njegove volje, in če je storil svojo dolžnost, moral je molčati tudi na napade od svojih rojakov. Važno vprašanje pa je, ali baron Pražak dobi naslednika. Liberalni listi trdijo, da odstop barona Praždka ni nobena koncesija nemški levici, če grof Taaffe vladarju nasvetuje novega zastopnika deželft češke krone v svetu kabinetu. Naravno je, da se listi v prvi vrsti bavijo s tem vprašanjem. „Politik" piše, da češki narod noče nobenega zastopnika v ministerstvu, če namerja vlada ž njim le pospeševati tako spravo na Češkem, kakoršno si žele nemški levičarji, kajti tak minister ne bil bi mini-ster-rojak, temveč le minister za razdelitev dežele. In da grof Taaffe išče naslednika baronu Pražaku, zatrjuje dunajski dopisnik „Politike", pišoč: „Grof Taaffe želi, da bi bila kriza omejena le na to osebo, in zato je s svetilnico iskal namestnika baronu Praždku. Ko bi ga bil našel, reklo bi se: ,Le roi, est mort, vive le roi.' Toda ta načrt se je ponesrečil. Zakaj, o tem razpravljati danes, bilo bi prezgodaj. Istina je, da grof Taaffe ni našel nikogar, ki bi hotel prevzeti težavno mesto češkega ministra-rojaka. Iskal je marljivo; če ni našel nikogar, vzrok je večji v stvari, nego na osebah." Ta politični dogodek pa resno svari sedanje češke zastopnike, da krenejo drugo pot. Vzroke Pra-ž&kovega odstopa moramo sicer iskati tudi izven češkega naroda, toda istina je, da je taktika mlado-češka le pospeševala ta preobrat v veselje liberalne nemške levice. Mladočebi se s;cer hvalijo z moralnimi vspehi, a s temi vspehi utegne biti po-tlakana pot do političnega propada mladočeške stranke, in, kar je pomenljivejše, do škode češkega in nenemških narodov. Katoliški shod v Uncu. V naslednjem povzamemo vodilne misli govoru, s katerim je predsednik grof Sylva - Tarouca otvoril prvo slavnostno sejo. Izraža željo, naj bi se po vsej Avstriji katoliki tako organizovali, kakor so na Gor. Avstrijskem v političnem društvu, ki šteje 34.000 članov. Mnogo je že ljudi, ki trdijo ali vsaj želijo, naj bi drugi verovali, da so nepotrebni taki shodi in da more vsakdo biti zveličan po svojem kroju. Da, ti ljudje bi trdili pravo, ko bi bila vera le zasebna stvar, ko bi bila le slabost starih ženic, potreba sanjavih fanatikov, ali le vnanje bogoslužje, kakor pri starih paganskih narodih; toda vera za nas ni zasebna stvar, najmanj v Avstriji, temveč vprašanje prvih in najvažnejših javnih ko-ristij, vprašanje moči, obstanka človeške družbe in njene kulture. Kdor pravi, da je vera zasebna stvar, ta ima malo ali nič vere, ta je pod vplivom duhov, ki na mesto pozitivne ideje božje stavijo duha večnega „ne", na mesto Boga pa boginjo pameti, ki slave kot napredek omike, če se morajo krščanska ljubezen, zvestoba, čast in poštenje umakniti rimskemu pravu ž njegovo sebičnostjo, absolutnim pojmom posesti brez dolžnostij, s pagansko moralo in rodovitnim kap;talom. Ti se vesele onega napredka, ki je razrušil vso srednjeveško skupnost ter proglasil neomejeno prostost v trgovini, obrtu itd., torej brezmejno konkurenco. Ta načela rušijo najmočnejše stebre človeške družbe, zakon, družino in državo, izpodkapajo tla vsaki pravici in morali. Sveti oče Leon XIII. pravi v svoji prvi okrožnici: „Vzrok vsega zid tiči vtem, da se zaničuje in prezira ona sveta in vzvišena veljava katoliške cerkve, ki je v imenu Boga voditeljica človeškemu rodu, varstvo in bramba vsaki drugi pravni oblasti." LISTEK Cičonov zvon. Priobčil H. Majar. 1. Ubije, pa ne plača. Kdor ni videl, kako se posvečujejo prazniki po neapolitanskih vaséb, stoječih na obalih zaliva nea-politanskega, ne vé, kaj je narodni praznik, Ijud-stvena pobožnost. Marijin praznik je tem kmetiškim ljudem velik dogodjaj, tako vsakemu posebej, kakor vasi in soseščini. Sèmtertja se zgodi res kaj nepotrebnega, nerednega, reci, neprimernega ali nepristojnega, ali to se ne sme vselej zameriti ljudem, kjer oljka zeleni, kjer trta joka, kjer se limona in pomeranča podajeti roki, kjer zjutraj ugodni vetrič pihlja, kjer se v žarni jasnoti smejo zemlja, morje in nebo, — todi je tudi pobožnost vesela, vriskajoča. Kadar je deželnega vâruha praznik, ne mislijo nič druzega, ne govore o nič drugem, ne delajo nič druzega, razven kar je v zvezi s praznikom. Dečaki vriskajo in ukajo po cestah, vratilca igrajo svoje napeve ter vabijo gôste iz krčem in hladin. Trobente se oglašajo vsaki hip na glavnem trgu, topovi pokajo, puške streljajo, zvonovi zvoné brez prenehanja. Na večer je umetalni ogenj, razsvečava po hi- šah, kresovi po gričih. Cim več luči, šuma, vriska, tem slovitejši je praznik, tem žatnejša slavnost. Don Cičon je bil prednik bratovščine v Oran-žini. Imel je pripraviti potrebno za praznik Matere Božje Karmelske, — pa ga je tudi, kakor ga ljudje niso pomnili daleč okoli. V cerkvi je bilo vse tako okičeno, prepreženo, ovito, ovenčano, da ni bilo za prst praznega mest*. Kaj pa še le obhod! Obhod je bil kakor vrt, napolnjen najrazličnejših lepot. Iz njih se je videla podoba nebeške gospe z Božjim Detetom v naročaju, obs z zlatimi kronami ua glavah, Mati Božja v belem atlasu, pretkanim z zlatimi žarki, z žarečim, nebo-modrim plaščem, vijočim se izpod krone po plečih doli; Dete Božje je nosilo priprosto rudeče oblačilce, z zlatom obrobljeno. Pred to podobo so padali ljudje ua kolena, pokrižujoč se, kakor bi bili dobili blagoslov. Vrli prazničar ni gledal na par cekinov, ki jih je iztržil, ko je dobro prodal voz pomeranč. Vrhu tega je bil pobiral tudi po vasi, in to z velikim vspehom, zakaj v Neapolskem ga ni take ubogega, da ne bi dal v pušico z napisom: „Za Gospo Karmelsko", in če nima takrat, obljubi za drugi dan, ter je vsaki tudi mož-beseda. Cičon je bil v biri srečen tudi zato, ker je bil živinski trgovec; bil je torej znan z vsako družino ter je imel več kot drugi kolikor-toliko naklonjenih prijateljev. Radi so ga imeli tudi zato, ker je bil dober dečak, prijazen, postrežljiv, — vsled tega so mu radi dajali, nekaj iz prijateljstva, nekaj iz pobožnosti. Neznansko veliko ljudstva je sulo v Oranžino k velikemu prazniku. Veliko ur daleč so prihajale j cele tolpe pisano oblečenih gorjank ter so hitele po | stezah in bližnjicah v vas. Tudi možje so korakali mnogoštevilno. Po službi božji so starejši stopili vkupe pred cerkvijo, pogovarjajoč se o prazniku. „To je bila danes pridiga! Take pa še ne! — Kar je res, je res. P. Atanazij je prvi pridigar na svetu, če tudi je rekel sv. oče^ papež Pij IX., da dandanes je dober pisatelj več vreden, kakor dober pridigar. — Kaj pa o maši nič ne porečete? Ali ste slišali „gloria"? — Cičon pa vendar še trdi, da to ni nič v primeri z „Dixit" (Dominus Domino meo) pri večernicah. To je grmelo, to se je razlegalo, da se je cerkev tresla, ko so na koru začeli, ljudstvo pa nadaljevalo s svojimi krepkimi grli, svežimi glasovi, in pa „De torrente" (in via bibit), ki se je slišalo gori do nebes." „Videl sem že," prideva osiveli mož iz vasi, „če hočemo imeti kaj lepega, moramo don Cičona napraviti prazničarja." Tako se je širil Cičonu glas, donela mu hvala po obrežju neapolskem tja do Salerna. Cičon pa ga je srkal, kakor suha zemlja rahli dežek, in ves razdražen je bil, ko se je jel razvijati Zato vera u i zasebna stvar in sveta dolž-nost vse* litttilkot jI* i» iffhtUil duh sedtim* ^ tliiha i** ž a v o in AtužbO, taji ftoga U vsak« oblast, tiid o mfcfct i j o z dutfcli prave vere, z duhom kii&taskim, ki jfe M razvalilfck paganskega sveta zgrtkiAtt veliko, Vrejfci« krščanske družbo. Td j« nalog katoliških shodov ta temu J*«i-meren j» tfrom*. Na&a naloga ftfe reforma V vefcfci nieti, ki more rešiti velika vprašanja sedanjega časa, ki vršiči v bitju ali nebitju božje ideje. V tem oziru ni kompromisa, tu je ali Bog ali nič. ČloVek je v trojni razmeri, in sicer do Boga, svojega bližnjega in do materije. Do Boga ima dolžnosti, do materije pravice, da svojega bližnjega pa dolžnosti in pravice. Ta družbeni red jo treba vrediti po načelu oblasti, ki izvira iz božje ideje. Vsa oblast pride od Boga. Zato smo dolžni pokorščino cerkvi in cesarju, zato pa moramo za cerkev zahtevati popolno prostost, da more izvrševati svojo od Boga jej dano oblast; goliti pa moramo tudi z vsemi sredstvi liubezen in zvestobo do cesarja in njegove vladarske hiše. Zahtevati moramo posebno, da krščanski zakon, krščanska družina najde poVsod 'varstvo kot prva podlaga človeške drušbe. Vsa uravnava razmere jed-nega človeka do druzega obstoji na pravičnosti in ljubezni. V tem obstoji socijalno in narodno pravo in sploh mednarodno pravo. Govornik na to našteva in pojasnjuje posamezne točke programa. Drugi podpredsednik kanonik K lun se zahvali ia naglasa, da so katoliški Slovenci zvesto udani cesarju in državi. Govornik našteje več dokazov za zvestobo veri in cesarju slovenskega naroda in se sklicuje na prvi slovenski katoliški shod, ki se bode vršil žadnje dni tega meseca, če tudi smo različni po narodnosti, vendar nas druži katoliška vera. Ta nas krepi in naudušuje, da se skupno borimo za dvoje svete koristi. In to naj se godi tudi na katoliškem shodu, katerega z veseljem pozdravljajo vsi pravi katoliki in mu želi mnogo vspeha v čast Bogu, blagor drfcave in domovine. Baron Dipauli je naudušeno govoril o patri-jotizmu in veri. Največja zlobnost je, trditi, da so katoliki „brezdomovinci". Baron Morsej je govoril o cerkvi in državi, župnik Danner iz Solnograda je pobijal sumničenja, češ, da je cerkev državi nevarna. Zgodovina uči nasprotno. Država naj da cerkvi potrebno prostost in to jej bo le v korist. Dne 9. t. m. je bila druga slavnostna seja. Odgovor cesarjev na udanostni telegram je bil z naudušenjem sprejet, istotako brzojavni nozdrav grofa Hohenvvarta. Kanonik dr. Jeglič iz Sarajeva v svojem govoru opisuje katoliške razmere v Bosni, ki so jako težavne, omenja cesarjeve pomoči in izraža upanje za boljšo bodočnost. Princ Alojzij Liechtenstein, živahno pozdravljen, naglaša, da so krščanski socijalisti, katerim se tudi on prišteva, dobri katoliki. Oni so drugi voj iste armade, ki se v sili združita pod j ednini vwdEtvi>*. Prej ali slej m bodeta združili t« dv« štirih ki Njegovo stranke litoralci hod« nap»-dft]«, tito rnOM» ostrej« «dgovarjfctt. Na t» je govoril d obrtnem vprašanju. G«voril je i« Steber o valuaeti šolskeg» vpralMijja. __ Politični pregled, « V Ljubljani, 11. avgusta. Notranje dežele. Istra in naši poslanci. Ker je naš dunajski dopisnik pisal, da slovenski poslanci ne prevzamejo odgovornosti za nasledke, ki bi jih utegnila roditi izpoved dr. Laginje, „Narodov" člankar povprašuje, če slovenski poslanci prevzamejo odgovornost za to, kar se je leto dnij pred govorom dr. Laginje godilo v Istri. „Narod" sam vi, da slovenski poslauci neso krivi teh dogodkov, in torej zanje odgovornosti ne morejo prevzemati. Storili so pa vse mogoče, da se popravijo krivice, ki se Slovanom godi v Istri. Tudi je nekoliko baš zasluga naših poslancev, da se je tako hitro razveljavila nezakonita volitev v Istri. Kdo vi, če bi se sicer ne bila verifikacija volitve zavlačevala tako, kakor «e večkrat zavlačuje verifikacija raznih omadeževanih volitev. Da pa naši poslanci zastran Istre že neso več dosegli, je pač to krivo, da ni več nekdanje zjedinjene desnice in da sta istrska poslanca kmalu začela s svojim separatističnim postopanjem delati ovire. Da je položaj v Istri slab , mi vemo brez Spinčičevih interpelacij , ali da bi slabši biti ne mogel, nas pa tudi Spinčičeve interpelacije neso prepričale. Poglejmo le v Galicijo. Tam je polovica prebivalstva rusinska, ali vendar se je Poljakom in vladi bilo posrečilo, Rusine tako nazaj potisniti, da neso zmagali pri volitvah v državni zbor z več nego tremi poslanci, dasi ima Galicija vkupe 63 poslancev. To se je zgodilo, ker so Rusini zašli na preradikalna pota in se je vladi zdelo potrebno, da jih pritisne. Poglejmo na Koroško. V tej deželi je tretjina prebivalstva slovenska, ! ali nemajo nobenega zastopnika v državnem zboru. I Tudi v šolskih zadevah so razmere v Istri veliko j boljše, nego na Koroškem. Tudi v Šleziji še ne-i davno ni bilo boljše, ko v Istri, kajti v celi deželi j ni bilo čisto slovanske šole. Iz tega je razvidno, da i v Istri postanejo razmere še neugodneje, nego so i sedaj, ko bi vlada do tega prišla, da bi očitno pod-j pirala povsod slovanske nasprotnike. Tega mi go-: tovo ne želimo in tudi slovenski poslanci bodo vse ; storili, da se to ne zgodi. To smo omenili le za-| radi tega, da bodo naši naprednjaki vedeli, da se | motijo, če mislijo, da v Istri more biti vsak obrat | le obrat na boljše. Ogersko. Trgovski minister Lukacs je v Ma-ros-Vasarhelyju, kateri okraj zastopa v državnem zboru, razvil svoj program. Zagotavljal je, da bode pred vsem hodil po potu svojega prednika. Delal bode na to, da se sklenejo trgovske pogodbe z državami, s katerimi se še niso sklenile. Pospeševal bode ogersko trgovino v orijentu, skrbel, da se povzdigne plovba po Dunavi in razširi trgovsko pristanišče v Reki. Pospeševal bode posebno tudi razvoj obrtnije in skrbel za pomnoženje obrtnih šol. Skrbeti hoče, da se stoletnica ogerske države proslavi, kolikor se d&, lepo z narodno razstavo. Skrbfel bode za razširjenje železnic in vredil železnične tarife tako, da bode povzdignil promet. Gledal bode, slovesni obhod, ko je stopal v svečanem plašču z galonirano kapuco in z bakljo in srebrnim krožnikom v roki, poln veselja, veličanstvenega pogleda, od vseh občudovan. Zal, večkrat se primeri, da nizko padeš, ko visoko zletiš. Toliko da se je bil obhod povrnil v cerkev, dogodila se je nesreča, katere ni bilo moči predvideti, ki je konec pokazila. Zunaj so zvonili dečkki zvon v posebej stoječem zvoniku tako nerodno, da je bilo grdo slišati. Čičon vstane s svojega stola, hiti v zvonik, razdeli nekaj zaušnic, da se fantalini razlete, kakor pleve. Nato prime sam za vrv, pa zvoni. Do sem je bilo vse dobro. Ali don Čičon je bil razburjen; nekaj je pripomogla jeza, nekaj pa vino, ki si ga je danes malo več privoščil. Vlekel je, kakor bi hotel zvon iz line pognati. Župnik ga opomni, naj bo oprezen, ker glavna klada, na kateri zvbn visi, je črviva in slaba, torej previdno zvoniti. Toda naš Čičon se ni menil za tako povelje, češ, kaj vi župnik, kako črviva je klada, saj ni hodil za Črvi, in danes se mora obilnejše zvoniti, ker je toliki praznik, za to ne bo počil -zvon, in klada ne oslabela. Zvonil je z vsemi močmi,'da je bil potan. Kar se nekaj potrese, vrv izdrči, zvon pa zaropota po vseh nadstropjih na tla pred noge Či-čonu, ki je bil skočil na stran, ko je čutil, da je prazno vrv potegnil. ClČon se reši v zakristijo, ves prestrašen in pobit, ves oprašen in zmešan. Pogleda še nazaj, če so ljudje kaj opazili nesrečo. Orkester je bil v,polnem toku, svirajoč bučno, torej nihče ni slišal, da je zvon pal. Don Čičon stopa na svoje mesto, ves ponižen, pa sede na stol svoj tako rahlo, kakor je nobenkrat, in hvalil je Mater Božjo, da ga zvon ni ubil. Služba božja je bila pri kraju, in ljudstvo se je razhajalo, ogledujoč se okoli, zdaj pa stvar ni mogla ostati prikrita. Velik dogodjaj! Vsa Oranžina je govorila o zvonu, o donu Čičonu, in to tem več, ker stvari ni dobro prijel, ker ni povedal resnice in je le druge dolžil: dečake, ki so pred njim zvonili, in kdo vi, kaj z zvonom počenjali; cerkvenika, ki kaj takega dopušča; zvonarja, ki je tako slab zvon vlil; stavbarja, ki zvonika,pregledal pravočasno ; vse je krivil nesreče, sedeč v krčmi za ograjo stek-lenk, izprazuenih,, iz nejevolje, da so . mu svečanost tako izpakedrali, za katero je toliko potrošil. Kmetje, poznavajoči slabo navado Čičonovo, da namreč rad pogleda v kupico na dno, so jo kmalu uganili, pa so umovali tako-le: Čičon je pijan zvonil, pa zvon ubil. Kar se je govorilo danes v Oranžini, to seje jutri razpravljalo še v veči meri in z večo temeljistjo po okolici, po drugih trgih in vaseh, in naposled so vedeli že vrabci,,, kako je ubilo s Čičonom in zvonom. (,Dedje sledi.) da se osnuje domač denarni zavod, ki bode skrbel M grajenje potrebah tofcftlnjfc S#lmi$- Sploh si tM>d« prizadeval, da « Ogerska y tygovskem in olittem oziru na fogtne Volj» «pa novi miaif&t pač dobro, č« feode le še imei »umirjenost svojega prednika. Vnaig« drimve. Srbija. .„Srbsk» Zastava" Je priobčila jako .oster ¿tanek ¡preti sedasji srbski vladi,- Bfcdikalce iateajjJe gdpfe., fci »eso ničesar Z» narod, temveč le mastne dlužbe si pridobili in napolnili žepe. Njih gaslo je: Vzemi, kolikor moreš! Da se je tujcem vzela uprava železnic, potem solni in tobačni monopol, ¡to ni narodu nič koristilo, temveč le radikalni kolovodje so si naredili dobiček, četudi narod vedno več plačuje, vendar so državne blagaj-nice bolj prazne, nego so bile poprej; letos bode primanjkljeja celih sedem milijonov. Govori se, da ima „Zastava" zveze z regentstvom srbskim in je torej dobila ta članek iz jako dobro poučenih krogov. Pri takih razmerah bodo radikalci kmalu dogospo-darili, ali ne vi se, kdo pride za njimi. Rumunija. Govori se, da se bode mini-sterstvo nekoliko premenilo. Sedanji minister vnanjih stvarij prevzame kak drug portfeij ali pa kako poslaništvo in na njegovo mesto pride Carp. Ta pre-memba bi bila jako ugodna, ker čarp je posebno naklonjen Avstriji. Francija. List „Pigaro", ki hoče o vsem biti najboljše poučen, je baje izvedel, da so anarhisti sklenili, da za nekaj časa prenehajo z atentati in tako preslepi policijo in občinstvo, katero bode mislilo, da je vsa nevarnost že minola. Potem bodo pa nakrat izvršili kak večji atentat, kateri bode imel trajen vspeh. Anarhizem baje posebno napreduje mej ženskami. Tudi več žensk iz boljših stanov in raznih narodnostij je že mej anarhisti. Omenjeni list vse tako natančno vi, kakor bi sam imel kacega poročevalca v anarhističnem taboru. NemHja. Pruski minister notranjih stvarij Herrfurth je odstopil in ministerski predsednik grof Eulenburg je prevzel vodstvo tega ministerstva. Grof Eulenburg je bil dosedaj samo ministerski predsednik in je baje že sam želel dobiti kak portfeij in sedaj se mu je ta želja izpolnila. Anglija. Zopet se govori, da bodo reformo-vali anigleško gorenjo zbornico. Večina članov gorenje zbornice, katerih je 537, je svoje članstvo podedovala. Krivično je, da le angleško plemstvo ima dedno članstvo gospodske zbornice, dočim Irski plemenitaši izvolijo v to zbornico 28 dosmrtuih članov, Škoti pa 16, in sicer le za vsako parla-mentno volilno dobo. Vidi se, da so Angleži razmeroma veliko bo|je v tej zbornici zastopani, nego Škoti in Irej. Poleg tega so člani škotje anglikanske cerkve, katerih je 24, katoliška cerkev pa ima v i -gorenji zbornici le dva zastopnika. Taka sestava j zbornice je nenaravna, posebno neprimerna za An-I glijo, katera ni kmetijska država, temveč industrij-; ska in trgovska. V taki državi pa ni umestno, da bi veleposestniki imeli odločilen vpliv. Zaradi tega se govori, da bodo liberalci predlagali, naj se go-I renja zbornica preosnuje v voljen senat, i Braziliji». Finančno stanje je jako slabo in , budgetni odsek si sedaj ubija glavo, kako bi na-; pravil ravnotežje s strogim varčevanjem. Prav veliko upanja ni, da bi se mu namen posrečil. Srednja Azija. Vstaja Hazarov proti emiru ' postaja vedno resnejša. VsiAfganom sovražni rodovi sklenili so mogočno zvezo. Emir pa tudi hitro zbira I vojsko, da zatri boj proti ustajnikom. Nad 20.000 rednih in blizu toliko izrednih vojakov ima že zbranih. Dogodke v Afganistanu diplomacija kaj pazno zali sleduje, ker vse kaže, da Rusi na skrivnem podpirajo vstajo, da bi odstrapili sedanjega emira in si zopet prisvojili jeden "del dežele. Japan. Ker je odstopilo prejšnje ministerstvo, je grof Ito sestavil . noyo„ kateremu je on predsednik. Grof Yamagata je pravosodni, grof Kuroda prometni, grof Inouye notranjih stvarij, grof Oyama vojni, ad-. miral Nire .pomorski, t Kuni take' iii%lxvsv.4 ii ihi in Metoda vedna VII. velika skupščina dne 28. julija 1892 v P o s t o j i n i. *) I. Pošiljajoč mej slovenski svet poročilo o letošnji skupščini smemo in moramo jo s ponosom in zadovoljstvom imenovati „veliko" tako glede priprav, kakor glede vdelez.be. Na rahli migljej družbinega vodstva je slavno načelništvo postojinske podružnice vso stvar v*plo v „roke [njo je, Ipkor spričuje sijajni izid, izborpo. izpeljalo. Poleg vodstvenih vabil, objavljenih že z dne 14. julija po slovenskih časnikih, razposlala je čislana podružnica postojinska prisrčne pozive vsem milim sestram podružnicam družbe svetega Cirila in Metoda po vsej slovenski zemlji kličoč jih v svoj prijazni trg in želeč jim razodeti svoja plamteča srpa ter počastiti jih pri svojem domačem ognjišču. In takim bratskim vabilom se je odzvalo slovensko razumništvo — od Adrije do Drave, od Kolpe do Save, od Sotle in Soče do gospesvetskega polja — v toliki obilici, kakor še nobenkrat dozdaj — v dokaz, da rado žrtvuje čas in denar, da se le poprej pospeši zmaga za slovensko stvar na prosvetnem polju. Že 27. julija, proti večeru dohajali so čč. skup-ščinarji in dragi; gosti od koroške in štajerske strani v Ljubljano, od primorske pa v Postojino. Srečna je bila misplj prve lj u b lj a n s k e.podružnice sv. Cirila in Metoda, da se priredi zabavni :y,e čer pri ^vvrtni, veselici" pri g. Ferlincu, kjer je vojaška godba izborno svi-rala.nqn.ogo tudi slovanskih .proizvodov. Blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda dr. Josip Vošnjak se v svojem nagovoru , najprej , zahvali slavnjemu nač§l-- ništvu. prve ljubljanske podružnice za prirejeni zabavni večer povdarjajoč, da je I. ljubljanska podružnica lehko ponosna, ker se je uprav po njenem zgledu že osnovalo nad sto njenih čilih sestra po slovanski zemlji in danes v svoji sredi pozdravlja tu podružnične zastopnike iz dragega Koro-tana in zelene Štajerske. Zato nazdravi vsem častitim gostom, ki so tako daleč prihiteli v slovensko središče ter v dejanju dokazali, da so jim napori družbe svetega Cirila in Metoda v prospeh slovenskega šolstva resna narodna dolžnost. Tajnik I. ljubljanske podružnice, Kar. Pleiweis, pa napije v lepih be&Ghah «iovenskemu ž čustvu, ki si,,je v „heli^ Ljubljani" osnovalo že tri lastne podružnice in tako z lepim vzgledom sveti drugemu ženstvu po r^lij domovini. Navadnim ?a- g družbenicam, Jraterim v proslavo je načelništvo „osnovo jt^di.„to. frtpo v^ljpo, ,vejja)j(p|egoja na- *) To poročilo j»am j» ¿»poslalo, dmžbino vodstvo. Op. ured. pivnica. — Kdor je bil še tako srečen, da mu je nežna prodajalk? naklonila številko z lepim dobit- | kom, zapustil je vrt s popolno zadovoljnostjo. i Nič manj kot v Ljubljani je bil predvečer , skupščine slovesen tudi v Postoj ini. Vsak | slovenski narodnjak v Postojini je tekmoval z drugim, kako bi lepše okrasil svojo hišo v proslavo skupšči-narjev in dragih gostov, ki so jih željno pričakovali, in navdušenje za ta imeniten dan prikipelo je do vrhunca v slehernem narodnem srcu. Vrli Postojin-čanje dali so duška svoji navdušenosti s tem, da so na predvečer priredili lepo bakljado in mirozov z domačo godbo po trgu. Bak-Ijade se je udeležilo domače gasilno društvo z vrlim načelnikom svojim Matijo Petrič-em in mnogo-brojnim občinstvom. Veselje je sijalo s slehernega obraza. II. Napočilo je prekrasno jutro 28. julija, obe-; tajoče lep dan, ki že itak vabi prostega človeka pod milo nebo. Proti 7. uri je bilo vse živahno na ljubljanskem južnem kolodvoru, od koder je imel odpeljati skupščinarje ter izletnike poseben vlak, ! kateri je priredila Jos. Pavlin-ova uiejnarodna po-1 tovalna pisarna, v prijazno Postojino. Ker pa je bilo toliko udeležencev, da si niso mogli vsi pravočasno 1 oskrbeti vstopnic, imel je vlak zamude do pol ure. Na vmesnih postajah vstopalo je še dokaj izletnikov, tako da je vlak pripeljal bojda do 600 skupščinarjev na postojinski kolodvor, kjer se vrši slavnostni vsprejem. S sivega Soviča sèm vihrii v poz,drav gostom cesarska zastava in slovenska trobojnica, topiči jih pozdravljajo z mogočnim strelom, odmevajočim čez fcršn^to plan. Postojinska društva čakajo milih bratov, godba igra „Naprej zastava Slave!" Vodstveui, nadzorništveni in razsod ništveni člani se vstopijo okrog svojega vrednega staroste, današnjega predsednika Luke Svetca, pred katerega pri-hiti dični župan postojinski Miroslav Vičič na čelu občinskega odbora jn spregovori približno takole: V e 1 e č a s t i t a gospoda! Spoštovani gosp. predsednik! Z radostjo čuli smo vest, da se bode vršila letošnja skupščina družbe sv. Cirila in A^elçida v Postojini. V sprejem častitih gostov zbrali ,s,mo se tukaj ter Vas srčno pozdravljamo. Želimo tudi, da se v našem slovenskem trgu čutite domače, kakor na svojem domu, in da današnji dan preživite veselo z nami. V to svrho kličem Vam v imenu cele soseske presrčno : „Dobro došli!" (Burni „živeli!") Na,to pristopi g. Ant. Ditrih kot predsednik domače čitalnice z odborom in mnogimi članovi ter skupščinarje tako-le nagovori : „Spoštovana gospô.da! Častiti skHp-ščinarji in gostje! Kot predstojnik postojinske Čitalnice štejem si v prijetno dolžnost, v svojem in v imenu vseh članov Vas presrčno pozdraviti tfr V»m kličem: Dobro došli! Čitalnica, prvi steber1 narodne probuje, mati vseh narodnih društev, templj narodnega razcvita, raduje se z Vami z bratskim, solidarnim zavzemanjem v prospeh prekoristni družbi' sv. Cirila in Metoda. Kakor ves slovanski svet slavi in časti sveta blagovestnika, hočemo tudi mi vzplam-gaša srca v sv^ho prevzvišenega namena družbe sv. Cirila in Metoda. Zaprečiti hočemo vsak po svoji moči ,jn dolžnosti be^snemn sovražuiku pot, da biseri naše vere, naše narodnosti jn ljubezen do presvetlega vladarja iz .slovanskih pokrajin nikdar ne zginejo. V to svrho pa vskliknem : Sveta Ciril in Metod ■i Prosita za slovanski rod!" ' Za tem pristopi krasen venec blizo 50 posto-jinskih Slovenk v narodnih nošah, na čelu jim gospodična Tončika Vičičeva ter došlece tako-le pozdravi z milim zvonkim glasom : , „Častita gospoda! Spoštovani gospod predsednik! Došli ste v naš slovenski trg z namenom, da ukrepate, kako bi bilo možno ubraniti mladino našo pred potujčevanjem ter jo ohraniti ; našemu narodu in naši sveti veri. Nebo blagoslavljaj . sveto Vaše delo in trud, da obrodi obilo dobrega ; sadu v prid in blagor mladine slovenske! Radujé se. Y^ega. ppm si J^m, .spoštovan i., go-. i spod predsednik, podariti ta šopek kot pozdrav"po-stojinskih Slovenk, ki smo vse navdušene za vzvišena Vaše ideje. V .svojem in v imenu svojih tovarne Vam. iklièçm. prestèni : .Bog Va s spre,t m i ! " Vsprejema se je udeležilo tudi polnoštevilno do-Kmače.gasUno;druš.tyo in učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj korpora-tivno,. mnogo ,učiteljev iz drugih «krajev „in ppluq druzega občinstva. (Dalj« slédi.) Dnevne novice. i i < v Ljubljani, 11. avgusta. (Družba .sv. Mohorja) je letos pobila blizu 60 različnih spisov, izmed kajterih so presojevalci odobrili in odboru priporočili 7 pripovednih spisov, 3 životopise in 3 poučne spise. Ker so ti spisi enako dobri, ni se mogel odbor odločiti, katerim teh spisov bi prisodil darilo. (Deželnozberska volitev na Koroškem.) Poroča se nam: Pri dopolnilni volitvi za volilni okraj Ce-lovec-Trg prišlo je med „liberalnimi" nemškimi vo-lilci do hudega razpora. Imajo kar na mah t r i kandidate: župana Zickmundovsskega v Trgu. Lack-nerja v Sokovem in Care-Pavkerja v Št. Jakobu ob Celovcu. Liberalni listi se sedaj potegujejo po vrsti za te tri kandidate, a sami ne vedo, kdga naj volijo. Kakor hitro je slovenska stranka proglasila, da se volitve ne udeleži, šla je tudi nemška „stramme Parteiorganisation" — rakom žvižgat in so med seboj sedaj kakor pes pa mačka, v sijajni' dokaz, da to kliko druži jedino le brezmejno sovraštvo do Slovencev I (Toča.) Iz Adlešič se nam piše: Ker Vam ni sporočil še nikdo bolj natanko o zadnji toči, ki je pobila dne 1. t. m. popoludne zopet nekatere kraje po Belokranjskem, naj Vam jaz sporočim. V naši fari je pobila po vaseh Tučkovci in Dolenjci, edinih vaseh naše občine, katerima je bila zadnja toča 31. maja prizanesla. Vendar pa ni potolkla tako hudo, kakor 31. maja, pač pa je hud vihar polomil več sadnih dreves. Bolj pa je potolkla po Gribljah in Cerkvišču v podzemeljski fari, kjer je tudi hud naliv zelo veliko škodoval polju. Vse pa je zbila zopet v Zbiljah preloške fare, in sicer letos že v drugič, ker je tudi 31. maja naredila veliko škode. Tem ubogim ljudem vzela je dvakratna toča prav ves letošnji pridelek. Veliko škode je naredila tudi v Črnomlju, kjer je pobila, kakor se pripoveduje, nič manj kakor 1300 šip. Pa tudi po sosednjem I Hrvatskem je pobila, in sicer po kuniški, lipuiški { žakanjski fari, po nekodi tudi že v drugič. (Umrl) je dne 5. t. m. zlatomašnik pri Sv. Petru na Štajerskem č. g. Martin Sevuik, rojen leta 1813. N. v m. p.! I (Pogozdovanje Krasa.) .Na podlagi zakona za ' vojvodino Kranjsko z dne 9. marca 1885 se je letos od Postojine do Divače ob progi južne železnice i pogozdilo .78-hektarov ali 135 oral pustega Krasa. ! Poleg tega so na nekaterih krajih namesto usehlih i drevesc zasadili nova. Za vse nasade se je porahilo j, 1,500 000 jelovih drevesc, katera je poljedelsko ministerstvo brezplačno prepustilo iz državnega vrta pri Ljpbljani. Delalo je .1§20 oseb vkupe 10.450 dnij, troški so znesli do 8000 gld. Doslej je po» ,gozdene. zemlje, 806 hektarov ali 1400 oral. .(Občjnske v4itve v Zagrebu.^ KaLor smo že poročali, je v ponedeljek zmagala zjedinjena opozi-aija z vsemi svojimi li kandidati, ki so dobili po 713 do 731 glasov. Za kandidate zjedinjene opozicije je bilo 686 čistih glasovnic, za vladne kandidate 285, ostalih 69 glasovnic je bilo pomešanih. •V torek je volil prvi razred, prvega okraja, zmagala je vladna stranka. Oddanih je bilo 60 glasovnic, vladni kandidatje so dobili po 36 do 39 glasov, opozicijski od 1-8 do 25. (^rebrni denar,) kovan po konvencijski novčni meri, pride vsled naredbe finančnega ministerstva iz prometa zadnji dan tekočega leta. Tega sre.br-. nqga denarja je deset vrst, c., kr. blagajnice in uradi ga sprejemajo v zameno le še do konca leta. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 31. julija do 6. avgusta: Rojenih je bilo 24, umrlo je 14 oseb, in sicer sta 2 osebi umrli za jetiko, 1 za grižo v bolnici, 11 pa za različnimi boleznimi. Med umrlimi so bili 4 tujci, 6 iz zavodov. Zbolele so 3 osebe. (Od Vrbskega jezera) na Koroškem se nam piše: Ob uašem jezeru sedaj kar mrgoli tujcev. Vkupe stanuje tu 1494 strank s 3794 osebami. Najlepši biser velikega Vrbskega jezera je mični Otok s .starodavno cjfrjtvijo blažene Device Marije. Za popravo te stare slovenske cerkve se jako trudi velečast. g. župnik J. Peterman. V korist cerkvi popravili so minulo nedeljo v Krivi Vrbi veliko ljudsko veselico,, ki se je prav dobro obnesla. —n. (Obsojeni) so bili te dni od okrožnega sodišča v Rovinju oče Peterki? ar a p a t na tri tedne zapora, sin njegov,.Peter, na tri dnij, Josip.Fermeglia na sedsm. ,duij, .grof Jakob Walderstein na deset dnij, deloma zaradi javnega nasilstva, deloma »a- radi kupovanja glasov ob lanski dopolnilni volitvi. Ponujali so po 200 gld. hrvatskim volilnim možem, ako ne gredo 30. oktobra k volitvi v Koper. (Samomor.) V Št. Lenartu v Slov. Goricah se je dne 7. t. m. ustrelil Ivan R e i c h , tamošnji nad-učitelj. O vzroku samomoru so razne govorice. (Nesreča.) Dne 8. t. m. je lOletni Alojzij Ko-stanjevec iz Vipave zlezel skozi okno k velikemu kolesu, ki goni graščinsko žago. Kolo pritisne dečka ob tramovje, da je bil takoj mrtev. — Predzadnjo noč je nastal ogenj v mlinu Fr. Knappa v Bistrici pri Mariboru. Gasilna društva so prihitela na pomoč ter rešila hišo, skedenj in poslopje za stroje Mlinar je spal in zgorel v mlinu. (Mala loterija.) Po izkazu finančnega miuister-stva je znesla 15odstotna pristojbina minolo leto od dobitkov v mali loteriji 1,156.306 gld. Dobitki so znesli torej 7,708 700 gld. Koliko pa so ljudje znesli v loterijo ? (Umor.) Dne 6. t. m. so našli blizu Draženec pri Brežicah mrtvega pijanosti udanega Franca Pisca z razbito glavo. Prejšnji dan je pil žganje v krčmi Marije Orenjak. (Pri občinski volitvi) v Lipljenih v ljubljanski okolici je izbran za župana Janez Starec, svetovalci J. Starec, Fr. Pečuik in Alek. Šmuc. — V Begunjah na Gorenjskem je izvoljen županom Jos. Šari, svetovalcema pa Jan. Jane in Jan. Janša. Raznoterosti. — Kolera. Kakor že povedano, je minister-stvo prepovedalo uvažanje in prevažanje sadja, zelenjave, rib, kož itd. iz Rusije, da bi se ue zanesla kolera v naše kraje. V Moskvi je 9. t. m. zbolelo za kolero 16 oseb, 10 umrlo; v Jekateriuoslavu je dne 8. t. m. zbolelo 55 oseb, umrlo 16; v Tagan rogu je dne 7. t. m. zbolelo 34 oseb, umrlo 13. V Peterburgu skušaio z vsemi sredstvi zatreti kolero. Posebna komisija strogo pazi, da hišni gospo-darii v določenem času izvršb vse naredbe proti koleri. Kdor zamudi, mora plačati troške. — Draga knjižnica. Earl Spencer je prodal bvoio knjižnico za 225.000 funtov sterl. — Letovišče bivše cesarice Ev-genije v Biarizu je bilo na prostovoljni dražbi prodano za 400.100 frankov. To letovišče je krasna palača ob morski obali z ukusno vrejenim parkom. — Starine. V mestni hiši v Vratislavi so našli nad 2000 starih spisov i», 15. in 16. stoletja. V teh rokopisih so gotovo tudi podatki za zgodovino Vratislave iu cele Šlezije ob času reformacije. — Lepa podpora. „Grazer Tagblatt", glasilo štajerskih antisemitov, je dobil od neke gospe Zang 50.000 podpore Za silo pa mu je obljubila še 50 000 gld. „Liberalni" listi poročajo o tem z vidno nevoščljivostjo, — Umor v blaznosti. V Palfenu pri Radstadtu je tesarska soproga v blaznosti umorila dva svoja otroka, potem pa zginila. — Galantno železnično ravnateljstvo. Ravnateljstvo michiganske železuice je ukazalo, da se mej dame, ki se vozijo z gotovimi vlaki te želetnice, razdeliujejo cvetlični šopki. Dosedaj so se razdeljevali šopki iz poljskih cvetlic ali sedaj je ravnateljstvo napravilo dva velika rastlinjaka, iz katerih bodo dobivali cvetlice za šopke. Telegrami. Dunaj, 11. avgusta. Dopoldne je vlak namenjen v Heb zadel ob lokalni vlak Dunaj-Krems; pet voz je poškodovanih, jeden potnik mrtev. Dunaj, 11. avgusta. Uradni list je objavil potrjene valutne zakone. Peterburg, 10. avgusta. V noči od ne= delje na ponedeljek je parnik „Runeberg" pri Helsingforsu trčil ob parnik „Ajax", na katerem je bilo do 100 izletnikov. „Ajax" j se je na mestu potopil. Doslej so našli 35 trupel. Ker pa pogrešajo do 90 oseb, utegnilo se jih je rešiti le kacih 10. Bern, 10. avgusta. Mednarodni mirovni kongres se snide dne 22. avgusta. Pariz, 10. avgusta. Listi poročajo, da se je anarhistom posrečilo 150 kg. dinamita spraviti v Pariz. Tujci. 9. avgusta. Pri Maliin: Cramer s soprogo; Palese,- Časa 8 sinom; Vareton; Stegu, poročnik, iz Trsta. — pi. Punschely; Ecker, zasebnik, s hčerjo, iz Gradca. — Weiss, Schieman, Wiessauer, Bleier, Fisoher, Fierman, trgovci; vitez Luschin pl. Eben-greuth; Fischer, zavarovalnični uradnik); Fleissig, potovalec, z Dunaja. — Simethinger, nadzdravnik, iz Nemčije. — Klein z rodbino iz Opatije. — Kotnik, posestnik, z Vrhnike. — Kiimerle s hčerami iz Inomosta. — Wiesenberger s hčerjo iz Plzna. — dr. Morelli, zasebnik, iz Dalmacije. — Wolf, zasebnik, z rodbino, z ßeke. — Moser, trgovec, iz Berolina. — Oswald, trgovec, iz Kočevja. — Nacke, trgovec, iz Toplic. Pri HJot.u: Nowotny, in Mess, c. in kr. poročnika; Chitich; Goldberg; pl. Gotthard; Kohn, trgovec; Weiss, potovalec; Elger s soprogo, z Dunaja. — Jugg, Weiss, poročnika, iz Maribora. — Šavnik, poročnik, iz Gorice. — dr. Markovich, nadzdravnik; Steurer, poročnik; Maas, Ziffer, zasebnika; dr. Martinollich, odvetnik, iz Trsta. — Arenstein, trgovec, iz Zagreba. — Seitz, trgovec, s Kutne Gore. — Kohn, potovalec, iz Plzna. — Scbaffenhauer, okr. glavar, iz Kopra. Pri Južnem i kolodvoru: Preschan z Dunaja. — Ničman iz Berolina. — Werle poročnik, iz Segvode. — Franke, stotnik, z rodbino, iz Gorice. Pri avstrijskem cam: Glassovich in Geranino iz Trsta. — Rupp, inžener, iz Beljaka. — Zorzin iz Slovenje Bistrice. — Valenčic iz Ilir. Bistrice. — Stress, učitelj, iz Kota. Pri bavarskem dvoru: Horjak, kapelan, iz Št Ru-perta. — Praunseis, davkar, z rodbino, iz Št. Florjana. — Kosiček, ključarski mojster, iz Novega Mesta. Pri Virantu: Majdic, živinozdravnik, iz Logatca. _VrfinwBNfe« «porodi«». Ta» opazovanja 10 T/. u. Z|Ut. 2. u. poç. 9. u. zvec. Stanje zrakomera t mm '736 8 735-6 7362 toplomer* po Cßlzijn 16 7 25-2 15-8 Veter si. jzap. si. sever si. jzap. Vreme del. oblač. jasno oblačno ® i* a a 0-20 dež Srednja temperatura 20 0°, za 0 2° nad normalom ^HSHSB5H5S5S5HSHSaSH5E5H5H5E5HSHS^ tittiVM ««t . 8. avgusta. Ignacij Mohorič, delavčev sin, 6 mesecev, Stari trg 19, katar v želodcu in črevih. 10. avgusta. Filip Jakob Matijan, frekventant kadetne šole, 16 let, Florjanske ulice 29, morbus Brigthii. V b olnišniei: 7. avgusta. Jakob Zadnikar, notar, 52 let, jetika. Služba organista in pevovodje razpisuje se pri nadžupnijski cerkvi v Vipavi. Letne plače je 400 goldinarjev. Prosilci naj vlozé svoje prošnje v 14 dneh pri podpisanem cerkvenem predstojništvu. Predstojništvo nadžupne cerkve v Vipavi, dne 8. avgusta 1892. Prodaj alnica | oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja $ i k IMMAIIA * jo sedaj mm Veto* cesti Ml® ši» ob vogalu Reseljeve ceste v lastni hiši. 369 3-2 Matija Erjavec, dekan. Št. 6342. Naznanilo. 370 3-2 F i 1 i j a 1 a : Slonove uliee štev. lO- 321 9 13. -Hü I > u n a j 8 k a borza. Zaradi ^glavnega snaženja uradnih prostorov ostane od 16. do vštetega 18. avg. 1.1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1892. Dnš 11. avgusta Papirna renta 5%, lt>% davka .... 96 gld. 25 kr. Srebrna rent» 5%, 16% davka .... 95 ~„ 95 Zlata renta 4%, davka prosta.....113 . 95 l Papirna renta 5%, davka prosta . . . . 100 „ 50 "„ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1000 — " Kreditne akcije, 160 gld........314 50 * London, 10 funtov stri........119 „ 50 " Napoleondor (20 fr.)................9 " 49 l Cesarski cekini....................5 ^ 67 „ Nemških mark 100 ................58 „ 55 ^ Dné 10. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......111 gld. 80 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 50 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 150 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184 „ — „ Zastavna pisma »vstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ lfi „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % 100 „ 10 „ Kreditne srečke, 100 gld.......192 „ 75 „ 8t. Génois srečke. 40 gld. ...... 63 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld...... . 22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 35 „ Rudolfove srečke, JO gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........62 Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 59 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 1D4 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Papirni rubelj....................1 Laških- lir 100 . ..........45 75 50 22 '/.„ 85 _ JERCUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WoIlzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. •V* Razna naročila Izvrši se najtočneje. "M Za nalaganje kapitala v priporočamo : 4% bolzansko-meranske prioritete. 41/. °k gallikega zemljlikega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko - podmokelske (Du* - Bodenbaober) srebrne prioritete. 9>www goldinarjev dobi se z jedno zemljiško-kreditno promeso à 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje že dné 16, avgusta ! Izdajatelj: Or. Ivan Janeitó. Odeovornl vrednik: Ignacij Žitnik, : Tis. .Katoliške Tiskam«" v Ljubljani.