Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din lv— Leto XXIII. LJubljana, VJ. marca 1941 št. 13 w Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—, V^flflf Ctf^fftflC celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.—, ▼ CS- m polletno 30 —, celoletno 60 - dinarjev Upravništvo ln uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, . Knafljeva ul St. 5/11. nad., telefoni od 31-22 <10 31-26 Račun poštne hranilnice norim?, v Mnbhanl Af 10 711 Jugoslavija je pristopila k trojni pogodbi Jugoslavija ho še nadaHc izven vojne — Nemčija in Italija jamčita nedotakljivost naših mej in ne bcsta zahtevali prehoda ali preveša sv-cTe \ o>ke čez Maše ozemlje V tort-K si.a na Dunaju poupisa.a pruseop Jugosiavije k trojni pogouoi ucmci-jo, itaiijo in JaponsKo) nas ministiski pred-sedniK Cvetkovič in. zunanji minister dr. Cincar-Markovič iz poročiia, ki ga je o tem dogodku objavil Nemški poroceva.ski urad povzemamo: V avorcu j-eiveaeru na Dunaju je bii v torek 25. marca v okviru poseone državniške svečanosti izveden pristop Jugosiavije k trojni pogodbi. Na Dunaju so se zbrali nemški in italijanski državniki ter državniški zastopniki Japonske in ostalih držav, ki so že prej pristopile k berlinski pogodbi treh velesil. Po uvodnih besedah nemškega 2unanjega ministra Ribbentropa je načelnik tiskovnega oddelka nemške"a zunanjega ministrstva dr. D rich preči ' zapisnik, znan že od prejš 1 pristopov osameznih držav. Nato je podal jugosloveiski ministrski predsednik Cvetkovič izjavo o oko:no-stih in raz'ogih jugoslovenske od'oč:tve, zunanji minister Ribbentrop pa je v daljši izjavi očrtal nomen pristopa Iugos'"ivfje k trojni pogodbi za Balkan in nrvi rc v Evropi. Po končani svečanosti ie kance'ar Hitler v z'ati dvorani Be1ved°ra sprejel jugo-s1oven<=l'p in ostale državnike Bese«*"!«* ra cvetjem, zeie-"njem in zastavami V družtu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa sta vstopila \ dvorano predsednik jugosiovenske vlade Dragisa Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar Markovič Njima so s'edili še ostali državniki unanji minister Ribbentrop je začel svečanost s pozdravom na navzočne državnike in rekel med drugim: "Znova smo se zbra'i v tej zgodovinski paiači, '"a sprejmemo novo državo v našo veliko zvezo. Vi vse bolj obsega ves svet. Pred tr ii tedni je bila ' ra'ievina Bo'ga-rija, V se nam je hi'a prik^v^la. Danes se je kra ,>'"Tina Jugos'a'vija odzv'a našemu vabilu in v izrazja nrinravlieno. da pristopi k pogodbi Navzočni pooblaščeni zastopniki zavezniških vlad so me nanrosi'i. da rfovorim tudi v njihovem imenu, kar storim še s nrav po-. sebnim vselim ko mi ie čast pozdraviti v naši sr^di pinoslovenskega ministrskega predsednika Cvetkovi^a in zunanjega ministra dr '"''pcar-Markovioa XT čsst si štetem, da oba : '>s'ovens'-a fin*" 'a m na Dunaiu najpriTvneie tu 'i v «ny>r»> vseh pooblaščeni1, 7"- — "'-5S in niim pridružen'-1! ^-*f>v.« Dr. ;«> p^tfi ni -o^iv n°mfkprta zun^n" - ^njctr-i prrf'1^' 74t'; o pri- ston-i * "aviie k troini noio^lij 7anjs-nik se glasi: »Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni in vlada kraljevine Jugoslavije na drugi strani sklenejo s podpisi svojih pooblaščenih zastopnikov: Člen 1. Jugoslavija se pridruži k trojni pogodbi. ki je bila sklenjena 27 septembra 1 1940 v Rerlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Člen 2. Kolikor bi v členu 4. trojne pogodbe določene skunne tehnične komisije obravnavale vprašanja, ki zadevajo tudi koristi Jugoslavije, bodo tudi zastopniki Jugo-s'aviie pritegnjeni k posvetovanjem teh komiki. Člen 3. Besedi'o trojne pogodbe je dodano '•emu zapisniku kot priloga Zanisnik je sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in srbohrvaščini. Vsako bes^dro je smatrati za izvirnik. Zapisnik se uv"1;avi z dnem podpisa. To potrjujejo od svojih vlad pravilno po-oh^ščeni zastopniki s svojimi podpisi in pečati Državniki so nato takoj podpisali vse štiri izvode zapisnika Govor mifl^tif k^a pr^sefelka Cvetkovica Zatem je vstal jugoslovt-nski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in imel v srbohrvaščini govor nastopne vsebine: »Glavni in edini smoter zunanje politike kraljevine Jugoslavije je bil in ostane še nadalje, ohraniti jugoslovenskemu narodu mir in ojačiti njegovo varnost V duhu te politike je bilo vse naše delo zmerom prvenstveno posvečeno utrditvi miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi si tako obvarovali mir na mejah, svobodo, neodvisnost in državno celotnost Jugoslavija je bila z veliko nemško državo v najboljših odnosa jih. prežetih s prijateljstvom in popovim zaupanjem tako nrej kakor tudi potem. ko ju je družila skunna meja Koristni uspehi te politike so pri='i posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov vse od 'eta 1034 na do tega trenutka v odnosih med obema državama. Jugoslavija je že vse od svojega nastanka vselej občutila in je to tudi posebej cela, da ie Nemčija pravilno pojmovala nieno nacionalno zcdinjenie ki n' bilo S"'1 nikakih pogodbenih sklepov temveč nrirorlcp zaključek dolgoletnih in hudih borb S>-bov. Hrvatov in Slovencev V tem duhu je Jugoslavija leta 1937 sklenila pomembno pogodbo z Italijo in potem siični prijateljski pogodbi tudi z Bolgarijo in Madžarsko. Jugoslavija nima nikakih zahtev na zunaj. Življenjske koristi njenega obstanka in napredka ji nalagajo, da pripomore k' obvarovanju jugovzhoda pred razširjenjem vojne in k ojačenju gospodarskega sod lovanja na evropski čelni, ki je spričo sedanjega stanja tako hudo prizadeta. Tako sodelovanje pripravlja pot k evropskemu pomirjenju in hkratu k edini rešitvi naše ranjene celine in njegove tisočletne pro-svetljenosti. Samo v znamenju iskrenega sodelovanja bo Evropa lahko ustvarila osnove novega reda, spričo katerega bo mogoče odstraniti vse zastarele predsodke in vse umetne ovire, zaradi katerih trpimo danes vsi v Evropi. Mirovna politika Jugoslavije je v popolnem skladu z življenjskimi koristmi in najglobljim razpoloženjem našega naroda. Vse po'itične kakor tudi vse gospodarske pogodbe, ki jih je naša država sklenila v zadnjih letih, so bile navdahnjene z voljo, da bi se ustvaril boljši mir v tem delu Evrope. Tudi danes, ko se Jugoslavija priključuje pogodbi treh sil, stori to z namenom, da bi si tudi za bodoče zagotovila svoj mir v sodelovanju z državami, ki so sklenile trojno pogAdbo. z Nemčijo. Italijo in Japonsko. Tako doprinaša svoj de'ež k ureditvi nove Fv-ropc in izpolnjuje na ta način najvišjo dolžnost tako do sebe kakor tudi do evropske skunnosti.« Državniški tolmač je takoj zatem prečita! nemški prevod Cvetkovičeve iziave. Zakl«*«£*ii f«vor nemškega zu*s. mi3?f«tra Bibbentropa Za zaključek svečanosti je nato še enkrat spregovoril nemški zunanji minister Ribbentrop in izvajal med drugim: »Kot predstavnik nemške vlade kakor tudi v imenu pooblaščenih zastopnikov kraljevine Italije in japonskega cesarstva in držav, ki so se jim priključile. Madžarske Rumuni-je, Slovaške in Bolgarije pozdravljam prijateljsko kraljevino Jugoslavijo kot novo članico trojne pogodbe. Iskreno čestitam k temu kraljevski jugoslovenski vladi, ki jo zastopata ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister dr Cincar-Markovič Želel bi izraziti nrepričanje nas vseh da bo ta dogodek za bodočnost Jugoslavije in blagostanje jugoslovenskcga naroda prav posebnega pomena. Ko je nedavno Bolgarija v tej dvorani pristopna k trojni pogodbi, smo izrazili upanje, da se bodo še druge države izjavile za vzajemnost z nami Danes, komaj nekai tednov po tem, se nam je pridružila Jugoslavija kot peta država in mi vsi čutimo nad tem naiiskrenejše zadovoljstvo Njena priključitev pa je za nas še nrav posebnega pomena S tem je sedaj tudi dejansko ves doslej še nevtralni Balkan v taboru novega reda Pridružile so se nam vse države, o katerih je Angliia še zmerom mislila, da jih ho lahko s svojim vmešavanjem v njihove notranje zadeve pridobila za svoje spletke proti temu novemu redu v Evropi Se prav v teh zadnih dneh sta se Anglija in Amerika, kakor se ie culo poskušali vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije, kar moramo označiti za docela nezdružljivo 9 snoštovan jem neodvisnosti evropske drža-ve Ko si Anglija, katere vodstvo je zakrivilo to vojno, prizadeva pridobiti druge narode za to, da bi krvaveli zanjo je smatrala Nemčija vedno za svoj vrhovni smoter, da vojno omeji in da vojno dokonča s svojimi lastnimi silami y pomočjo zavezniške italijanske države Zato ni nobene drugt državo prosila vojaške pomoči v borbi proti Angli- ji- Danes so torej Nemčija, Italija, Japonska Madžarska, Rumunija, Slovaška, Bolgarija in Jugoslavija združene v duhu nove vzajemnosti, pripravljene predvsem, da preprečijo vsak nov poskus razširjenja vojne Smoter v trojni pogodbi združenih velesil in njim priključenih držav je, skrbeti za to, da bosta Evropa in Vzhodna Azija osvobojeni od vseh tujih vplivov izgradili svoje lastno narodnostno in kulturno življenje zagotovili svoji mnarodom dolgo dobo miru ki jih bo povedla v srečnejšo bodočnost Pseben blagoslov pa bo novi položaj pomenil za Balkan, ki je bil zmerom izpostavljen tujim vplivom Nemčija sama to svečano izjavljam, nima na tem področju nika-kih ozemeljskih, ne političnih interesov Njen trenutni smoter je le. preprečiti, da bi se tuje sile polastile tega prostora in si na njem ustvarile možnost za nadaljevanje evropske vojne. Nien končni smoter je izključ po ta. da pomaga pri ureditvi reda na tem za vso Evropo tako važnem prostoru ter da pripomore po modrih in pravičnih načelih do pomirjenja in do novega gospodarskega razvoja v blagor vseh Da ho tudi Jugoslavija zavzela v tem novem redu v bodoči Evropi mesto, ki ji pripada. je nujna posledica njenega današnje ga priključka le trojni pogodbi. Zato česti tam jugoslovenskemu narodu in kraljevski jugoslovenski vladi v imenu vlad vseh tu zastopanih držav, zlasti pa v imenu nemške ga naroda in njegovega voditelja še enkrat najprisrčneje.«! Sprejem prt kancelarju Hitlerju Po svečanem podpisu zapisnka o pristopu Jugoslavije k trojni pogodbi je priredil vodja Nemčije v dvorcu Belvederu sprejem, v katerem so bli predstavniki vseh vlad držav, ki so se pridružile pogodbi treh velesil. Vodja Nemčije je najprisrčneje pozdravil prisotne osebnosti, zlasti pa predsednika jugoslovenske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra dr Cincar-Markoviča in je ostal nekaj časa z njima v razgovoru Razen jugoslovenskih državnikov so bili na-vzočni italijanski zunanji minister grof Cia-no, japonski veleposlanik general Ošima, italijanski veleposlanik v Nemčiji Dino AI-fieri, madžarski, slovaški, jugoslovenski. bolgarski in rumunski poslaniki in drugi povabljenci. Po končanem kosilu je odšel kan-celar s svojimi gosti v sosedno dvorano, kjer so jim postregli s kavo. Vodja Nemči-je se je še nekaj časa razgovarjal s svojimi gosti, nato pa se ie poslovil. Jamstveni izfavi o spoštovanju naših mej Ob tej priliki ie naš ministrski predsednik Cvetkovič v imenu vladp vzel tudi na znanie nemško in italijansko noto. da NemčijM in Italija za ves čas vojne ne bosta stavili Ju goslaviji zahtevo nai bi dovolila prehod ali prevoz čet čez jucoslovensko državno ozemlje. Nota vsebuie tu^' ^misfvO za nedotakljivost naših mei Za složno nastopanja Sokolov In Slovenskih fantov »Sokolski glasnik«, glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije je objavil obširen izvleček iz članka profesoria dr. Janžekoviča v znanstvenem časopisu »času«. Vsebina tega članka izpričuie odločno rodoliubnost »Sokolski glasnik« pripominia k članku, da ga sprejema in podpisuje z obema rokama, nato pa nadaljuje: »Prepričani smo, da tolmačimo mišljenje veega jugoslovenskega sokolstva, če rečemo, da tako pisanje in take izjave najprisrčneje pozdravljamo Srečni bi bili, če bi mogli po- trditi, da se strinja z dr Janžekovičem vsa slovenska in hrvatska katoliška duhovščina Nam ie prav dobro znano da je prav katoliška duhovščina pokazala v nekaterih drža vah, ki so bile v nevarnosti nadvse visoko in zgledno domoliuhnost in da je zato bila deležna priznanje vsega sveta M' soreiema-mo iz dna duše tudi izvajania uglednega duhovnika dr Janžekoviča. da morajo složno nastopiti proti škodliivcem naroda Slovenski fantje in Sokoli Sokoli se temu pozivu ne bodo nikdar izneverili « Srbska kmetijska družba je zboroval? Na beograjskem vseučilišču je bil v nedeljo letni zbor Srbske kmetijske družbe. Izredni časi so privabil; na zbor veliko število udeležencev iz vseh srbskih krajev. Zborovanje je vodil predsednik dr. Mladen Josifovič. vseučiliški profesor Poročila so pokazala da šteje Srbska kmetijska družba 21.200 članov in da je znašal prirastek v preteklem letu 1145 članov Društvo razpolaga s premoženjem nad 25 milijonov dinarjev Družbino glasilo »Težak« se je dvignilo na naklado 17 000 izvodov. Kakor je že navada. so na zborovanju izpovedali zboroval-ci številne svoje težnje in potrebe. To je bil pravi srbski kmečki zbor, na katerem se je zvrstilo kar 25 govornikov. Vsi govori so izzveneli v pravem narodnem duhu. Po govorih je bilo sprejeto sedem sklepov, katerih vsebina je v glavnem tale: Vsi srbski kmetje do zadnjega naglašajo svojo na- rodno zavednost in ljubezen do domovine Vsak trenutek so pripravlieni vidno pokazati svojo domoliuhnost Ni zboru ie bil naglašer veliki pomen kmetiistva v Jugoslaviji in pre-rešetane so bile tudi vse napake ki so bile storjene, ko se je oviral pravi'ni ri7,"o: kmetijstva Kmetje teriaio da se iim posveča posebna pozornost po gpslu »Voiska nai nas brani, kmetijstvo nai nas hrani!« Da se bo kmetijstvo čim uspešneje razviialo ie treba preurediti pouk o km^tiistvu Vsaka vas naj bi poleg ljudskošolskih učiteliev inrHa tudi učitelja ki bi poznal kmetijska vprašanja Država ie naprošena nai omogoči oskrbovanje domačih tvornie s surovinami da bodo lahko še nadalie izdelovale kmetijske potrebščine zlasti orodje Srbsko kmetijsko družbo bo še nadalje vodila dozdajšnja uprava z profesoriem dr Mladenom Josifovičem na čelu CS1S1 teriaio. da vsadimo čim več krompirja Odkar imamo v Evropi krompir, ni bilo v naših krajih več prav hude lakote. K^-ompir je tudi za zdajšnje čase tisti pridelek, ki ga je treba čim več pridelati Treba ga ie dovolj nasaditi in prav z njim ravnati, da ga bomo čim več pridelali Zato nai podamo nekaj nasvetov za sad;tpv kromrv;ria. Za saditev 'zberemo rrimolie. k' so zdravi, pravilno razviti, ne p" debeli in im3;o močne, debele klice Gomolji z rjavimi ali mo- drimi lisami niso za seme. Tudi močno zveri-ženi gomolji so neprimerni. Narezani krhlji naj ne bodo predrobni, a tudi predebeli naj ne bodo, ker ne dado zaradi tega nič večjega pridelka. Predrobni krhlji imajo premalo oči in premalo hrane za kalečo rastlino, kar lahko postane usodno ob suši Semenski krhlji naj tehtajo 50 do 80 gramov in naj jih pride na en kilogram 12 do 20 Cisto nesposobni za seme so gomolji s tenkimi klicami- ker so take nitke znak slabotnosti. Najboljši kronv-pir za seme je tisti, ki požene na pomlad kratke in debele kali. Važno je nadalje pri saditvi, da ne mešal raznih vrst krompirja. Ohraniti moramo čiste nasade ene ali druge vrste, da bomo laže prodajah pridelek Mnogi menijo, da prihajajo na prerezan« ploskve krhljev iz zemlje razni povzročitelji bolezni in da se tako slabi semenska lastnost krompirjeva iz leta v leto Toda celih kronv pirjev pri nas v Sloveniji menda nihče n« sadi Zlasti ni tega svetovati v času ko j« potrebno varčevanje. Gotovo pa je slabo če režemo gomolje na drobne kose, ki imajo samo po dve ah celo samo eno očesce. Iz takiK krhljev zrasejo samo slabotne rastline in pridelek je zelo majhen. Režimo gomolje, če je le mogoče na polovico To je treba storiti že nekaj dni pred saditvijo. Razrezani krompi* potem na tanko razgrnemo, da se rezne ploskve posušijo in se na njih napravi skorjica. Njivo za krompir naj bi pomladi ne oratt več, temveč jo le obdelamo s kultivatorjem ii| brano Z osipalnikom potegnimo plitke jarke, da pride krompir v rahlo zemljo. Pri sajenjti za plugom pridejo gomolji na stlačeno zemljo Kdor njive še ni gnojil, naj stori to ko« Ukor mogoče zgodaj Glavno gnojilo za krompir je hlevski gnoj, ki pa mora biti zdaj po» mladi dobro vležan. Pridatek 200 kg kalijev« soli na hektar zelo zviša pridelek. Kdaj naj sadimo krompir? Ne prezgodajL ker je to navadno zelo škodljivo. KrompSI ne more kaliti, dokler se zemlja ne ogrele, « v mrzli zemlji segnije mnogo krhelj Se začetku maja je dosti zgodaj za sajenje. Po*« no sajeni krompir je navadno boljši od zgodnjega Ce hočeš dobiti dober semenski krompir, ga v ta namen vsadi posebno pozne na ločeni njivi Vsadi pa, če je mogoče, cele gomolje l RODBINSKI PREPIR Matilda: »Rada bi vedela, po kom ima na* jin sin svoje slabe lastnosti. Po meni gotove ne!« Jaka: »Res, po tebi jih nima. Ti ima£ še vie sama .« | SONČNI ZAHOD IN PEČENKA Letoviščar (sedeč z gostilničarjem na terasi) »Sončni zahod sem videl v gostilni na vrhu mnogo lepše, kakor se vidi tu.« Gostilničar: »Jaz imam pa zato mnogo boljšo telečjo pečenko. ŠKOTSKA VARČNOST Sko* obišče prijatelja Angleža. Ko sedite pri večerji, naenkrat ugasne elektrika Ke spet zasveti luč, Anglež presenečen zagleda, da sedi Škot v samih spodnjih hlačah za mizo.« »Za božje ime, kaj vendar to pomeni?« ge vpraša Anglež »Moram varčevati, prijatelj! Zakaj bi še v temi trgal hlače.« mu odgovori Škot VZROK PREPIRA Jaka: »Zakaj si se prepiral z ženo ko se« prišel k vama « Miha: »Zatrjevala mi je, da je n^ena ori-jateljica skoro tako lepa kakor ona ia^ pa sem ii v raztresenosti pritrdil.. « TUDI ZENTTBENA PONUDBA Dušan: »Gospodična, vi ste kakor večerne zvezda.« Vera: »Vi ste prvi. ki mi to pravit^ Dušan: »Potem vas pa prosim, d- smem dati tei novo odkriti zvezdi svoje im" » REŠIL SE JE UPNIKOV Sin: Zdaj sem se vendar enkrat re> teli sitnih upnikov.« Oče: »To je lepo od tebe. Sploh p. . ajaS zadnje čase zelo razumen Človek. Kako si zndevo uredil?« Sin: »Vsem upnikom sem dal svoj naslov.« ^ililini pregled Te dni sta odstopila minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Srdjan Budi-savljevič in minister za kmetijstvo dr. Branko Cubrilovič. Na njuni mesti sta imenovana dr. časlav Nikitovič za ministra za kmetijstvo in dr. Dragomir Ikonič za ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Odstopivša ministra sta bila postavljena na razpoloženje. Novi minister dr. Nikitovič je glavni ravnatelj Privilegirane delniške družbe za sile, dr. Ikonič pa je publicist. Iz Rima poročajo: Ob četrti obletnici beograjske pogodbe o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo posveča italijansko časopisje uvodne članke Jugoslaviji. »Giornale d' Italia« piše, da so s podpisom te pogodbe končana nesoglasja in nasprotja med obema državama Beograjska pogodba je tudi važen činitelj miru na evropskem jugovzhodu. Glede stališča Turčije v današnjem velikem svetovnem spopadu vlada med Bolgari prepričanje, da bo tudi Turčija sodelovala z Nemčijo kakor ostale balkanske države. To trditev postavljajo Bolgari na neka poročila, po katerih se ni posrečilo angleškemu zunanjemu ministru Edenu na sestanku na Cipru prepričati turškega zunanjega ministra Saradžogla o vstopu Turčije v vojno na strani Anglije. Poleg tega so v Sofijo prispele vesti o nenapadalni pogodbi med Turčijo in Rusiio. Turčija je z Rusijo vzdrževala od Ke-mala dalje prijateljske odnošaje Turčija dela na tem, da bi se ji posrečilo za vsako ceno ostati izven spopada in v glavnem ohraniti mir na Balkanu . Iz Carigrada poročajo: Pomožne angleške vojne ladje še zmeraj izkrcujejo v Solunu angleške čete in velike količine vsakovrstnih vojnih potrebščin. Prav tako se izkrcevanja nadaliujejo tudi na raznih drugih angleških oporiščih na grškem ozemlju. V Carigradu praviio, da bo nemška vojska vsak trenutek vkorakala v Grčijo. Ameriška poslanska zbornica je s 336 proti 55 glasovom odobrila kredite «edmih milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnih potrebščin demokratskim državam. Krediti so bili odobreni v nespremenjeni obliki, kakor jih je predsednik Roosevelt predložil. Zdaj je kredite odobril še senat z veliko večino Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je javilo, da so 21 marca - angleške čete zavzele zelenico Džara-bub v Cirenajki. » Službeno poročilo pravi: Dokler so bile v Cirenajki tako važne vojaške operacije, angleška vojska ni napadala zelenice Džara-buba, temveč so samo manjši angleški izvid-niški oddelki nadzorovali to italijansko po-stoianko. V zadnjih dneh pa se je nudila prilika za razčiščenje položaja. Angleške in avstralske čete so bile izbrane, da izvedejo to nalogo. Po kratkih operacijah se je posadka v Džarabubu predala. Poveljnik posadke in okoli 800 vojakov je bilo ujetih. Džarabub leži okoli 250 km južno od Tobruka. Carigrajski list »Istambul« trdi, da je zastopnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Višinski izjavil turškemu poslaniku v Moskvi, da se Turčiji ni treba bati ruskega napada, če bi se zapletla v vojno. Zadna vest javlja, da je nenapadalni dogovor že sklenjen. Uradni turški list »Ulus« piše, da Angleži zato tako hite z operacijami v Vzhodni Afriki, ker bi radi tamkajšnje dobro izurjene in preizkušene čete porabili na drugih bojiščih. Nemški poročevalski urad javlja, da je 23. t. m. prispel na moskovsko postajo vlak z japonskim zunanjim ministrom dr. Josukom Ma-cuoko in njegovim spremstvom. Dr. Macuoka je sprejel na japonskem veleposlaništvu predstavnike nemškega tiska in jim rekel, da je šel na potovanje z velikim veseljem in pričakovanjem. Zlasti je zadovoljen, ker bo ime! priložnost videti velikega vodjo Nemčije Adolfa Hitlerja, nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in druge nemške osebnosti. Nekateri morda mislijo, je dejal, da imam kaj posebnega v načrtu, ko potujem v Nemčijo in Italijo. Toda jaz imam samo eno željo: sestati se z voditeljema Nemčije in Italije in ju spoznati. Iz Moskve poročajo: Japonski zunanji minister Jozuke Macuoka je bil 24. t. m. opoldne gost nemškega poslanika Schulenburga. Po obedu se je odpeljal v Kremelj, kjer je imel sestanek s predsednikom sveta komisarjev za zunanje zadeve Molotovom. Zvečer je Macuoka odpotoval iz Moskve naprej v Berlin. Z njim je odpotoval v Berlin tudi svetnik japonskega veleposlaništva v Moskvi Mijaka-va. Dopoldne je Macouka službeno posetil tudi angleškega poslanika Crippsa in francoskega poslanika Labonnea. Kakor javljajo japonske vesti, se je močna japonska vojska v nedeljo zvečer izkrcala na severni obali Hongaja, severno od zaliva Bia-sa. Kakor javlja poročilo vrhovnega poveljstva japonskih sil v južni Kitajski, so japonske čete takoj po izkrcanju začele prodirati v še neznani smeri. Neka druga skupina japonskih čet pa se je izkrcala v bližini Svatova. Japonske čete so nato po kratkem boju, s podporo letalstva, zasedle mesto Čaojang. Reuter uradno poroča, da so te dni prispela iz Zedinjenih držav v Anglija prva orjaška štirimotorna bombna letala, ki bodo v Angliji dobila ime »Liberator« (Osvobodi-lec). So to najboljši in največji bombniki, kar jih premorejo Zedinjene države. Letala so dolga po 22 m, razpetina kril pa znaša 37 m. Vsak izmed štirih motorjev ima po 1200 konjskih sil. Letala razvijejo največjo hitrost 520 km na uro, lete pa lahko brez pristanka 4800 km. Nosijo lahko po štiri tone bomb. Imajo po šest mož posadke in so zelo močno oborožena. Prva letala tipa »Liberator« so bila že poslana pretekli mesec po zračni poti iz letalskih tvornic v San Diegu v Kaliforniji v Montreal v Kanadi. Od tam so nadaljevala pot čez morje v Anglijo. Angleška vlada je pri tvornicah doslej naročila 28 takih orjaških bombnikov. Najbrž pa bo na podlagi zakona o posojanju vojnih potrebščin prejela Anglija še nekaj izmed 120 letal iste vrste, ki jih je za svojo rabo naročila ameriška vojska. Anglija bo iz Zedinjenih držav prejela tudi več štirimotornih letal manjšega tipa. Ta letala so pred leti, ko so bila prvič zgrajena, dobila ime leteče trdnjave. Medtem pa so jih nekateri drugi štirimotorni angleški tipi že prekosili. Prav tako pa so boljši od teh letal novi ameriški »Liberatorji«, ki po pravici nosijo ime letečih trdnjav. Po poroči lih iz Londona so nove leteče trdnjave, ki so priletele iz Amerike, napravile prvi poskusni polet nad sovražnim ozemljem in bombardirale nemško podmotniško oporišče v Lorientu. Dopisi BREŽICE (Smrtna kosa). Najstarejši mož v Brežicah je bil g. Anton Jevšenak, paznik v občinski klavnici. Rodil se je leta 1852. v Lo-čah blizu Konjic. Kot mlad fant se je šel učit mesarske obrti. Pozneje je v Celju postal samostojen mesar in gostilničar Bil je zmeraj neomajen nacionalist. V najhujših časih je šel ponosno v boj za boljšo bodočnost Slovencev, čeprav je tedaj nasprotnik vihtel bič nad našimi hrbti. Tak je bil tudi v Brežicah, kjer je pred 35 leti nastopil službo v občinski klavnici. Bil je marljiv in vesten do skrajnosti Čeprav je zdaj štel že blizu 90 let, je še vedno pomagal v klavnici. Preteklo jesen mu je začel pešati vid Zadnja dva tedna pa je tako oslabel, da je moral ostati v postelji in te dni je za zmeraj zaprl svoje trudne oči. Bodi mu lahka zemlja domača! HRASTNIK (Smrtna kosa). V lepi starosti je umrla 731etna ga. Helena Pfeiferjeva, vdova po tvorniškem delavcu. Pokopali so jo na dolskem pokopališču. Bila je dobra žena. Prizadetim svojcem naše sožalje! PETROVČE (Smrtna kosa). Po dolgotrajni bolezni je umrl upokojeni rudarski nadpaznik g. Anton Kokalj. Stel je 66 let. Rajnki je služil v raznih premogovnikih na Češkem in v Nemčiji in mnogo let tudi pri Trboveljski premogokopni družbi v Istri, a po prevratu v Hudi jami pri Laškem. Kot upokojen rudarski nadpaznik si je postavil lično hišico pri Petrovčah in je od tod nadzoroval posestvo in gozdove Trboveljske premogokop-ne družbe v Libojah. Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil rajnki povsod priljubljen. Bodi mu ohranjen lep spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje! SUHA PRI SKOFJI LOKI (Smrtna kosa) Te dni so položili na starološkem pokopališču. k večnemu počitku 731etnega posestnika g. Blaža Rozmana s Suhe pri Škofji Loki. Pokojnik je bil vrl mož. Daleč naokoli je bil znan kot izvošček, saj se je pečal s to obrtjo izza svojih mladih let. Pokojnik je bil zmeraj narodno misleč mož. Možu bomo ohranili lep spomin. Hudo prizadetim svojcem izrekamo svoje sožalje! VIKRČE (Smrtna kosa). Te dni je umrl g. Ivan Jeras, po domače Šuštarjev oče. Zadela ga je srčna kap. Ni mu bilo dano, da bi dočakal prenovitev svoje gostoljubne hišice poleg vikrškega studenca. Šuštarjev oče je bil zavoljo svoje dobrodušnosti splošno spoštovan. Marljivo se je udejstvoval v gasilski četi v Sp. Pirničah, kjer je opravljal devet let posle blagajnika. Več let je bil tudi poverjenik Vodnikove družbe. Mnogo zanimivega je znal povedati o Ameriki, kjer je bil trikrat. Bodi mu lahka domača žemljica! X Ameriški načrt za varen prevoz po morju. Ameriški pomorski strokovnjaki so izdelali nov načrt za varstvo pomorskih prevozov. Zdajšnji način plovbe v konvojih, to se pravi plovba večje skupine trgovinskih ladij v spremstvu vojnih ladij, naj bi se opustil, namestu tega pa naj bi ameriški in angleški rušilci zastražili Atlantsko morje v dveh vrstah tako na gosto, da bi ne mogla nobena tuja podmornica blizu. Po hodniku med ru-šiici bi ladje lahko plule z vso hitrostjo. Od-plule bi lahko takoj, čim bi bile naložene, da bi jim ne bilo treba čakati cele tedne, da se zbere zadosti velik konvoj, v katerem se morajo hitrejše ladje ravnati po počasnejših. O tem načrtu obširno poročajo ameriški listi. ®giaštsjfcž*v »Domovini«? Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: V Novem mestu: voli I. po 11 do 12, II. po 8 do 8, telice I. po 11 do 12, II. po 9 do 10, III. po 8 do 9, krave IL po 7 do 8, III. po 7, teleta I. po 12, II. po 10 do 12; v Gornjem gradu: voli I. po 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 7, II. po 6, III. po 5, teleta I. po 10, II. po 9; v Laškem voli I. po 9.50 do 10.25, II. po 9 do 9.50, III. po 8.50 do 9, telice I. po 9 do 10, II. po 8.50 do 9. m. po 8.50, krave I. po 8.50, II. po 8, III. po 7.50, teleta I. po 12, II. po 10 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Novem mestu: špeharji po 17 do 18, prSu-tarji po 15 do 16; v Črnomlju: špeharji po 16, pršutarji po 13; v Gornjem gradu: pršutarji po 16, v Laškem: špeharji po 18, pršutarji po 16 din. Prasci za rejo so bili v Ptuju po 190 do 375. v Črnomlju pa po 350 do 400 din za rilec. KRMA. V Novem mestu: seno 100 do 125, »lama 60 do 80, v Črnomlju: seno 150 do 160, slama 75, v Gornjem gradu: lucerna 120, seno 110, slama 60, v Laškem: seno 80 do 90, slama 30 do 40 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v novomeškem okolišu: naravno mešano vino po 10 do 12, finejše sortirano po 14 do 18; v črnomeljskem okolišu: navadno mešano vino po 10 do 11; v gornjegrajskem okolišu: navadno mešano vino po 6, finejše sortirano po 7 do 8 din za liter. ZABELA. V Novem mestu: slanina 28, svinjska mast 30 do 32, v Črnomlju: slanina 26 do 28, svinjska mast 30, v Gornjem gradu: slanina 24, svinska mast 26, v Laškem: slanina 26, svinjska mast 28 din za kg. KROMPIR. V Novem mestu 2, v Črnomlju 1.50 do 1.75, v Gornjem gradu 2, v Laškem 2 do 2.50 din za kg. FIŽOL. V Novem mestu 6 do 8, v Črnomlju 7 do 8, v Gornjem gradu 6, v Laškem 6 do 8 din za kg. JAJCA. Cene v Sloveniji so še zelo različne in se gibljejo med 0.50 do 1.25 din za kos. SIROVO MASLO. V Novem mestu 45 do 50, v Črnomlju 60, v Gornjem gradu 32, v Laškem 40 din za kg po kakovosti. TRDA DRVA. V Novem mestu 125 do 135. v Črnomlju 120, v Gornjem gradu 115, v Laškem 125 din za kubični meter. VOLNA. V Novem mestu: neoprana 45, oprana 60; v Laškem: oprana 90 do 100 din za kg. MED. V Laškem 35, v Gornjem gradu 30 din za kg. Cene so mišljene za čisti med. MOKA. V Novem mestu: krušna 5.25 do 5.50, turščična 4, ajdova 7 do 8, v Črnomlju: turščična 5 do 5.50, ajdova 8 do 9, v Gornjem gradu: pšenična do 9, turščična 4, ajdova 8, v Laškem: pšenična 5.50 do 10.50, turščična 4.50, ajdova 9 din za kg. ŽITO. V Novem mestu: ječmen 450 do 500, rž 550 do 600, oves 450, turščica 350; v Črnomlju: ječmen 380, rž 420, oves 400, turšči>a 350; v Gornjem gradu: pšenica 385, ječmen 350, rž 375, oves 300, turščica 325; v Laškem: oves 500 din za 100 kg. MESO. V Novem mestu: goveje I. 18, II. 18, telečje 18 do 21, svinjsko 18 do 21; v Črnomlju: goveje 16. svinjsko 20, v Gornjem gradu: goveje I. po 16, II. po 14, III, po 10 do 12; v Laškem: goveje I. po 16 do 18, II. po 14 do 16, III. po 12 do 14, svinjsko po 22 din za kg. Sejmi 31 marca: Gornji grad, Ruše, Guštanj; 31. marca: Sevnica, Vinica, Zdenska vas, Kostanjevica, Studenec pri Krškem, Dolsko, Križevci pri Ljutomeru, Rovte, Maren-berg, Ložnica pri Velenju; 1, aprila: Videm pri Brežicah. Javorje, Zgornja Kungota; 3. aprila: Sv. Lenart - Zabukovje, Zgornji Tuhinj, Zagorje; 4. aprila: Loški potok; 5. aprila: Stara cerkev, St. Jurij pri Grosupljem, Hotederščica. Drobne vesti = Združenje hmeljarjev za Slovenijo je ustanovljeno. Zbor se je vršil v Celju in je bil zelo viharen, ker hmeljarji niso prej dobili pravil, da bi zavzeli svoje stališče. Prav tako so zahtevali, naj bo sedež združenja v Žalcu in ne v Celju. Pri glasovanju, ki je bilo spričo trušča površno izvedeno, so bila pravila sprejeta in bo sedež združenja v Celju. Predsednik združenja je g. Pongrac Turn-šek s Polzele. * Začasna prepoved izvoza modre galice in bakra. Svet za trgovino s tujino je začasno prepovedal izvoz modre galice, bakra in bakrene rude, ki se uporablja za izdelovanje modre galice. Izvoz bo v bodoče mogoč samo po odobrenju sveta za trgovino s tujino in sicer na podlagi zamenjave za blago, ki ga nujno potrebujemo. = Znižanje prijavljenih količin petroleja. Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani obvešča zanimance, da je znižanje prijavljenih količin petroleja pceameznim tvrdkam izvedla sama uprava državnih monopolov, ki v nobenem primeru ne dovoljuje povišanja količine, ki jo je že enkrat določila. Uprava državnih monopolov priporoča uporabo *ri-kloretilena, ki lahko uspešno nadomesti petrolej. Glede na to naj se ne pošiljajo na zbor-« nico nikake prijave za povečanje prvotno določene količine petroleja. — Razstava kmetijskih strojev iz Rusije na pomladnem velesejmu v Beogradu. Pomladni beograjski velesejem bo od 10. do 20. maja. Posebna skrb bo posvečena kmetijski razstavi in napovedano je mnogo razstavljajte v kmetijskih strojev. Prvič ob tej priliki bodo razstavljeni tudi kmetijski stroji iz Rusije. = Ni še končne odločitve o zvišanju železniške blagovne tarife. Kakor smo že poročali, bodo železniško blagovno tarifo zvišali za 10 odstotkov. Posamezni člani tarifnega odbor« so se na nedavni seji protivili ponovnemu zvišanju, toda naposled so pristali na zahtevo železniške uprave. Nekaj dni po sklepu zvišanja železniške blagovne tarife je izdal minister za prehrano uredbo o prepovedi vsake nadaljnje podražitve blaga. Zato kaže, da železniška tarifa še ne bo zvišana 1. aprila, kakor je bilo prvotno sklenjeno. Po nekaterih vesteh iz Beograda bo zvišanje znašalo le 5 odstotkov, vendar pa še ni končne odločitve. *= Oddelek za »adružništvo dobi ministrstvo za kmetijstvo v prihodnjih dneh, ko bo izdana nova uredba o organizaciji ministrstva za kmetijstvo. Zadružništvo ima v jugoslo-venskem gospodarskem življenju veliko vlogo. še večjo pa zdaj v teh časih stisk. Zato je postal zadružniški oddelek v tem ministrstvu potreben. = Kmetijski pridelki sa industrijske predelavo. Minister za trgovino in industrijo in minister za preskrbo in prehrano sta v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in hrvatskim banom izdala pravilnik o oskrbi industrijskih in obrtniških podjetij s kmetijskimi sirovinami, ki jih potrebujejo za predelavo v industrijsko blago. Za izdelavo špirita ali v kako drugo industrijsko in obrtno svrho s« zdrava in za hrano uporabna turščica in zdrob ne smeta uporabljati brez posebnega dovoljenja ministrstva za preskrbo in prehrano, odnosno hrvatskega bana. r* Smrt ob potu Kriminalni roman »Ničesar, prav ničesar,« se je branila Elizabeta. Pes je lajal močneje- Od zunaj so se zaslišali glasovi. »Torej moj poklon, milostljiva gospodična. Eden do dva dneva še ostanem v Braunsbadu, potem pa moram v glavno me-/V * Galdkajo Caoimar« V G A N C A Na italijanskogrškem bojišču v Albaniji ni bilo ta teden posebnih dogodkov. Na za-padu so tudi malo ponehala nemška bombardiranja angleških mest, zato pa so nemška letala bolj napadala angleško brodovje. Angleški bombniki pa so zadne dni napadli Berlin, Kiel, Hannover in razne kraje ob obali. Nemci so se začeli močneje udejstvo-vati na morju tudi s podmornicami. Kakor javljajo poročila, se nemške čete v Bolgariji približujejo grški meji, a tudi Angleži izkrcavajo svoje vojaštvo v Grčiji. Kakor je soditi, bo Grčija v primeri nemškega napada izpraznila Tracijo (del ozemlja med Bolgarijo in morjem) ter skušala držati le kratko črto nekje v bližini naše meje do morja (glej zemljevid). Zadne vesti iz Afrike poročajo, da angleška vojska napreduje zlasti v Abesiniji. Puščice na zemljevidu približno kažejo, v katerih smereh operirajo Angleži. Najbolj so napredovali skozi Italijansko Somalijo v Popotnikovo torDo Vinski hrami gorijo Polje ob Sotli, marca. V zadnjem tednu je dvakrat gorelo v tukajšnji okolici. V nedeljo 16. t. m. ob 5. zjutraj je pogorel vinski hram vdove Znidarče-ye. Mož ji je umrl lansko leto in ji pustil na skrbi devet otrok, med temi osem nedoletnih. Posestva nima toliko, da bi vedno nahranila vseh osem lačnih ust Ogenj je bil podtaknjen. Požigalec mora biti bolesten človek, kajti dvomimo, da more biti sovraštvo tako veliko, da se ne bi požigalcu smilili otroci. Upamo, da bomo s skupno pomočjo vseh va-ščanov hudo prizadeti vdovi, pomagali postaviti nov hram. Na praznik sv. Jožefa pa je zgorel v zgod-nih večernih urah hram posestnika Bračuna. Gašenje hramov je zelo težavno, ker čepijo hrami vedno na vrhu hribov daleč od vode in so pri nas po večini kriti s slamo. Ljudje so prestrašeni, kajti bojijo se, da ni po sredi kako načrtno požiganje kakor pred leti. Rezatev je končana. Tudi letošno leto je trta precej pozebla. Lepo je pri nas, samo poleti smo vedno v strahu pred točo. Potrebno bi bilo, da bi se vsak vinogradnik proti njej zavaroval. Mnogo strahu in bede bi bilo s tem prihranjeno. Naša vina so podobna bizeljskim, niso pa tako znana. Vinogradniki so že zdavnaj spoznali, da imajo samo kakovostno dobra sortirana vina ceno, zato se pri nas vina pridno sortirajo. Kupce pa vabimo v jeseni na veselo svidenje v naših vinskih krajih, seveda 6e bo kaj pridelka. Iz Prekmurja Smrt občinskega tajnika v Murski Soboti. V 64. letu starosti je preminil v Murski Soboti orožniški narednik-vodnik v pokoju in občinski tajnik g Franc Gregorič. Bodi rajnkemu blag spomin, žalujočim naše sožalje! Sestdesetleten požigalec. V Salovcih v Prek-murju so nedavno zvečer stali ob neki hiši tih molile, da bi šel vihar, ki se pripravlja, preko njih. Nekatere izmed njih so imele sinove na fronti, druge vnuke, vse pa so drhtele v strahu, da se katerim izmed njih ne t>i kaj primerilo. Začudeno so gledale, kakor bi se jim zdelo neverjetno, da more biti v kapelici v teh hudih časih tako vesel obred, kakor je poroka. Zlati so žarela lica, ko je stala z Janezom pred oltarjem. Časih se je zaljubljeno ozrla v svojega ženina in mu skrivaj stisnila roko. On je bil resen, komaj da je na njen stisk odgovoril. Ko sta rekla vsak svoj »da« in dobila blagoslov, so se spet vsi gostje odpeljali iz cerkve. Bila je že osma ura zvečer. Ulice so bile skoraj prazne in kolesa kočij so ropotala po tlaku, da je daleč odmevalo. Od daleč se je čulo pridušeno grmenje, toda to nikogar ni preveč plašilo. Vsi so bili že vajeni tega godrnjanja topov, ki je prihajalo od daleč in ki se je slišalo le takrat, kadar je pihal vzhodni veter. Od tistega dne. ko je Zlata prišla, ni bilo nobenega letalskega napada več, in ljudje so se že uspavali v upanju, da ga tudi tako kmalu ne bo. V Hodnikovem stanovanju je spet oživelo. Vse v kuhinji je bilo pripravljeno, tako da je domača gospodinja kar lahko ostala pri svojih gostih in samo naročala v kuhinjo, kaj naj pride na mizo. Vsi so bili dobre volje, zlasti Janez in Zlata. Saj je danes prišel dan, ki sta ga tako dolgo in tako željno pričakovala! Tonetov prijatelj, ki sta ga povabila na gostijo, je prinesel s seboj harmoniko, tako da so imeli tudi godbo in priložnost za ples v sosedni sobi. Kadar je godec počival, so pa »dprli radio. fantje in se pogovarjali. Pri tem so videli, kako je šel s ceste proti neki kopici slame 60 let stari sosed. Očitno je bil precej vinjen. Ko je prišel do kopice, jo je zažgal. Požigalec je zatem šel hitro naprej, fantje pa za njim. Ogenj so hitro pogasili. Mož je svoje dejanje storil iz jeze do soseda. Kmetijski nasveti Pridelujmo čim več zelenjave. To bodi geslo vsake gospodinje, ki ima vsaj košček zemlje. Vzdihovanje, da manjka tega ali onega živeža, nič ne pomaga. Lani je bila slabša letina in vojna v Evropi doprinaša svoje, da z živežem ne moremo razpolagati kakor druga leta. Če imaš vrtiček, ga obdelaj temeljito. Katera gospodinja ima premalo znanja o obdelovanju vrta, naj se pouči pri tistih, ki že to dobro znajo. Na koščku zemlje lahko pridelaš vso potrebno solato, sočivje in drugo zelenjavo. Kako je treba z vrtom ravnati, smo že pisali v »Domovini«, vendar pa je potrebno, kakor smo rekli, da se neizkušena gospodinja pouči pri izkušeni. Zdaj je čas. da začnemo pripravljati vrtove. Travnike je treba pomladi prebranati. Če hočeš, da bo trava na travniku dobro rasla moraš zravnati krtine, uničiti mravljišča, posekati nepotrebno grmičevje in prebranati travnik s travniško brano. S tem zemljo prezračiš in delno uničiš mah in plevel. Za veliko večino naših travnikov je travniška brana zelo koristno orodje, zlasti za vse tiste, ki so na vlažnih in hladnejših zemljah. Suhih travnikov na peščenih tleh pa ne brana j, ker se preveč izsušijo. Ženski vestnik Poraba krompirja v kuhinji Brez krompirja si dandanes ne • moremo misliti nobene kuhinje. Mnogi ljudje mislijo, da je kuhanje krompirja najpreprostejša reč, a gospodinje vedo, da je treba s krompirjem prav ravnati, če hočejo, da je okusno pripravljen. Naj podamo nekaj nasvetov kuharicam ki so manj spretne. Duhovnik, ki je sedel zraven Janeza, je pripovedoval, kako je v Parizu. Ljudje so tam nekam nestrpni in v skrbeh, češ da s«, pripravlja veliki napad, drugače pa poteka življenje kakor prej. Tudi iz Pariza so se mnogi Slovenci preselili na jug in si mislijo tam poiskati službe. Malo pred deseto je svetoval, naj na radijskem aparatu odpro Pariz in poslušajo zadna poročila. Da bi mu ustregel, je Hodnik takoj stopil k aparatu in poiskal zaželeno postajo. Pariz je oddajal veselo godbo, toda ne dolgo. Potem so prišla poročila. Izprva nekaj manj pomembnih novic, potem pa obvestilo. da so sovražniki vdrli v Belgijo in na Holandsko. in da so tam že hudi boji, ki pa doslej še niso prinesli odločitve. Tudi na Luksemburško vdirajo sovražne čete. Na Luksemburško? Do luksemburške meje je bilo iz F6ret-Longa komaj kakšnih trideset kilometrov. »Čez utrdbe ne bodo mogli,« je tolažil duhovnik. »Tam si bodo polomili zobe. Na severu je pa bolj nevarno, ker ni tako utrjeno. Le zakaj so Francozi počivali, ko so imeli zdaj pol leta časa, da bi bili popravili, kar so zamudili?« Janez se je zresenil. Zakaj je morala prav nocoj priti ta novica? Pokvarila mu je vse veselje, ki ga je še pravkar čutil. Zlata se je stisnila k njemu in ga vprašujoče gledala. »Če bi nerodno kazalo, bova kar prihodnji teden odpotovala,« jo je potolažil. »Doma se nama vsaj bomb ne bo treba bati.« »Da, najbolje bo, če pojdeva domov,« je pritrdila mlada žena. Ker je bila ura že pozna, so se začeli gost- Ko oprani krompir tanko olupiš, ga pusti do rabe v mrzli vodi, da ne počrni. Prav tako devamo čez noč v vodo krompir, ki je bil zmrznil. Boljše je, če krompir parimo, ne kuhamo, kajti s kuhanjem pridejo redilne snovi v vodo, ki jo odlijemo. Če ga že kuhamo, storimo to z malo količino vode in še ta naj med kuhanjem po vre. Preostalo krompirjevo vodo lahko porabimo za zalivanje drugih jedi, kakor juhe ali prikuh. Krompir dajaj-mo zmeraj v vročo vodo kuhat in ga takoj osolimo. Krompir najbolje izkoristimo, če ga damo kuhat celega in ga šele potem olupimo. Krompir ni preveč redilen, a v zvezi z drugimi jedili čisto zadošča našim potrebam po hrani. Priljubljena je krompirjeva kaša (pire), kakršno naj uživajo majhni otroci in bolniki. Prestan krompir je težko prebavljiv. Prav tako ni lahko prebavljiv mrzel krompir v solati. Škodljiv je zeleni krompir, ker je strupen. Priljubljene so navadno jedi iz krompirjevega testa in so tudi redilnejše, ker redilnost povečavajo dodatki raznih drugih živil. Imamo preprosto in boljše testo. Prve napravimo le iz krompirja in moke, drugo pa iz krompirja, moke in drugih dodatkov (jajc, sirovega masla, smetane, svinjine). Za krompirjevo testo mora biti krompir pravkar kuhan. Se toplega moramo pretlačiti in takoj napraviti testo. Krompirjevo testo porabljamo na deželi zlasti za štruklje. Naposled mnoge gospodinje dodajajo krompir testu za kruh. Pravijo, da takšen kruh ostane dalje časa svež. Za kuhinfo Dober kruh iz enotne in turščične moke. Za hieb kruha, težak štiri kilograme, vzemite že zvečer pred peko dva kilograma turščične moke in jo v posebnem loncu poparite s poldrugim litrom vrele vode. Prav tako isti večer v drugem loncu nastavite kvas na enotni moki. Kvasa mora biti dvakrat toliko kakor pri belem kruhu. Drugo jutro enotni moki primešajte zelo zdrobljene soli in jo dobre zmešajte v loncu s prelwašeno enotno moko, a vode ni treba primešati. Sele zdaj dodajte poparjeno turščično testo in pazite, da zgnetete štruco brez dodavanja vode ali pa vode prilite le malo. Testo mora dobro vzhajati in kruh se mora dobro speči. Tako dobite prav okusen in visok kruh s tanko skorjo, ki se ne drobi. je drug za drugim poslavljati. Kmalu so ostali za mizo le še domači in Tone. Naposled je tudi Tone vstal. »Jutri moram biti ob sedmih v tovarni,« je rekel. »Zvečer se bomo'pa že še kaj videli« Janez je precej pil, toda vina ni prav nič čutil. Hotel si je v njem poiskati bolj veselega razpoloženja, toda čim bolj je skušal prazniti kozarce, tem bolj trezen je bil. Prišla je ura, ko je vsem nekako zastal pogovor in ga tudi nihče ni prav izkuSal obnoviti. Hodnikovka je časih od strani pogledala Janeza in z očmi pokazala proti vratom. kjer je bila zdaj že skupna spalnica Janeza in Zlate. Poredno se je nasmehnila, ko je Janez prikimal. »No, kar spat pojdimo!« je nato rekla. »In kaj lepega naj se vama sanja. Saj pravijo, da se sanje v poročni noči vse uresničijo.« V. Ko se je drugo jutro Janez zbudil, je bila Zlata že v kuhinji. Poklical jo je in kmalu se je pokazala na pragu z zajtrkom na pladnju. »Danes malo polenari,« mu je rekla. »Poslej boš pa moral prav tako zgodaj vstajati kakor zmerom.« »Kaj, tako misliš ti vzeti vajeti v roke?€ je rekel in se je nasmejal Pretegnil se je in jo potem vprašal: »No, Zlata, kaj se ti je sanialo?« »Meni se ni utegnilo. In tebi?« »Prav za prav še sam ne vem. Kar pozabil sem vse. Toda prijetne sanje niso bile. Vojna, vojna ...« »Preveč misliš na to.« je odvrnila, »pa ti take misli prihaiaio še v saniah.« Ko je vstal, sta šla po mestu, roko v ro- Majaronov krompir. Skuhaj kakih šest ne-olupljenih krompirjev in kuhane olupi. Potem jih razreži na listke ali rezance. Medtem naredi bledorumeno prežganje, kateremu si pridejala pol žlice drobno z rezane čebule. Prilij v prežganje primerno količino kisa in juhe ali vode, razmežaj, da je gladko, nato pa prideni krompir in drobno zrezan la-vorjev list, košček limonove lupine, tri jedrca česna in šopek majarona ah žlico majaro-novih plev. Naposled dodaj še malo stolčene-ga popra lahko še malo kisa in soli, kolikor je pač treba. Ko prevre, je jed gotova. Maslene rože. Kadar imaš goste in hočeš dati na mizo narezek, ga okrasi z maslenimi rožami. Pripravi kos trdega sirovega masla, pomoči kovinasto žlico v vročo vodo ter z njo zajemi sirovega masla. Držati pa moraš žlico navpik, da ima maslo, ki ga dvigneš, podobo cvetnega lista. Tako zajemi še tri druge liste ter jih postavi v krogu, da so obrnjeni drug proti drugemu. Drugo vrsto listov naredi prav tako, pa jih postavi spet v krogu za listi v prvi vrsti. Gotova vrtnica naj ima kakih 12 do 16 listov. Bržole s čebulo in peteršiljem. Potolči br-žole vsako posebej, zreži prav na drobno čebule in zelenega petršilja. Osoljene bržole s tem potresi in v moki povaljaj. Potem razgrej primerno količino masti, položi vanjo bržole drugo poleg druge in jih naglo zarumeni. Potem prav malo polij z juho in dodaj na tri bržole žlico kisle smetane. Naglo jih daj na mizo in jih polij z omako. Praktični nasveti Proti utrujenosti, ki se človeka loteva ob koncu zime, se najuspešnejše boriš, če uživaš dovolj nekuhane hrane, to je razne solate, čebulo, česen, korenje, redkev, limonov sok, pomaranče in jabolka, če jih še kaj imaš. V vsej tej hrani je kolikor toliko vitamina C, ki ga potrebujemo, da nas tista neprijetna po-zimska utrujenost mineva. Pa sirova mora biti ta hrana, ker se s kuhanjem uniči preveč vitamina C. Zraven tega pa idi tudi na sonce, ker z izžarevanjem sbnca na kožo nastane vitamin D, katerega ima človek po dolgi zimi tudi premalo. Opozoriti pa moramo, da se človek zdaj ne sme peči na soncu. Če si zdaj, ko si ves omehkužen, predolgo na soncu, boš še bolj utrujen. S soncem je kakor z zdravilom. Zdravilo se jemlje po kapljicah, ne po kozarcih. Kako pokuriš premogov prah. V shrambi za premog se ti počasi nabere obilo premo- ki. Zavila sta v gostilno, kamor je Janez prej pogosto zahajal. Sprejeli so ga s čestitkami. »Ali je kaj novega?« je vprašal Janez gostilničarja. »Novega? Toliko vesti prihaja, da jim človek niti slediti ne more. In tako se med seboj pobijajo, da ne veš, kateri bi verjel in kateri ne. Menda so Luksemburško zasedli, v Belgiji so še boji. Nič dobrega se ne obeta. Danes je šlo ne vem koliko vlakov vojakov skozi naše mesto. »Kaj pravi?« je vprašala Zlata, ki tujega jezika ni razumela. .»Da sam ne ve, kaj je res in kaj ni. Da pa je menda resno. Ali se mar bojiš?« »Ne bojim se, saj si ti pri meni, toda prav vesela tudi ne morem biti.« »Potolaži se.« »Saj se bom. Do kdaj so ti dali dopust?« »Se jutri in pojutrišnjem ga imam. Potem bom moral iti spet na delo.« »Veš, Janez, če se kaj primeri *— pripraviti morava vse, da hitro odideva. Saj ni-mava toliko, da bi nama delalo preveč težav in napote.« »Mislil sem že na to. Tudi precej denarja sem že poslal domov. Tam je varnejši. V banki bo čakal, ko se vrneva domov.« »Dobro si storil... V teh časih...« Umolknila je in se zagledala skozi okno. Na cesti so se zbirali ljudje in se vneto pogovarjali. »Spet mora biti nekaj novega,« je rekel Janfc. »Le o čem razpravljajo? Če ni spet kaj hudega. Razburjeni so videti...« Gostilničar je odšel na cesto. Cez nekaj minut se je vrnil v sobo, kjer sta sedela samo Janez in Zlata.« govega prahu, ki ga je škoda zavreči. Toda nikar ga ne pokuri suhega. Spravi ga na prostor, kjer ni prsti. Morda ga deneš tudi v primerno veliko posodo, nato ga ovlažiš in z lopato premečeš, odnosno premešaš tako, da se da oblikovati. Iz te mokre snovi oblikuješ krogle. Te vse bolje gorijo kakor suhi premogov prah. Kako spoznaš kakovost tkanine. Od tkanine, o kateri ne veš, kakšne kakovosti je, odtrgaj košček, in ga prižgi. Prava svila hitro zgori in pepel je svetlorjav. Umetna svila gori bolj počasi in pepel je temne barve, ki se ne da razpršiti. Čista volna gori počasi in smrdi po sežganih laseh, bombaž pa gori hitro s svetlim plamenom in nima skoraj nič vonja. Klobaso, celo ali načeto, imej zmerom obešeno na hladnem na vrvici. Načeti del pokrij s tanko rezino slanine, ki jo pritrdi nanj z zobotrebcem. Narezek gnjati in raznih klobas po možnosti porabi takoj. Ako vendarle kaj ostane, zloži rezine drugo na drugo, da ne pride zrak do njih in jih zavij v pergamentni papir, ki ga prej ovlaži z vodo in obriši. Suh pergamentni papir se namreč ne da dobro zganiti. Zanimivosti X Roosevelt častni meščan Aten. Atenski občinski svet je izvolil ameriškega predsednika Roosevelta za častnega meščana Aten in mu hkratu podelil zlato kolajno mesta Aten. Ena izmed glavnih ulic v mestu bo preimenovana v Rooseveltovo. O priliki te počastitve je poslal atenski župan predsedniku Roo-seveltu pozdravno brzojavko, v kateri pravi, da so sklepi atenskega občinskega sveta: nov dokaz ljubezni in prijateljstva grškega naroda do ameriškega naroda in njegovih velikih voditeljev. X 221etnica ustanovitve fašistične stranke v Italiji. V vseh italijanskih mestih in središčih so 24. t. m. na zelo slovesen način proslavili 221et.nico ustanovitve faš;stične stranke. V mnogih mestih so se nemški vojaki udeležili zborovanj in manifestacij. X Ameriška letala na Kitajskem. V Čunp-king je prispelo, kakor poroča Reuter, prvih 40 ameriških vojaških letal, ki so jih Zedi-njene države prodale Kitajski. V kratkem bo poslano na Kitajsko še 60 ameriških vojaških »Pravijo, da gre v Belgiji nekaj narobe. Radio je poročal, ne vem odkod«. »V Belgiji? Saj se Belgijci branijo.« »To že, pa so menda Nemci ponekod prebili njih obrambno črto in se ne morejo več držati.« »•Se bodo pa kje v notranjosti. Ali veste, kako je bilo pred petindvajsetimi leti?« »Vem. Res je. Končalo se je dobro. Toda preden je prišel konec? Ali se bomo branili.« Popoldne sta Janez in Zlata res pospravila svojo prtljago. Samo najnujnejše sta pustila zunaj. »Nič naju ne veže na ta kraj,« je dejala Zlata. »Čim bo nevarno, odideva.« Nekoliko sta se po teh pripravah pomirila. Tudi novih razburljivih novic ni bilo. Čakala sta dogodkov. Zvečer so imeli spet letalski alarm. Zatekla sta se v najbližje zaklonišče, toda bombnikov nad mesto ni bilo. Spustili pa so ljudi domov šele v poznih nočnih urah. Tudi drugače se je začelo v mestu opažati, da je vojna. Vojaštva je bilo čedalje več in vse je hitelo proti meji, živeža pa zmerom manj, ker ni bilo dovolj vagonov zanj. Vendar pa se je dalo še živeti. Duhovnik, ki je odpotoval druga dan po poroki, je obljubil, da bo iz Pariza takoj sporočil, ali bi mogel dobiti Janez delo kje drugje v Franciji, daleč od meje. Janez iri Zlata sta sedaj le še čakala njegovega pisma. Ko je Janezu potekel dopust, je šel spet v tovarno na delo, a zdaj mu ni šlo več tako od rok kakor prej. Nekaj njegovih tovarišev je v zadnjih dneh odpotovalo in tudi on bi bil letal. Zedinjene države nameravajo prodati Kitajcem tudi štiri svoje leteče trdnjave. X Finski vojskovodja Mannerheim je bolan. Maršal finske vojske general Mannerheim je pred nekaj dnevi obolel in mora ležati v postelji. Vojskovodja šteje zdaj 73 let. X Ruski poslanik v Berlinu je obiskal nemško zunanje ministrstvo. Ruski poslanik v Berlinu Dekanozov je prvič po uradnem nastopu svoje službe te dni obiskal nemško zunanje ministrstvo. O namenu njegovega obiska ni bilo mogoče izvedeti ničesar natančnega. Nekateri ga spravljajo v zvezo z bližajočim se prihodom japonskega zunanjega ministra v Berlin, na nemških odločujočih' mestih pa pri tej priliki pripominjajo, da so med Nemčijo in Rusijo pogajanja o razmejitvi med obema državama, ki pa nimajo ni-kakega političnega značaja. X Visoko angleško odlikovanje grškega vrhovnega poveljnika. Angleški kralj Jurij VI je podelil viteški naslov grškemu vrhovnemu poveljniku generalu Papagosu. General je za to priliko izdal dnevno zapoved, v kateri pravi, da je angleški kralj s tem hotel odlikovati grško vojsko in njeno junaštvo, ki ima malo primerov na svetu. X Živež za Anglijo, Francijo in Španijo so začeli zbirati v Zedinjenih državah, je povedal ameriški predsednik Roosevelt pred dnevi v razgovoru z novinarji. X Zakaj Anglija ne omili blokade proti Franciji. »Neue Zurcher Zeitung« piše: Anglija bi omilila blokado proti Franciji ter dovolila prevažati iz Amerike živež, če bi ta živež dobilo samo francosko prebivalstvo, če bi razdeljevanje živil iz nezasedene Francije v zasedeno bilo pod stalnim nadzorstvom ameriškega Rdečega križa in če bi Francija dala zanesljiva poroštva, da ne bosta ladij z živežem zasegli Nemčija in Italija. ,X Zločinski napad na brzi vlak v Ameriki. Blizu Pittsburga v Ameriki je te dni brzi vlak med vožnjo skočil s tira v trenutku, ko je vozil čez most na reki Ohiu. Štirje vagoni so se odtrgali in padli v vodo, ostali pa so obviseli na tračnicah. Reševalci so storili \>se, kar je bilo v niehovih močeh, da se učinek nesreče omili. Takoj je bila uvedena preiskava, ki je doenala, da je nekdo nalašč pokvaril tračnice. Domnevajo torej, da je vzrok nesreče, ki je terjala pet mrtvih, zločin. Dvajset potnikov so rešili iz reke in so jih zaradi občutnih poškodb odpeljali v bolnišnico, drugih dvajset, ki so dobili samo praske, so obvezali in poslali v domačo oskrbo. najbolj srečen, če bi bil lahko v trenutku najmanj tisoč kilometrov od tega kraja, kamor ga ni prav nič več vezalo. Iz Belgije so prihajala poročila. Govorih so o izdaji, o nespretnosti poveljnikov. Da se pa vojaki krepko bore za vsako ped zemlje, so pravila poročila, in da hočejo vztrajati do konca. Do konca? Kako daleč je še konec? In kaj pride, če bo Belgija padla? »NaŠi angleški zavezniki, pa tudi mi podpiramo belgijski narod«, je napovedovalo francosko uradno poročilo, ki je skušalo miriti razburjeno prebivalstvo. Neizvestnost je postajala čedalje hujša in tudi na prebivalstvu se je to videlo. Širile so se vse mogoče novice, ki se jim je na prvi mah vidile, da so iz trte izvite, pa so jim le mnogi slepo verjeli. Pisma iz Pariza le ni hotelo biti. Ali mar tam ne presojajo položaja tako črno? Ali so ljudje samo ob meji razburjeni. Verjetno je to. Listi pišejo o letalskih napadih na Pariz, ki pa prebivalstva niso nič zmedli. Vse je disciplinirano, vse se pokori zapovedim. Hrane je dovolj. In tako dalje. Janez je zložil časnik in ga zagnal v kot. Drugi dan je bila nedelja. Tisti, ki so hoteli, so tudi na gospodov dan lahko delali in so dobili še posebno doklado, toda Janezu do tega ni bilo. kar je prišla Zlata v Foret-Long še ni zapustila mesta. Zato je Janez sklenil, da poj deta kam v okolico. »Toda, da boš vedela! Vso pot ne smeš izgovoriti niti besedice o vojni. Dovolj je že imava. Misliti si morava, da sva doma ... Saj si tudi ti potrebna razvedrila.« X 1400 vagonov zlata v trdnjavi. Amerika ima svoj zlati zaklad shranjen v sloveči trdnjavi Knoxu, katero so zelo utrdili, da bi bila varna pred zloglasnimi ameriškimi gangsterji (razbojniki). Odkar pa je v Evropi zadivjala vojna, je zlata v tisti trdnjavi čedalje več. Kakor Doroča Nemški poročevalski urad iz Washingtona, so zadne dni spet odpeljali veliko količino zlatih palic v trdnjavo Knox. Prevoz so seveda najstrožje nadzorovali. Zdaj je v trdnjavi Knoxu največji zlati zaklad na svetu. Baje je ta zaklad vreden 14 milijard dolarjev. Poleg teh 14 milijard dolarjev pa imajo Zedinjene države še za kakih 22.2 milijarde dolarjev zlata. Samo zlato, ki leži shranjeno v trdnjavi Kno-xu, je še enkrat toliko vredno, kakor znaša ves denarni promet Zedinjenih držav. Zlato, ki je tamkaj shranjeno, tehta 14.000 ton. To težo bi bilo treba naložiti na 1400 železniških vagonov, če bi jo hoteli odpeljati. Če bi vsak vlak, ki bi vozil to zlato, imel 50 vagonov, bi bilo za tak prevoz potrebno 28 vlakov. X Medved je rešil iskalcu rud živ'jenje. V bolnišnici v Burns Lakeu v Zedinjenih državah leži mož, ki se mora za svoje življenje zahvaliti medvedu. Nekega dne si je iskalec rud Arthur Grammon pri sekanju nekega drevesa zlomil nogo. Daleč naokoli ni bilo človeškega bivališča, nihče ni mogel ponesrečencu pomagati. Za silo si je nogo obvezal in šest dni je lezel počasi proti najbližji človeški naselbini. Glad in žeja sta gs strašno mučila. Naposled je začelo še hudo mesti, tako da mu ni preostalo drugo, kakor zateči se v neko jamo. Ta jama je bila bivališče enoletnega medveda. Žival pa, ko je opazla, da je človek potreben pomoči, se mu ni pokazala sovražno, temveč ga je s svojim debelim kožuhom grela. Po dveh dneh ie poskusil Grammon nadaljevati pot. Lezel je dalje ln njegov prijazni gostitelj medved mu je sledil. Ves teden mu je bila zvr zvesta spremljevalka Naposled se je Grammon kakšno miljo od Burns Lakea nezaves'en zgrudil. Medved je ostal pri njem. kakor da hoče počakati, da pride oomoč. Prav to je možu rešilo živlienie. kaiti tror> ko;"to" ie poželjivo obkrožal nezavestnega človek*? nre-blizu pa se zaradi medvedi ni u^al. F-i-mar-ji iz Burns Lakea so na31i nezavestnega ^'»111-mona 16. dan po ni^g^vem trd^m romaniu in so nameravali medveda ubiti. Ta na zavohal nevarnost in pravočasno izffinil Grammonovo vprašani", ko se ie o?ve~t.ii ie bilo to, kie je medved ki mu je rešil žVje-nje. X Izstradani beli medvedje na pustem otoku. Pred leti je skupina znanstvenikov z rusko ladjo »Sibirjakov« obiskala na daljnem severu otok Sverdrup, ki je po večini ravsn. Največji grič na njem je visok komaj 50 m. Porasel je otok tu in tam z gosto travo, sicer pa je pust in prazen. Nedavno je vodja te skupine znanstvenikov opisal v nekem časopisu živalstvo na tem otoku. »Na otoku smo videli,« piše znanstvenik med drugim »zelo mnogo medvedjih sledov in dva medveda se nam je posrečilo ubiti. Bila sta zelo shujšana. Dlaka jima je odpadala v šopih in želodca sta imela povsem prazna. Medveda sta prišla na otok z večjo skupino belih medvedov nedvomno v času, ko ga je obdajal led. Pozneje so se ledene gore odtrgale od otoka. Tako so ostali medvedi na njem v ujetništvu. Kmalu jih je začela mučiti lakota. Čeprav je bilo ob obali mnogo tjulnov, jih to ni moglo rešiti lakote, kajti beli medved tjulna v vodi ne zna ujeti. Lakota je uboge živali tako mučila, da so se začeli naposled klati med seboj. Na enem kraju so našli znanstveniki raztrgano medvedjo kožo, na drugem pa oglodane medvedje kosti. Na otoku so bili tudi sledovi severnih lisic. X Pariz šteje nad 4 milijone prebivalcev. Po najnovejši cenitvi šteje Pariz 4,247.957 prebivalcev. To število so izračunali na podlagi uradno izdanih živilskih nakaznic. Pred vojno je imel Pariz okrog štiri in pol milijona prebivalcev. Današnje manjše število je umljivo, če pomislimo,*da so v juniju zapustili Pariz mnogi tujci, ki se niso vrnili, a mnoge osebe iz Pariza prebivajo danes v nezasedeni Franciji. X Z lupljenjem krompirja je postal milijonar. Zdajšnji milijonar Harley Milford v New Yorku je imel spočetka branj arijo z zelenjavo, pa mu kupčija ni kaj posebno uspevala. Slednjič se mu je posvetilo: odslej bo prodajal le še olupi j en krompir. V Parizu seveda vsak čas lahko dobiš olupi j en krompir, a za New York je bila to novost. Milford je po ameriško razbobnal svoje novo blago: »Samo pri meni dobite lepo olupljen krompir. Umazanega, neolupljenega krompirja ne prodajam«. No, zdaj je kupčija vzcvetela. Gospodinje so hitele kupovat ta krompir in so ga rajši malo dražje plačale, samo da jim ga ni bilo treba lupiti. Milford je imel od leta do leta več izkupička in zdaj pravijo, da premore že dva milijona dolarjev. Mornar, ki je že štirikrat ušel smrti V angleškem mestu Barow-on Humberju v yorški grofiji mnogo govore o možu, ki mu je zdajšna vojna prinesla že nekaj raz- ( burljivih doživljajev in ga že večkrat privedla v smrtno nevarnost, iz katere pa se je zaradi svoje prekanjenosti in sreče vedno rešil. Pravijo celo, da se nikdar ne bo posrečilo, tega človeka ubiti. Mož, o katerem toliko govore je neki mornariški oficir. Njegovi doživljaji so se začeli tedaj, ko je bil kot tretji oficir na angleški ladji »Rockpoolu«. To je bila tista angleška trgovinska ladja, ki je potopila prvo nemško podmornico v zdajšnji vojni. Zgodilo se je to oktobra 1. 1939. na Atlantskem morju. Nemška podmornica je tedaj, kakor pišejo listi, skušala potopiti ladjo »Rockpool«. Zgodilo pa se je. da je bila potopljena podmornica sama. Enako razburljiv dogodek je mož doživel, ko je nekega dne šel s svojo ženo nekje v Angliji v kino. Med predstavo so pribrnela nad mesta nemška letala in začela metati bombe. Mnogo ljudi je bilo pri tej priliki ubito, njega pa bomba ni zadela Vrnil se je spet na morje. Tudi tu ni imel miru. Nemška letala so vrgla osem bomb na njegovo ladjo. Zadela ni nobena. Potem so Nemci začeli ladjo obstreljevati s strojno puško. Ko je bil ukazan alarm, je pogumni mož skočil kar bos na krov- Ko se je spet vrnil, je videl, da je nemška granata razbila njegovo kabino. Če bi se bil prej zadržal v kabini samo še toliko časa, da bi si nataknil čevlje, bi bil gotovo ubit. Na njegovem zadnjem potovanju po morju je bila njegova ladja torpedirana. Mož je moral skočiti v morje, ker bi se sicer z ladjo vred potopil. Posrečilo se mu je priplavati do nekega splava, sestavljenega iz lesenih ladjinih delov. S tremi drugimi mornarji je prebil 104 ure na Atlantskem morju, preden so jih opazili in rešili iz vode. Ves ta čas je divjal na morju vihar in jih metal sem in tja. Kljub temu pa so pogumni mornarji vzdržali. Po tem četrtem razburljivem dogodku je moral ta slavni angleški mornar v bolnišnico, da si okrepi svoje zdravje. V Afriki živi riba, ki lahko utone Newyorški akvarij je dobil posebno redko ribo, ki je med najčudnejšimi na svetu. Ta riba namreč diha s pljuči. Živi le v vodah sredne Afrike. Dolga je nekaj nad 30 centimetrov in je precej podobna jegulji. Ima to posebnost, da utegne v vodi tudi utoniti. Druga njena posebnost je ta, da riba lahko štiri leta živi brez hrane in vode. Da so to ugotovili, so napravili ta-le poskus: Ribo so zakopali v blato, nato pa to blato posušili kakor opeko. To opeko so imeli skrbno shranjeno cela štiri leta. Ko so čez štiri leta opeko razbili, je iz nje padla riba Vrgli so jo v vodo in je takoj spet oživela Voditelj newyorškega akvarija je dejal, da je ta riba zaradi tega tako trdoživa, ker izloča iz svojih žlez posebno snov, s katero vse svoje telo nekako zapečati. Ker je potem ribje telo tako zaprto, se iz njega ne izgublja tekočina, zato pa ostane riba živa. Ker diha s pljuči, je umevno, da v posebnih okoliščinah lahko utone. To se zlasti lahko zgodi takrat, kadar riba plava na povr-Siri, ki se naenkrat razburka. Zato ta riba najrajši živi kje v kaki mirni in blatni vodi, odkoder more ob vsakem času spet na površje po zrak. Kadar pa otrpne, ji pomanjkanje zraka in hrane prav nič ne škoduje. Živali imajo čudno sposobnost, da zmerom najdejo domov Raziskovalec živalskega življenja profesor Schmid iz Miinchna je nedavno poročal o zanimivi zgodbi. V predmestnem kraju je neka ženska v shrambi svojega stanovanja počasi ujela v past 43 miši. Ker so se ji živali "smilile, jih ni pokončala, temveč jih je odnesla daleč od hiše in izpustila. Profesor Schmid je te ujete miši zaznamoval in I je ugotovil, da gre samo za štiri živali, ki so se stalno vračale domov. Profesor je nato napravil lastne poskuse. Dve miši je odnesel v zagrnjeni pasti 800 m stran. Navzlic temu sta se vrnili 33 krat, in sicer pogosto že po nekoliko urah, včasih pa šele po tednih. Pri tem sta morali premagati razne velike ovire. Da bi se mogli razgledati v zagrnjeni pasti, kod jih je profesor nosil, je bilo izključeno. Miši imajo tedaj kakor mnoge druge živali nekak čut, nepojasnjeno sposobnost, da kmalu najdejo svoj dom, to je kraj, kjer so se naselile. Iz poskusov, ki jih je napravil raziskovalec ptičjega življenja dr. Heinroth v berlinskem živalskem vrtu, je razvidno, da imajo neke ptice ta čut le s pomočjo vida. S tem prepoznajo kraj svojega gnezda že na veliko daljavo. Ptice selilke pa so po večini neodvisne od vida. Tako so škorce in lastovke prenesli v zagrnjenih kletkah v kraje, ki niso bili v smeri njihovih selitev in ki so jim bili čisto neznani. Kljub temu so se po nekoliko dneh vrnili v živalski vrt. Staro vijeglavko so spravili iz rastlinskega vrta v Dahlemu z letalom v Solun, deset dni pozneje pa je sedela spet na svojem starem mestu. Preletela je 1600 km dolgo pot. Da bi se ptice med prevozom morda ne zapomnile smeri vozila, so jih omamili z etrom. Vendar so našle domov. Celo v velemestnem vrvežu ta čut ne odpove. Profesor Schmid je dal prepeljati psa ovčarja v zagrnjenem košu iz nekega predmestnega kraja v poldeveti kilometer oddaljeni Miinchen. Kmalu potem, ko je pes sredi mesta zapustil voz, se je odpravil v smeri proti domu. Križišča in drugi psi so ga ovirali, vendar je našel pravo smer in po dveh. urah dospel domov. RADIO Liubliana od 30. marca do 6. aprila Nedelja, 30. marca: 8.00: jutrni pozdrav. — 8.15: Kvartet pihal. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Za veselje (plošče). — 9.45: Salonski kvartet. — 10.30: Verski govor (dr. Gvidon Rant). — 10.45: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11.15: Za zabavo (plošče). — 11.45: Koncert pevskega društva »Slavca«. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Iz slovenskih spevoiger (radijski komorni zbor, njegovi solisti in radijski orkester). — 17.00: Kmetijska ura: Dvignimo gospodarstvo gozdov (inž. Karel Tavčar). — 17.30: Veselo popoldne: Tam-buraški septet in samospevi s klavirjem (Pre-melč in prof. Lipovšek). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Ura slovenske glasbe in besede. Skladbe Gojmira Kreka bo izvajal na klavirju prof. Marijan Lipovšek in svoje črtice bo bral Narte Velikonja. — 20.30: Za veselo srce (večerni spored radijskega orkestra). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Ponedeljek, 31. marca: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Izlet v daljnje kraje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Slovanski zvoki (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 17.30: Godalni kvartet (Marin, Bur-ger, Ivančič, Muller). — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Slovenci v tujini (prof. Slava Lipoglavškova). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20.00: Koncert (operna pevka Elza Karlovče-va in radijski orkester). — 21.30: Razni plesni orkestri (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 1. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — ff.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za dobro voijo (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Prvoaprilske šale (dialog). Vodil bo Miroslav Zor. — 17.30: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Začetek Petrove Rusije (Franc Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Narod v odločilnih časih (dr. Janez Janžekovič, univ. profesor). — 19.40: Plošče. — 19.i>0. Soiska posvetovalnica (prof. Etbm Bojcj. — 2u.o0: Čudovite iznajdbe profesorja Ciprijana. Jako zanimiv in poučen večer s praktičnimi poizkusi in godbo. — 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, 2. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.U0: Deli-bes: Balet Sylvia (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13.00: Napovedi. — 12.02: V bratskem zagrljaju. Spored jugosiovenske giasoe (radijski orkester). — 14: Poročila. — 17.30: Naši pevci in pevke (plošče). — 18.00: O treznosti in dostojnosti (prelat Janez Kalan). — 18.20: Plošče. — 18.30: Mladinska ura: Pojte z nami! (Vodil bo prof. Luka Kramolc) — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: Plošče. — 20.00: Samospevi Vande Zistlerje-ve (pri klavirju prof. Lipovšek). — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila. Četrtek, 3. aprila. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. -13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester (Novšak). — 14.00: Poročila. — 17.30: Jugo-slovenski spored (radijski orkester) — 18.40-Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 21.00: Koncert češke in ruske glasbe (radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 4. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Iz Ptuja po Ptujskem polju in Halozah v Ptuj. Pokrajinska oddaja. Izvajal bo Va. razred ljudske šole pri Sv. Marku niže Ptuja. Vodil bo učitelj Edvard Rossner. — 12.00: Naši mladinski zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Komorni trio. — 14.00: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Rogaška Slatina. — 17.30: Citraški dueti (Slavka Peklarjeva, Marijan Hebein). — 18.10: Ženska ura: Pomen starostnega zavarovanja za kmečko delavko (Milena Mohoričeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: 1201etnica ljubljanskega kongresa (g. Alojzij Potočnik). — 19.50: Za izseljence, -r 20.00: Delavsko glasbeno društvo. — 20.45: Za oddih (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 5. aprila: 7.-00: Jutrnji pozdrav.— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Hitro, hitro mine čas, če venček plošč zabava vas — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi — 13.20: Hitro, hitro mine čas, če venček plošč zabava vas. — 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura: Pavlihovi muzikantje. Nastop Pav-lihovega odra (prenos iz velikega studia). — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Radijski program. — 18.00: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Plošče. Neki švedski novinar, živeč v Južni Afriki, je izvedel, da živi med zamorci Culi bel čarovnik. ki ima na zamorce silno velik vpliv Povedal mu je to zdravnik, po rodu Norvežan, ki zdravi ljudi v tistih krajih. Novinarja je to zanimalo, pa je šel na pot. da belega čarovnika poišče. Izsledil ga je globoko na ozemlju Culov Tam je bil v kolibi poglavarja Malajana priča posebnega obreda. Ta obred je sicer uradno prepovedan, vendar ga pa ne morejo zatreti v bolj oddaljenih krajih. Culi si pomagajo z njim, če hočejo izslediti tatove ali druge zločince. Čarovnik med obredom pleše in meče okrog sebe človeške in živalske kosti Po tem, kako in kam kosti padajo, ugotovi, kdo je zločinec. Tisti, na katerega čarovnik pokaže, je zapisan smrti, pa naj bo še tako nedolžen. Med obredom, ki ga je videl švedski novinar, je uganjala čudno oblečena žena razne čarovnije V tem primeru ni nastopil čarovnik temveč čarovnica. Metala je sicer kosti okrog sebe toda zaželenega uspeha m dosegla Nobena kost ni hotela pokazati, kdo je zločinec Morda je bila kriva navzočnost belokožca ki si je bil dostop do obreda izposloval pri poglavarju. kateremu je moral dati precej piva Čarovnica je naposled vrgla kosti v zrak in po smeri, v kateri so padle, je izjavila, da 1e treba krivce iskati v kraju Kvudeniju Potem se je globoko zamislila in začela mrmrati nekaj, kar so novinarju pojasnili tako da ča rovnica predlaga, naj vprašajo za svet »gospodarja spanja«. Novinar jo je pregovoril, da mu je povedala, da se mudi »gospodar spanja« v gorah Kvudenija. kakor sto kilometrov od dotične zamorske naselbine Novinar se je vrnil v naselbino, od koder je krenil z avtomobilom v omenjene gore Tam ga je presenetila nevihta in skril se je v cerkev, ki jo je zgradil norveški misijonar Tam je srečal zamorca, ki je živel dalje časa v Johannesburgu in je za silo obvladal angleščino Ta se mu je ponudil za vodnika in mu dejal da je pripravljen odvesti ga k »gospo dariu spania« če mu poglavar to dovoli. To se ie tudi zgodilo in čez nekaj dni je radovedni novinar, skrit za gostim grmom, gledal kako pričakuje skupina zamorcev belega čarovnika. Ta je naposled prijahal na konju — 19.40: Žrebanje nagrad za razpis med objavami. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: Haloški večer. Rokopis je prispeval Bračič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine in rojaki. — 22.00: N»» povedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Stopil je s konja, šel med zamorce in začel nekaj govoriti v njihovem jezika Stal je čfc- sto mirno. Naenkrat je pa povzdignil glas in ie so vrt zamorci popadali na tla in zaspali. Tedaj )a pa stopil novinar izza grma, toda »gospoda« spanja« ni bil prav nič presenečen. Nasprot-no, novinarju je dovolil fotografirati speč« zamorce. Tudi tresti jih je smel novinar, a M niso niti zganili. Zamorci so se prebudili šel* ko jim je beli čarovnik to glasno zapovedaL Potem so mu na vse mogoče načine izražaH hvaležnost, mnogi so se dali hipnotizirati samo zato, da bi laže prenašali zobobol in druga manjše bolečine. Istega dne popoldne je čarovnik pripovedoval švedskemu novinarju svojo zgodbo. Mol je sin norveškega misijonarja in se piše Pater Titlestad. Že v rani mladosti se je zelo zanimal za hipnotizem Pogosto se mu je posrečilo z uspavanjem pregnati ljudem razne bolečine. Potem se je uspešno posvetil hipnotiziranju množice in zaslovel je tako, da so Culi kar drveli k njemu S tem si je pa seveda nakopal sovraštvo zdravnikov in oblasti, ki ne morejo mirno gledati, kako se z njegovim početjem utrjuje med zamorci praznoverja Zato se je umaknil daleč v gore. toda tudi tja je prišel sloves za njim. Najbolj ga sovražijo zamorski čarovniki ker jim je postal nevaren tekmec. SEMENA mostin jablin. redin, izdelki Alga, umetna gnojila in druge potrebščine kupujta v trgovini SENČAR, Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. 93 JABOLČN1K ALI ŠAMPANJSKO VINO zdravo, okusno, popolnoma enako narava nemu, si napravite po receptu strokovno-gospodarskega lista. Ako ne bo ustrezalo denar vrnemo. Za 150 litrov jabolč-nika 68 din, za 100 litrov Šampanjskega vina 38 din z natančnimi navodili. Poštnina vračunana. Ponudbe na: E. Hribšek, Maribor. Tržaška 57. Zamorski čarovnik, ki je po rodu Evropec NA'VEČJA MAf' luGOVSKA HIŠ/1 V JUGOSLAVIJI ZAHTE AJTE TAKOJ NAJNO-""^TfiT CPT>TTK MULI O > | m f* Ifc. Nosiov imeiento« >qtoso» • iitromi «ion««,<• rtroar »omi DOLGOROČNA POSOJJLA dai^mo članom varčevalcem t držev-n*m uslužbencem, železničarjem, finrm-carjem, orožnikom, polciji in vsem ostalim s'o'em trgovcem obrtnikom in posestnikom. Zato ne odlašajte do zadnjega trenutka, javite se č:mt>rej psmeno ali ustno pri pooblaščencu, bančnem zastopniku Maribor, Rajčevičeva ulica 1. P loži te znamke za 4 din . 94 VilTNAR - SADJAR oženjen a i samski dob' takoj mesto na veleposestvu v Sremu. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Ekonomija Djordje-vo, P. Indjija, dunavska banovina. 90 STOLE, PARKETE vrtne garniture vseh vrst vam dobavlja najboljše in najcenejše J. PUČKO, tovarniška zaloga, Maribor, Tržaška C.-57. 92 ZARADI VELIKE ZALOGE raznega blaga še vedno najceneje lahko kupite v trgovini Ferdo Horvat, Bogo-jina. Prekmurje —VI „Prava" je prava MARIBOR. Sodna ulita 1, v lastni p»la! Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova ul a/l ln v Subotici, Manojlovičeva 5 zavarovalnica malega človeka Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt ln doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek in pokojnino. Denar zavarovancev (njihova premi jska rezerva) Je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »DRAVI«! Zhatevajte prospekte ln obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike ln potnike za vse kraje. JABLUSOV JABOLČNIH Jablus je snov, iz katere napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnik ah hruško-vec brez vsakega pravega sadjevca S poštnino vred stane 50 litrov 48.50, 100 litrov 79.50, 300 litrov 216 din. Za uspeh jamči čez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Renier. Podčetrtek 83 MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" L aaSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml strošklprtpravi izborno, obstojno in zdravo domačo pilačo Cena 1 stekl za 150 litrov riin 30.—, po pošti din 50.—, 2 steklenici po pošti din 85.—, 3 steklenice po pošti din 115.—. Preizkušen redilnl prašek REDIN ZA PRAŠIČE Pri majih prašičkih po-spešuje »REDIN« prašek iBtjJjTfra0 hitro rast krepi kosti in vS^iLjJJf^jHhkV jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se ču-W • » § dovito hitro redijo ln dobro piebavljajo Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. a din, po pošti 19.— din, 3 zav po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din Mnogo zahvalnih pisem. Fazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo Z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin ln Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Kdo je najboljši graSolog? Uganili ste že, da je najboljši graiolog F.T Ker-mah, pi iznan po vsem svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pi-vavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnoeti, služba, loterila posle.'ni uspehi, ljubezen zakonsko življenje prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti ki Vam pretijo in katerih se morate ogniti, prilike, ki jih morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag In nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Vse to dobite popolnoma brezplačno, ako Kupite najnovejšo knjigo »Vaša lična draž« (Osebni vpliv). S pomočjo te knjige si boste zasigurall Vašo ljubezen, Vaše zdravje in večno privlačnost. Knjigo dooite diskretno zapakirano za ceno din 40 Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, ki Vas zanimajo za bodoče življenje, na moj natančni naslov: F T. KARMAH, Žalec. Denar se pošHe v naprej na ček račun 17455. 63719 Po ceni In dobra zapestna ura »bork Proof, lepo kromirano ohišje a svetlo« čimi številkami in kazalci 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem * 63710 Ista 9 p rima anker kolesjem na IS kamnov s sekundnim kazalcem Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto* H. SUTTNEP, Llutflana b Lastna protokeliraita tovarna ur v &vid.