Poštnina nI ara na v gotovini.
Leto XV., štev. 32
Ljubljana, petek 9. februarja 1934
Cena t,— Div
Dpi avmsivo. ujuDijana, Knafljeva ulica 5. — Teleton 6t_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. luseratni oddelek: Ljubljana, 6elen-burgova al 3. — Tel 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Teleton St 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica fit
2. — Teleton št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čislo 78.180, VVien št 105 241
Balkanski pakt
Danes bo podpisan v Atenah balkanski pakt.
Njegova vsebina se bo razglasila ob času formalnega podpisa, vendar se je že iz dosedanjih poročil pokazalo, da ne gre le za pogodbo, ki v splošnih potezah ugotavlja voljo do miru in kjer se priznava edinole uporaba mirovnih sredstev, kakor so v povojnih letih, zlasti pa v najnovejši dobi v stilu sodobne diplomatske prakse. Gre marveč za precej več, za pakt, ki že ni več mnogo oddaljen od prave zveze med balkanskimi državami. Zakaj diplomatski predstavniki balkanskih držav podpisujejo pogodbo, s katero si države podpisnice garantirajo sedanje meje in si za skupno njih zaščito obljubljajo medsebojno pomoč, kar prav za prav že samo po sebi izvira iz prejšnjega.
Podrobna stilizacija bo tu pokazala še nekatere važne stvari, ki spadajo k bistvu. Tako na pr. ne more biti dvoma, da gre le za balkanske meje. Države podpisnice segajo s svojim teritorijem tudi izven balkanskega področja, nekatere celo prav daleč. Značaj balkanskega pakta se še posebno podčrtava s temi omejitvami in pomaga do veljave teženj, ki je bistvo pogodbe: namreč pacifikacija polotoka in utrditvi obstoječega stanja. Kajti sicer bi se morale vse države zavezati, da bodo eno s Turčijo tudi kadar bi šlo za oddaljene probleme meja ob Kavkaziji, v Armeniji, napram Iraku ali napram Siriji, prav tako kakor bi se morale vse podpisnice zaplesti v delikatno zadevo besarabskih meja. Slično določbo s teritorialno omejitvijo imata v svoji pogodbi že Turška in Grčija, ki jima je šlo za garancijo skupnih meja.
Gotovo je, da bodo balkanski pakt podpisale sedaj le štiri države. Nekateri vnanji komentarji skušajo s tem dejstvom zmanjšati njegovo vrednost. Ali če se le majuno zaglobirno v podrobnosti, pridemo do drugačnih zaključkov. Seveda ne prikrivamo in ne more biti dvoma o tem, da bi bilo najidealnejše, ako bi pogodba obsegala vseh šest balkanskih držav in da bi v tem primeru bila situacija na polotoku najtrdnejša. Toda postavljati take želje je nekako ta'*o, kakor točiti solze po tem, da danes še nimamo realizirane Panevrope, ali da še niso izginili vsi prepiri med narodi na tem svetu. Realna politika nas uči stremeti k temu visokemu cilju, ki bo mogel pokazati na realizirano enoto vseh balkanskih narodov, hkrati pa porabiti sleherno priliko, da se mirovni položaj čim bolj utrdi. In ta bližji smoter dosega pakt v odlični meri. Zakaj ogromna večina balkanskega teritorija in prebivalstva je suružena v njem in zunaj sta ostali le obe najmanjši državi. Kolikor bolj smatramo sklepajoče se pogodbe za realne, toliko bolj moramo polagati važnost tudi na ta in taka dejstva. Vrh tega ne smemo nikdar prezreti, da je boljša manjša, pa zato na znotraj trdnejša in po svoji politični volji enotnejša formacija, nego večja, pa po svoji notranji trdnosti slabša zveza. Albanija je danes, kar mirno moremo trditi, v vazalnih odnosa jih napram Italiji, kadar se bo oprostila tega varuštva, bo njena pot čisto prirodno morala voditi v okvir balkanske zveze. A Bolgarija?
Bolgarski državniki so ponovno na-glašali, da želijo najprej razčistiti in urediti s sosedi nekatere probleme, preden se morejo uvrstiti v balkanski pakt. Pogajanja za ureditev teh problemov so se že pričela, da pa se niso mogla uspešno zaključiti že sedaj, temu je iskati vzrokov v mnogih in različnih momentih. Kakor v Sofiji vedo, ^ da obstoja pri bolgarskih sosedih, in še prav posebno v naši državi, iskreno razpoloženje za popolni sporazum, tako vemo tudi mi, da je prav tako razpoloženje tudi na Bolgarskem, če ne v vsem, pa gotovo v veliki večini prebivalstva. _ In ta obojestranska naklonjenost k mirni in trajni poravnavi bo iskala in bo mogla najti pota do končnega cilja, ki pomeni tudi za Bolgarijo mesto med podpisnicami balkanskega pakta. Prav tako se zdi, da niso nepremostljiva nasprot-stva med bolgarskim in rumunskim stališčem, tičočim se pred vsem manjšinskih vprašanj. Napram Grčiji ima Bolgarija zahteve glede dostopa do morja; Grki nudijo gospodarski dohod na Solun, Bolgari menijo, da imajo pravico do teritorijalnega dohoda, v vsakem slučaju pa ga zahtevajo v Dedeagač, na ustju Marice. Diference med grškim in bolgarskim stališčem so tedaj še znatne, tičejo pa se tudi Turčije, ki je mogla po grški katastrofi na maloazijskem bojišču seči znova nazaj do spodnje Marice, kjer bi rada Bolgarija do Egejske-ga morja, sklicujoč se pri tem na prvotno zasnovo mirovne pogodbe.
Ko sta si lani Grška in Turčija v pogodbi garantirali skupne meje, so smatrali v Sofiji ta pakt kot naperjen zoper Bolgarijo. V interesu skorajšnjega sporazuma je, da v Sofiii ne tolmačijo balkanskega pakta na sličen način. Iskreno je naziranje, da pakt ni naperjen zoper
V FRANCIJI SESTAVLJAJO
VLADO POLITIČNIH VODITELJEV
Vlada nacionalne unije pod vodstvom bivšega predsednika republike Doumerguea na vidiku - Narod zahteva močno in zedinjeno
Francijo
Pariz. 8. febr. AA. Bivši predsednik republike Gaston Doumergue je sprejel na poziv predsednika republike Lebruna mandat za sestavo vlade narodne blaginje.
Doumergue je prispel v Pariz davi ob 8.30. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, ki je navdušeno pozdravljala bivšega predsednika republike. Dve uri kasneje je Doumergue v elizejski palači uradno sprejel mandat za sestavo vlade. Takoj nato je opravil običajne obiske, predvsem pri predsedniku senata in predsedniku poslanske zbornice, nakar ie odšel v zunanje ministrstvo in konferiral z Daladierjem.
Dosiej je odklonil vsako izjavo in še nihče ne ve, katere osebnosti bo pozval v svojo vlado, mislijo pa. da njegov kabinet ne bo sestavljen izključno iz bivših premieriev, kakor so prvotno govorili; gotov je le pristanek treh izmed niih: Loui-sa Barthouja. Herriota in Tardieuja.
Doumergue je popoldne začel konzultacije in bo bržkone že nocoj sestavil vlado, ki bo takoj prevzela svoje posle.
Vlada, ki jo hoče sestaviti Doumergue, bi bil kabinet nacionalne unije, ki bi temeljil na političnem premirju med strankami Razen socialistov, ki so si odgovor še pridržali, so v načelu pristale vse stranke na to, da sestavi Doumergue kabinet nacionalne unije.
V	poučenih krogih mislijo, da je Doumergue pristal na sestavo vlade pod več pogoji, pred\*em. da bi smel razpustiti zbornico in razpisati nove volitve, če bi se pokazalo, da je parlamentarni položaj nerešljiv. Javnost vidi v njem edinega moža, ki bo mogel pomiriti duhove. Kadarkoli se Doumergue prikaže na ulico, mu Parižani prirejajo ovacije in manifestacije.
Pariz, 8. febr. g. Pogajanja za sestavo vlade so tik pred zaključkom. V političnih krogih izjavljajo, da bo Herriot prevzel zunanje. Lav al pa notranje ministrstvo.
Naloge nove vlade
Pariz, 8, febr. čg Verjetno je, da se bo
z današnjim dnem vrnilo zopef normalno življenje v Parizu in drugih večjih francoskih mestih Člani organizacije nacionalističnih republikanskih bojevnikov so bili Dozvani, naj opuste vsako nadaljnjo demonstracijo, desničarski radikali pa so nedvomno nekoliko prestrašeni zaradi aretacije glavnega urednika lista »Action Fran-caise«.
V	političnih krogih prevladuje mnenje, da bo nova vlada prehodnega značaja z misijo, da izvrši povsem določene naloge. Predvsem bo morala doseči sprejetje novega državnega proračuna, v drugi vrsti pa poskrbeti, da se docela poležejo politične strasti v parlamentu in na pariških ulicah ki so po stalnem naraščanju v zadnjih tednih v predzadnji noči dosegle svoj višek. Doumergue je baje tudi zahteval od Lebruna pooblastila, da po sprejetju državnega proračuna parlament odgodi za nekaj tednov, v danem primeru pa celo razpusti in razpiše nove volitve Do popoldne so se vzdrževale verzije, da bodo v njegovi vladi sodelovali v prvi vrsti bivši predsedniki republike in vlade, in sicer predvsem Millerand, Herriot, Tardieu, La-val. Boncour, Barthou, Caillaux. Steeg In Chautemps Če bi se v resnici sestavila taka vlada, bo imela Francija, kakor pravijo politični krogi, kabinet, kakršnega doslej v francoski republiki še ni bilo.
Designirani ministrski predsednik Doumergue je dopoldne sprejel tudi maršala Lvauteya. Okoli 3 popoldne je zapustil Quai d' Orsav in sprejel pozneje v svojem hotelu poslanca Baretva, kmalu nato pa se je vrnil v zunanje ministrstvo in imel razgovor z bivšim ministrskim predsednikom Caillauxom.
Za premirje med strankami
Pariz, 8. febr. AA. Hanry de Querlisse komentira v »Echu de Pariš« ostavko Da-ladierjeve vlade in pravi med drugim:
Domovina zahteva predvsem vlado čistih rok, vlado ministrov, o katerih bo vedela, da niso zapleteni v znane škandale ali v škandale, ki bodo še prišli na dan. Francija zahteva, da vendar že pride na površje kabinet nacionalne unije, da se odpravijo z dnevnega reda strahoviti strankarski boji in da se domovina pripravi za mnogoštevilne nevarnosti ln težkoče, ki jI danes groze.
nikogar. Prav nič pa ni treba prikrivati dejstva, da je proti imperialističnemu revizionizmu. Kdor bi imel na Balkanu revizionistične težnje, ta bi hote ali nehote zadel na njegove določbe. V tem in s tem je pakt sredstvo stabilnosti in se trumo naslanja na pogodbo, ki veže države Male antante v močno pro-tirevizioni stično falango.
Vnanji komentarji so pravilno opazili, da pomeni balkanski pakt krepak korak dalje v smeri k osamosvojitvi evropskega jugovzhoda ter da predstavlja v zvezi z Malo antanto ter Poljsko krepko ojačenie onega tabora, ki nastaja med Nemčijo ter ItfUjo na eni ter Rusijo na drugi strani kot vedno bolj upoštevan faktor miru in samostojne, svobodne volje do enakovrednega, polnega življenja. Konstatacija tega dejstva pa pomsnj že sama po sebi afirmacijo pro-tirevizionizma in naše vitalnosti.
Upamo, da bo ostavka Daladierjeve vlade pripomogla k obnovi reda Ui miru v državi in da se bodo razne politične stranke spravile med seboj. Menda bodo vendar stranke razumele, da je prišel čas za sklenitev lojalnega premirja, ker je v tem naše edino in poslednje upanje za ohranitev sedanjega politi&nega reda. Drugače se bodo boji nadaljevali in stranke se bodo pričele boriti za oblast na ulici, česar si tista Francija, ki dela in hoče živeti, niti najmanj ne želi.
Vsem je o^le^ln, ko se je zvedelo, da si (predsednik republike prizadeva sestaviti vla^o, ki naj bi bila nad Političnimi strankami in bi imela na!ogo. napraviti red ter pripraviti nove volitve.
»Petit Parisien« pravi: Daladier je podal ostavko svoje vlade predsedniku Lebrunu v upanju, da se bodo pomirili razdraženi duhovi. Toda domovina ne zahteva samo izprememb osebnosti vladajočih krogov, temveč hcče tudi izpremembe dosedanjih metod in atmosfere.
»Journal« pravi: Prva naloga tistih, ki jim bo zaupana uso-da države, bi morala biti pomirjenje duhov in sprava med sprtimi strankami. Nova vlada naj bi ustvarila močno "n zedinjeno Francijo in napravila konec zavojevalnim sanjam nekaterih naših sosedov. Da se smoter doseže, se Je treba odreči raznim dosedanjim političnim sistemom, ki s0 se izkazali škodiiivi za državo. Prihodnja vlada mora doseči slogo med Francozi in napraviti red v državnih
financah. To je tisto, česar v glavnem zahteva od vlade povprečni francoski državljan.
Leon Bailbl piše v »Jouru«: V Franciji fe ne bodo prej pomirili razdraženi duhovi tn ne bomo prej doživeli reda, dokler ne pride na vodstvo države osebnost, ki je vredna takšnega položaja 2e dovolj Imamo dokazov, da je s sedanjim parlamentom nemogoče delati. Vsakdo, kdor bo dobil nalogo napraviti v državi red in mir, bo moral misliti na razpust parlamenta In na kon-sultacijo naroda o reviziji ustave.
»Quotidien« pravi med drugim: Daladierjeva vlada je napravila mnogo napak ta se je pokazala nespretno.
»Petit Bleu« piše: Zdi se nam nemogoče, da bi mogel današnji parlament še dalje delati. Ne vemo, kaj misli o tem Gaston Doumergue, vendar pa mislimo, da se moreta red in mir vrniti v državo le z razpustom parlamenta. Na podlagi tega, kar smo slučajno tolikokrat slišali, pravi list, smo prišli do prepričanja, da se prebivalstvo ne bo zadovoljilo samo z ostavko Daladier-jeve-Frotove vlade.
»Petit Parisien« pravi: Edino, kar se more Daladierju šteti v zlo, je to, da ni opazil nevarnosti, prej dokler se ni bil prisiljen postaviti nevarnosti po rotu v torok zvečer v tako dramatskih okoliščinah. Sedaj pričakuje ves narod od političnih strank, da bodo sprejele arbitražo prvega državljana In varuha ustave, sicer nas bo uinčila anarhija.
Ponovne demonstracije
Pariz, 8. februarja AA. Snoči so bile v Parizu nove demonstracije, ki so jih priredili v glavnem komunisti, čeprav so bile ponekod zelo hude, pa jih vendar ni mogoče primerjati z demonstracijami, ki so bile v torek.
Prvi spopad Je bil ob 18. na trgu Concorde, kjer je republikanska garda na konjih odbila skupino komunistov. Izgrednl-ki so hoteli prodreti čez Ellzejska polja In po ulici Gabriel do ^redsedništva republike. Tedaj so bila Ellzejska polja že vsa pusta tn prazna. Kavarnarji so zaprli svoje obrate. Razsvetljava po ulicah je bila omejena do skrajnosti. Ves okraj je bil kakor izumrt. Komunisti so prav glasno demonstrirali po bulvarjih in po raznih ulicah okoli ministrstev Glavni spopad je bil med 21. In 22. uro pred opero, kjer so z obeh strani streljali Iz revolverjev. Komunisti s0 zažgali več kioskov, porušili električne signale In razbili mnogo trgovin. Ponekod so Izropall tudi Izložbena okna. Trgovci se pritožujejo, da so jim demonstranti snoči pokradli veliko blaga. V ulici Scribe so komunisti zgradili pravo barikado s katere so oddali na policiste
kakih 20 revolversklh strelov. Kavarna
Veber v ulici Royal je bila snoči Spremenjena v ambulanto. Ranjence so polagali na mize in stolice, zdravniki in usmiljene sestre pa so jih obvezovali. Do polnoči ao obvezali kakih 250 demonstrantov.
Snočnji Incidenti niso imeli ničesar skupnega s torkovimi dogodki, ko je 30.000 ljudi demonstriralo proti vladi. Pri izgredih so bile udeležene tudi tolpe apašev, ki bo zažigale kioske in reklamne stebre, razbijale izložbe na velikih bulvarih, Jih plenile ter ustavljale avtomobile. Po vsem mestu so se klatili sumljivi elementi in prežali na plen. Ko Je policija nastopila in očistila centrum mesta sumljivih tipov, ao se razpršili v sosedne ulice in nadaljevali svoj temni posel.
Iz Lllla poročajo, da s0 bile tudi tamkaj nove demonstracije. Demonstranti so napadli mobilno gardo In je bilo na obeh straneh več ranjencev. Izgrednlkl s0 napadli redarje In mobilno gardo s kamenjem In opeko. 50 oseb je policija odvedla v zapore. Ob pol 20. Je mobilna garda končno vzpostavila red.
Naročnina znaš« mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—-.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Obsodba demonstrantov
Pariz, 8. februarja, s. PrvL demonstranti, ki so bili aretirani v pouličnih boiih. so stali danes že pred pariškim kazenskim senatom. Trije komunisti, ki razbil: š:pe pri neki prodajalni s čevlji, so bila obsojeni na ose.n oni zapora Druga dva komunista, ki st. nacionalistične demonstrante pretepala s palicami, sta bila kaznovana s tremi meseci oziroma dvema tednoma zapora. Štirje demonstranti, med njimi dva Rusa, pri katerih so našli železne palice z neke ograje, so Mi obsojeni od 4 dni do 2 tednov zapora.
Pogreb žrtev
Uipravni odbor pariške občine je na svoji seji sklenil da bodo žrtve izgredov, ki so bili v torek zvečer, pokopane na strošk« pariškega mesta.
Protestna stavka
Pariz, 8. februarja, d. Splošna delavska zveza je odklonila sodelovanje s komunist pri jutrišnjih demonstracijah, zato pa je sklenila, da proglasi v soglasju s socialistično stranko 12. t. m. opolnoči splošno stavko za 24 ur v mak protesta proti nevarnosti fašizma in za zaščito državljanskih svoboščin.
Odbor, ki vodi stavko pariških šoferjev, javlja, da »o šoferji sklenili nadaljevat', stavko, ke>r delodajalci niso izpolnili njiho-vil želj. Šoferji prosijo delavce za podporo za svoj nadaljnji boj.
Gaston Doumergue
GarttOiU Doumergue je potomec s^are hu-genotske rodbine in je star sedaj 71 let. Po končanih študijah se je najprej posvetil odvetniškemu poklicu, nato pa prestopil v državno službo in služboval več let v raznih francoskih kolonijah. Prvič je bil Izvoljen v parlament 1. 1893 v mestu Ni-mesu. L. 1902 je stopil v Combesovo vlado kot kolonijalni minister, kasneje pa j« vodil trgovinski in prosvetni resor. Leta 1913 je dobil od tedanjega predsednika Poincareja mandat za sestavo vlade, v kateri je prevzel tudi zunanji portfelj.
Ob izbruhu svetovne vojne je vstopil v Vivianijev kabinet kot zunanji minister, a je že ob koncu avgusta 1914 prepustil ta portfelj Delcasseju, sam pa prevzel kolonije. L. 1917 je odšel v politični misiji v Rusijo, L 1921 je bil finančni minister, kasneje je postal predsednik senata.
Po padcu predsednika republike MiUe-randa je bil 13. junija 1924 izvoljen za predsednika republike. Veliko pozornost je zbudil njegov govor dne 8. oktobra 1930 v Brestu, v katerem je kot predsednik republike nepričakovano ostro nastopil proti Briandovi zunanji politiki, češ, da Francija ne sme niti misliti na razorožitev. Tik pred potekom njegove sedemletne predsedniške dobe, je tudi v Niči še enkrat skrajno ostro nastopil proti razorožitvi in za politiko varnosti. Dne 13. maja 1931 je bil kot njegov naslednik izvoljen za predsednika republike Doumer, ki je padel pozneje kot žrtev atentata, Doumeng-ue pa se je umaknil v zasebno življenje, lz katerega se vrača sedaj šele na prošnjo predsednika Lebruna.
Priprave za heimwehrov$ki prevrat v Avstriji
Heimwehr zahteva razpust vseh deželnih vlad in imenovanje vladnih komisarjev — Vlada ta pokret tolerira
Dunaj, 8. februarja, g. Sedaj se šele jasno vidi, kakšni razlogi so napotili voditelje tirolskega Heimvvehra, ko so preteikld teden v Inomostu vprizorili svoj puč. Krščansko-socialni tisk, ki si.mpatizi.ra s Heitn-vvehrom, imenuje to akcijo podvig k novi državi. Ker je včeraj sledilo zgledu Ino-mosta tudi vodstvo Heimwehra na Gornjem Avstrijskem im stavilo slične zahteve, se sedaj potrjuje, da hočejo Heimwehrovci matirati na demokratični podlagi izvoljene deželne vlade in deželne zbore ter ustoličiti avtoritarno državo. Kakor znano, je parlament že leto dni .izločen od vsakega sodelovanja. Vlada se pri tem izgovarja, da se je narodno zastopstvo zaradi prenagle ostavke predsedstva samo izločilo. Pri deželnih vladah in deželnih zborih ta izgovor ne držL Zadeva je pri koroškem deželnem zboru še bolj zapletena zaradi tega. ker kaže tamkajšnji deželna glavar Kern-tnayer kot bivši pristaš veienemcev globoke simpatije za narodni socializem in vodi v tem pravcu tudi svoje posle. Tuda ostale deželne vlade imajo razen Dunaja v svojih vrstah tihe čestilce hitlerizma. Temu stanju hoče sedaj Heimwehr napravit konec z radikalnimi ukrepi. Zapletena je ta akcija samo na Dunaju, ki je v socialno-demokratskih rokah in katerim ni mogoče očitati nič sMčnega kot ostalim deželnim vladam. Ker pa hočejo heimwehrovci in radikalne skupine krščanskih socialcev čimprej uresničiti svojo željo in opravit: z enim zamahom vse. se jim zdi najprimernejše, da istočasno pomedejo tudi s socialno-de-mokratskim dunajskim rotovžem ter tamkaj imenujejo vladnega komisarja Ta poskus ra 'bi utegni! imet' slabe .o-sledice ker »e zdi. da socialni demokratje tega ne bi dopustili brez odpora. Brez dvoma b izvrši*:^ odbor reagiral s splošno stavko V ostalem prevladuje mnenje, da kancelar dr. Dollfuss prav v tem trenutku nikakor ne želi razširit: bojne fronte še na socialne
demokrate in zato mislijo, da bo imel dovolj moči. da vsaj na Dunaju zavrne takšne nevarne eksperimente Heimwehra.
Neuspela akcija na Dunaju
Dunaj, 8. februarja, g. Heimvvehrovci iščejo na vse mogoče načine povoda, da bi mogli odstranit: socalno-demokratsko upravo na Dunaju in ustoličiti svoj režim. V zvezi s tem prizadevanjem je danes šef javne varnosti, podkancelar major Fey odredil policijsko preiskavo v prostorih soda lno-de mokra tske stranke, ki pa je ostala docela negativna in ni rodila zaželjenega uspeha.
Okoli 9. dopoldne se je pripeljalo pred strankin dom socialnih demokratov, v katerem so vsi strankini obrati, načelstvo, uredništvo lista »Arbeiter Zeitung« itd., večje število policijskih avtomobilov. Stražniki, ki so imeli na glavah čelade, in so bih' tudi sicer v popolni ljojni opremi, so zasedi: hišna vrata vsega kompleksa teh hiš in zatrli dohode v ta mestni del. Nato ie nad 60 kr.nunalnih uradnikov pod vodstvom policije odšlo najprej v strankino tain:Št\o. kitT je preiskalo vso korespondenco. Del policije ie odšel v kletne prostore. kjer so stražniki prekopali tla. Vsa akc'.a je trajala do pol treh popoldne in nI ,me'a no-benc«? uspeha. Tudi v uredniških prostorih »Arbeiter Zeitung« je policija preiskala vse pisalne m:ze "n arhive, razen tega še posebej pisalne mize poslancev Danneberga. Deutscha in drug'h toda tudi tamkai ni našla ničesar. Prav tako brez uspeha bilo tudi iskanje orožia. Slično orcisKa vi po'ic'ia zved'a tudi v roslop-'•u dnnaisVe ob*:n*kp straže. V dunaisk>'b industrijskih okraj;h Atzgersdorfu. Sieben-hirtenu F-riauu in Rissingu ie izved'0 slične hišne pre skave v socialno-demokratskih lokalih orožništvo. ki pa tudi ni našlo ničesar. kar bi se moglo zapleniti. Pač pa je bilo pri tem nekaj oseb aretiranih.
Dunaj, 8. febr. g. O današnjih hišnih preiskavah objavlja policijsko ravnateljstvo:
Republikanski »Schutzbund«, ki je HI svoječasno razpuščen, je začel že pozno jeseni zopet živahno delovati in je zbral veliko množino orožja in municije za nasilno akcijo. Ko je policija izvedela za to, je izvedla v Schwechatu in nekaterih drugih nižjeavstrijskih krajih in končno tudi na Dunaju obsežne hišne preiskave, pri katerih je zaplenila veliko množino strojnic, pušk, municije, ročnih granat in razstreliva sploh. Po ugotovitvah strokovnjakov je bilo razstrelivo zelo nevarno in bi bila množina, ki so jo našli, zadostovala, da bi pognali v zrak cele mestne dele. V zvezi s tem je bilo aretiranih večje število krivcev, med katerimi so nekateri že priznali krivdo. Preiskava se bo nadaljevala ter bodo krivci najstrožje kaznovani, da se v bodoče za vselej preprečijo takšna brezvestna početja.
Ukrepi vlade
Dunaj, 8. februarja, r. Po poročilih, iri prihajajo iz posameznih dežei, pripraivlja Heimwenr slicno akcijo, kakor jo je izvedla na Tirolskem, tudi v vseh ostalih deželah avstrijske iepublike. Na Gornjem Avstrijskem pri tem ni naletela na poseben odpor in bo akcija najbrže v kratkem izvedena, pač pa je težaven položaj na štajerskem in Koroškem, kjer so deželne vlade v rokah nasprotnikov Heimwehra. Zato so postavili Heimwehrovci deželnim glavarjem posebne zahteve. Med drugim zahtevajo takojšen razpust deželne vlade in imenovanje vladnega komisarja, ki naj se mu dodeli sosvet iz vrst zaupnikov Heimvvehra. Prav tako naj se pri vseh okrajnih glavarstvih postavijo posebni zaupniki Heimvvehra kot kontrolni organi. Vsi pristaši nasprotnih skupin se morajo nemudoma odpustiti iz državne službe. Dalje zahtevajo razpust vseh tako zvanih kulturnih organizacij, za katerimi so skrivajo nasprotniki Heimvvehra, med njimi tudi društvo »Stidmark«.
Mnogo se komentirajo ukrepi, ki jih Je včeraj izdal podkancelar Fey. Odredil je delno mobilizacijo pomožne policije, ki se rekrutira iz vrst Heimvvehra. Nad 10C0 Heimwehrovcev je koncentriranih na Dunaju. drugi pa so dodelieni orožništvu ln drugim javnim ustanovam- Za njihovo vzdrževanje morajo skrbeti sovražne skupine v dotičnem kraju Obenem je dal odstaviti vse one javne funkcionarje, ki so nekako sabotirali vradne ukrepe.
Skrb za dušo in telo
Banovlnsk! svet je včeraj dopoldne razpravljal o šolstvu in pro* sveti, popoldne pa o socialnem in zdravstvenem skrbstvu
Ljubljana, 8. februarja.
Na današnji dopoldanski seji je banovin-skt s ve i nadalieval razpravo o proračunu prosvetnega oddelka.
B. s. Goričar iz Mozirja je zahteval, naj bi se posve.ala večja pozornost vzdrževanju podeželskih šol. Zasedbe rzpraznje-nih učiteljskih mest ne trpi nobenega odU šanja več. Na vsako šo-lo naj pride vsaj po en moški učitelj s potrebno strokovno izobrazbo.
Problemi nacionalne vzgoje
M. s. dr. Senčar iz Ptuja je poudarjal, da je biil referat načelnika prosvetnega oddel ka tako stvaren in izčrpen, da je obravnavaj vsa pereč- vprašanja naše prosvete V njem je zlasti tudi potreba, da se mora gojiti med našim narodom naciosaln-duh. Zlasti iz ozira na našo mejo je nujno potrebno storiti vse, da bo naša mlad na v resnici prepojena z nac-onainim duhom Če pogledamo, kako vzga^jo naši sosedje mladino, moramo priznati, da kljub vsemu postaja naša mladina naravnost nacionalni) hladna. Ni to krivda učitelja, marveč slaba posledica današnjih razmer. Sem spada tudi vprašanie zaposlitve učiteliskega naraščaja. Mladina ne išče m:lošč;ne, temveč sama hoče, da bi se udcjstvovala za namene, za katere se je pripravila. Na eni strani primanjku'e na šolah učitel.istva, na drugi strani pa čaka učiteljski naraščaj na namestitev. Gotovo bi se stvar olajšala, *e bi se zasedla izpraznjena mesta. Treba pa Oi b;Io iti še globlje in se lotiti vprašanja učiteljstva ki je že doslužflo svoja leta. vprašanja poročenih učiteljev itd. Obstojajo primeri, ko 90 učiteljice porojene s prav dobro situiranimi možmi, pri katerih ne prihaja socialna stran odločilno v poštev Banska uprava naj stori vse. kar more. da se vložene prošnje za upokojitve in nastavile na vsak način čim prej rešijo. Šte-den.ie v prosveti je najslabše varčevanje. Kar bi morda prištedili na eni strani, bi pomenilo na drugi strani tem večjo škodo v prosveti našega naroda. Ne da;aimo mladmi samo obliub in miloščine, ampak pošteno delo. da bi si lahko sama s'uži'a svoi kruh. Govo-nvk je končno opozarjal na nemško propagando v obmein;h kraj-ih. zaradi česar je še tem bolj potrebno, da pride v naše šole več vneme.
Šolstvo v Prekmurjti
B. s. Kiihar iz Murske Sobote ie obširno govoril o šolskih razmerah v Prekmurju. ki se je smatralo nekdai za nekako kazensko kolonijo. Obžaloval je. da Prekmurie ni zastopano v banskem šolskem odbo.u Trrazrl je tud' želio. naj bi se na evangelj-skih šolah nameš-Vii predvsem cvangelj«ki učitelji, na katolikih pa katoliki. Potrebno ie. da bi se razbremenile občme pri plačevanju veroučitel;ev katehete naj olaču-je banovina Prepovedo nai se tud; dvojne službe v irii družini Ugledu uč'telj5tva škoduje, da moraio obč;ne skrbeti za njihovo stanarino in kurjavo.
B s. Eriavec iz Dolnie Lendave se je pridružil izvajanjem predgovorn:ka ter je prosil, nai bi se v Prekmurie pošUiali učitelji ki so res namdniakt in nac;onalist:. Z^sti v Prekmuriu ni meeta za učitelja, k' bi se posmehoval nacionalni vzgoji in zasmehoval Sokolstvo.
Katehetske nagrade
B. s. dekan Kurent iz krškega sreza je izjavil, da se glede katehetskih plač povsem oridružnie izva aniem pr^dgovo.mi-ka Kfihana Plače za katehete naj se vnesejo med izdaje banofinskega proračuna Če na to ne bi b;lo mogoče, naj bonska uprava odredi, da morajo občme nakazovati ra vpii-orik povsod 'enake nagrade, ker se sedai doga;a. da p1 aču je jo ponekod po t in celo po 2 Din od ure. drugod pa 2rt dinarjev
B s Ravrvkar iz Radeč je poudaril, da Čaka 750 uči tel i ev na namest;tev. dočim je na naših šo'ah več «to poro^en;h učiteljic. katerih mo?ie imaio take dogodke, da je z njimi zagotovljen obstoj družine.
Podrobnosti iz w svetnega proračuma
Banovins-ki svet je nato pričel podrobno razp'*vo o pm-fl"unu prosvetn^^ odHel-ks Os«*V>ni izdatki znašajo 1-SOOrt Dm M "d stv?»ftvmi 'zdatki so stroški šolske^ odbora 13 009 D:n. p^snevki 7<? oomo^ne šole v Liubliani in Mariboru 001(X> D:o. potmTiP 7a srečke šol^V-p podroTrVe <td 50 000 Dm. podnoo-e m c-adho in popravila šol«k:h POsIn<nsi (>00 0M D;1i. n-Henevek banovm^Vemii ?o'sk»mtJ fondn 200 000 d;-nariev Za strokovno irobra^bo ti^Mistva je dolo?«»n''h W10O0 Din. za nndnore rt odVnn kniig ra m'id:n«ke 1m?'7n;ce ;o<"<0 d:nariev za telecno v7*oio učencev ''O000 dmarrev. za oodno^e šolam in Vi<trr./-n:tirnim ustanovam, revne učence SO 000 Dm za kidfit^o m za d~7fjv1'flnsko vz^oio naroda SO 000 TVn. r<* npsne«ev<»n''» nn-odne prosvete v obm^inih kra^h 60 000 dti. ra naročnine m n^dnore za Wtiirne ed:c;;e m časonise 23000 D:n. ra Sokolstvo ?00Aon (jinr^V. 79 srvkn.1cke čete 5o po«eKet 100 ti<?oč Din. za šolska okrevališča 100 000 dinarjev ra vzdrževanje poslopij srednrh šol 400 D;n ra vrd'fevanie pokloni' učite'"?? 148 1^0 d:nariev ra stvarne potrebščine meščan«,k?h šol ^00 000 Din. ra honorarje ra neoHverne prerim^re na srednrh in meši*flne-kih šolah 4^000 Din. za
fond v evbf" 7nan«tv<*ne'»a izpo-
polnjevanja 50.000 Din, za štipendije dijakom srednjih in visokih šol 200.000 Din. za dijaške Kuhinje m domove 50.000 Din. za muzejsko društvo v Ljubliani 15.000 Din
za Muzejsko društvo v Mariboru 20 000 dinarjev, za Muzejsko društvo v Celju 15 tisoč Din, za Muzejsko društvo v Baškem 2000 Din. za Zgodovinsko društvo v Ma rtboru 20.000 Din za Geografsko društvo v Ljubljani 5000 Din. za Narodno galerijo v Ljubljani 50.000 Din, za ustanovitev na rodnega muzeja za Belo Krajino 4000 D:n. za znanstveno društvo za humamstične vede v Ljubljani 20.000 D:n. za odkup umetnin. zgodovinskih in umetno obrtnih predmetov ter starin 40.000 Din, za ljudske univerze 15.0*10 Din, za narodno gledališče v Ljubljani 100.000 Din. za narodno gledališče v Mariboru 330.000 Din za gledališka gostovanja 30.000 Din. za glasbene šole in povzdigo glasbene kulture 50.<'00 D:n. za ureditev vojaških pokopališč 20.000 D'n itd. Skupno zna*a proračun prosvetnega oddelka fi.025.144 Din.
Razni predlogi
Banovinski svetniki so k posameznim ! postavkam izražali razne svoje želje.
3. s. Arko iz Ribnice je poudarjal, da so morale mnoge občine po komasaciji povišati zaradi šol doklade, zaradi česar je absolutno potrebno, da priskoči banska up-a v a na pomoč. Ni potrebno, da bi se zidale šolske palače, ker zadostuje, da dobi podeželsko prebivalstvo razmeram primerne šole.
B s. Lavtižar iz Kranjske gore se fe pridružil izvajanjem predgovomika.
Ban dr. Marušič je izjavil, da so posamezne občine nesorazmerno obremenjene. Zato bo treba ustvariti splošen fond z« izravnavo občinskih bremen.
B. s. dr. Senčar je predlagal, naj bi se ptujski občini nakazal za vzdrževanje^ gimnazijskega poslon:a vsaj prispevek 50.000 dinarjev. B. s. Birolla iz Zagorja je priporočal da se pov;ša postavka za odkup umehro od 40000 na 100.000 Din. B s šolar iz ptujskega okraia je opozoril da je vojaško pokopališče v Strmšču nri Ptuju zolo zapuščeno: dati je treba občini podpore za ureditev vojaških grobov. B * Gol on h iz Maribora je priporočal, nai se znesek, določen ra odkup umetnin, porabi predvsem za dela živih umetnkov.
P orno črnk bana dr. Pirkma'er je iziavil. da se za odkun umetnin določeni znesek ne more uporabljat* samo za dela živ:h umetnikov, ker se dostikrat pojavi potreba. da se odkupijo tudi stare umetnine, ki bi drugače odšle v inozemstvo.
B. s. Birolla je pripomnil, da predstavljajo starine toliko vrednost, da za njihov odkup znesek 100.000 Din pač ne pomeni mnogo. B. s. dr. Bratkovič je priporočal banski upravi, da prispeva k obnovi stare cerkvice Sv. Duha v Slovenigradcu, ki je ena najstarejših cerkva v Sloveniji. B s. Vidmar iz Ljubljane je opozarjal na obupni položaj naše inteligenčne mladine, kr jo je treba rešiti za vsako ceno.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je izjavil da bo banska uprava posvečala tej zadev vso pozornost. Vendar pa ni netočno, da bi za šolsko mladino ne bilo nič storjene ga, saj obstoja cela vrsta koristnih ustanov za podpiranje dijakov Imamo Akademski kolegij in Oražnov dom. pa tud: me-stna občina ljubljanska stori mnogo za našo mladino. Banovna daje 120 dijakom štipendije po 120 do 140 Din na mesec.
B. s. Arko iz Ribnice je naalašal potrebo pravične razdelitve finančnih bremen za meščarrka šole na poeam^ne občine. Tidi b. e. dr. Senčar iz Ptuja se ii izrjk-il za proporčno razdelitev stroškov za meščanske šole Razen t^ga je predlagal, naj bi se podpora Muzejskemu društvu v Ptuju rvovišala od 15 000 na 30.0"0 Din. B. s. Snoj iz Tržiča se je pridružil mnenju predgovornikov o razdelitvi stroškov za meščanske šole. B «• Lavtižar iz Kranjske gore ie opozoril, da občini v Kranjski gori in Bohinjski Bistrici nimata ered^ev za vzdrževanje ta mošnji h vojaških pokopališč. Če bi e > znesek za vzdrževanje pokopališč porabil za skupen 2Tob tam pokopanih voiakov. bi bila stvar enkrat za vse-lei reSena
Pomočnik bana dr. Pirkmajer t«
pripomnil, da je v tem pogledu naša država vezana na mednarodno konvencijo, zaradi česar se zarleva na predlagani način ne more urediti Po možnosti pa bo banska uprava prispevala za oskrbovanje vojaških pokopališč. B. s. dr BratkoviČ iz Slu-veniigradca ie opozoril na spor raridi plačevanja stanarine strokovnim učiteljem na meščanskih Vilah, ki «o v etaležu osnovnošolskih učiteljev. Poudarial ie. da bi «3 na zakonit način ta stvar čim prej uredila.
Povečanfe gluhonemnice
B. s- Ivan Tavčar iz Ljubljane ie priporočal razširienje ljubljanske gluhonemnice. ker so morali letos zopet odkloniti sprejem več^ga štev;la otrok.
Ban dr. Marušič je odgovoril, da ie banska uprava ž? začela zbirati fond za povervanie gluhonemnice. Poudaril je ob tej priliki tudi požrtvovalnost osobia. ki vodi ta zavod
Vsetičiliška knjižnica
B s. Ivan Tavčar |e izrazil prepričanje. da bo banska uprava storila vse. da finančno ministrstvo ne bo črtalo iz bano-vinst-e^a pror»7V'na zn*>ka 200.000 Din za zgradbo vselčdiške Vniižnice v Ljubljani. Obenem ie orosil. nai ban iaposluK da ee vstavi v rir?avrti proračun za leto 1934.-35.
Državna razredna loterij
Dne 8. februarja so bili Izžreban! naslednji večji dobitki drž. razredne loterije:
Din 3.000.— št.: 4? 511
r>in 2 ono.— St.: 45.757	_
flin 1 noo — st • 4 d04 4 430. 4.437. 4.4fi2. 4.407. 5.902. 5 Pfil. 5.9fi3. 5.965, 10 RC« 00 70« 9? 09 7Qfi 90 7po 37 010 37 001 ^7.084,42.522,45.733,45.755, 51.572. 51.580. 58.308. 73.334. 73.354, 73.356. 73.372.
Zadružna hranilnica r. z« z o. z„ Ljubljana, Sv, Petra c, 19
znesek 800.000 Din za zgradbo vseučilišč* knjižnic« ▼ Ljubljani.
B. e. dr. S e n Č a r je poudarjal, da ie postavka banovinskega proračuna za zgradbo
vseučiliške knjižnice v Ljubljani tako upravičena, da bi bila vsaka nadaljna beseda odveč.
Gimnazijska poslopja v Ljubljani
Pomočnik bana dr. Pirkmajer v
ompinil, da je že načelnik prosvetnega oddelka v svojem referatu poidarial potrebo zgraditve novega poslopia za III. državno realno gimnazijo v Ljubljani, ki je <<edai nameščena v nezadostnih prostorih. V to svrho ie določen v proračunu za s-daj znesek 400.000 Din. ker je mirna potreba. I;> pride mlad:na v zdrave higienske M.skc prostore. Razen te-rg je v prorač m vnesena anuiteta %<JO0O Din za odkup poVopj > I. državne realne gimnazije v Ljubljani To poslopje, ki stoti v Vegovi ulici, ie 'a-1 ban o vinske hranilnice. Doslej je plačevala zanj drživa na;emnino. s 1. aprilom pa nreide obvennost države za naiemnino na bauov:no Zato se je banska uprava ollo-čila za o^iknp tega poslopia iz gosipodar sk'h razlogov
B. s. nm*ir Koder lz Murske Sobote je ob tei priliki priporočal nai banska uprava posrednis. da dobi Murska Sobota popoln"1 višio gimnarijc. Ni.^govi prošnii se je pr:-dn'ril tr.idi b. s. K ii h a r.
Ob koncu debate je porno^n^ bana dr Pirkmaier dal razne pojasnila govornikom. nakar ie bila raznrava o proračun i r>rosvetn»rra oddelka končana ter peia 18. zaklm*-'w». Nadaljevan'« i» b;,o naiv>-vviano za 16. uro.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji sta biM najprej prečrtana zahvalna brzojavka minerskega sveta za pozdrave z otvoritvene šefe banovinskega sveta in brzoiavka Zvez; gostil-ničarekih zadrug, poslana z dan^^iega občnega zbora v Mariboru. Zveza prosi banovinski sve?t. nai pdpira njene težnje.
Socialno skrbstvo
Nato Je banovinski svet začel razpravo o prroačunu oddelka za socialno politiko ?n narodno zdravi;. Ekspoze. ki ga je predložil načelnik oddelka dr. D o 1 š a k. naglaša. da je težka depresija svetovne gospodarske krize vtisnila svoj pjčat tudi *> cialno političnemu tidejslvovanju banske jprav;. Činitelji. ki eo se v nonualm;h razmerah vsak po svoje bnvili s podpiramem siromakov in onemoglih ter z zaščito deoe, ee v naraščajoči stiski vedno pogosteje obračalo na bansko upravo za pomoč pri njihovem delu. Slično s« razvija proces pri občinah, ki spričo sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne moreio zbrati dovoli sredstev za navedene evrhe in zato tudi re-flektiraio na pomoč bi nov i ne. Bansko uprave je izdatno podprla kraljevska vlada z uvedbo obširne pomožn > akcije potom izvajanja javnih del. Učinki te pomožne akciie so bla^odeijno vplivali, vendar na je banska uprava tudi v lastnem delokrogu podvzela učinkovite mer? izvin oflevira rednega banovinskega proračuna ter izdala toidi naredbo o podpiram! j brezposelnih in pobijanju delomržnosti. Dalje je ustanovila »Bednoslrt' rfvlad«. katerega sredstva so bila predvidena z zneskom 9000000 Din. Ob mani katastrofalni povodnji ie uvedla ob«imo pomormo akcijo za poplavljamo«.
Nato se ekspoz* bavi s D06amemimi pe-no<?ami socia^neca skrbstva, poroča o el3-mentam;h ner.Todah. o irselieništivni. o brezposelnosti in r>oda'<i nato program za proračunsko leto
Zdravstvo
V	dm<wm delu obravnava ?kspoze zdravstveno skrbstvo, ki se kaže v dveh orav-eih: v skrbi za vzdrževanje in izpopolnitev zdravstvenih ustanov ter v stremlieniu. da se državna služba na polh preventivne medicine in higienske prorvarrjmde čim izdat-ne;e podpre hidi p strani banovine. V dravski banov:ni ie 7 banovinffkih bolnic: v Mariboru bol ni no^eiin. v Celju (3S4 b. p.V v MumsVi Soboti (1^0 b. p.), v Slo-vmiTradm '139 b. pV v Brež.infh C13S b p.>. ž»nska bo1n'ra v N<*vem mestu (114 b n.) in javn* bolnica v Ptiini (96 bolniških r*vdeli1. Sk««no ramolaeaio Kanovin«ke bolnice z 1S71 bolniškimi nosfeliami. ^co ro v vseh boln:cnh r>rimanjkn*e pi-o«tora za bolnike, ker fe naval na bolnice leto ra N-tom ve«!' >n ie roras^t t'd1 v 1 .»tn 19^8 ra okroglo 3 o^totVe. Potr^b^ po ^rSiritvi
bolnic postaja vedno bolj živa in neodlo^iiva.
Glede hiralnic bo potreba pokreniti akci-io. da prično občine sam3 aktivneie »vla-lovati pri preskrbi onemoglih z ustinasvlja-n'em občinskih, ali še boljše sreskih hiral nic. Dvoje ba no vinskih hiralnic v Vojniku in Ptnin n'k*W ne rndestnie potrebim.
V	upravi banovine je tudi zdravilišče za pljučno bolne na Golniku. V zdravilišču, ki je prvovrstno, je prostora za 210 bolnikov. V zdravilišču Dobrni je dotok tujcev kljub gospodarski depresiji ostal isti kakor prejšnje leto, v Rogaški Slatini pa je padel ptset v primeri z lanskim letom za 725 gostov, to je za 12 odst. Promet z mineralno vodo se razvija z ozirom na današnje težke prilike še dokaj ugodno.
Proračun oddelka za socialno politiko In narodno zdravje znaša v rednih Izdatkih 10.182.471 Din, v Izrednih Izdatkih 6.059.820 Din, skupaj 16,242.291 Din.
Aktualni problemi socialne poUtike
B. s. Ivan Tavčar je v svojem govoru izvajal, da v času »plošme bede Ln velikih BociaLnih problemov ne bo mogel proračunski znesek niti od daleč zadostiti najnujnejšim potrebam Banska uprava bi imela biti matica vsega socialnega skrbstva v ba novini. Od nje bi morala prihajati iniciati va za vse poglavitne socialne akcije v ba novini ln njena naloga bi bila. da materiel no podpre vse socialne ustanove, ki so splošnega, preko ožjih krajevnih razmei segajočega pomena Večje mestne občin«, ki imajo več sredstev na razpolago, izdajajo redno do 100 Din letno na glavo prebivalstva za socialno skrbstvo, male podeželske občine pa komaj po 10 do 20 Din. Da
be dobilo socialno dele t podeteljn trdnejše temelj«, j« nujno potrebno, da s« usta-aove pri rseb • ruskih načeistvlh socialni rvtaratl s posebnimi referenti. Up tn nada aaroda je mladina, če vemo to. nas ni etrah velikega Števila moralno in teieano zanemarjene mladine, ki ie brex skrbstva prepuščena sama sebiT Bolnic«. Je ta i Srnice bodo polne tega rodu, če ▼ pravem času ne zajezimo propadanja otrok. Zavetišča so eno med sredstvi, ki lahko ohranijo mladi-ao moralno ln telesno zdravo. Banska uprava vzdržuje le dvoje dečjih zavetišč v Mariboru ko Ljubljani. Neodlolljiva je ustanovitev novih zavetišč po srezih s pomočjo banovine Ln občin
Se danes nimamo zavarovanja za starost Po podeželju in mestih se množe invalidi dela, ki na stare dni nimajo kotička, kjer bi uobili skro.uj»io streho in vsaj najnujnejšo prebrano. Kakor dobimo deuar za re-ste ali za gnojišča ali semena in če hočete, za ves 90 milijonski banovinsid proračun, tako ga moramo dobiti vsaj toliko, da dobi vsako leto dvoje srezov zavetišča za onemogle.
Brezposelne bi najučinkovitejše ln najbolje zaJovoljili, ako bi jim dali delo. Poa-pore v denarju in prehrani so Ie zasilna s e siva, ki morajo beuo le lajšati, a ne >ip;aviti. Ka'iar zastane privatna iniciati va, je dolžnost države in seveda tudi banov« in občin, da mobilizirajo kapitale in prično z javnimi deli. Pred kratkim arno končno dobili tudi pri nas uredbo o Jav-•lih delih.
Za podpiranje brezposelnih predvideva banovinski proračun 3()O.UOO D;n, poleg zneska 4,700.000 Din iz bednostnega sklada. katerega precejšen dej (2.5<>u.0<j0 Din) ie Da namenjen za mezde pri cestrr:h delih. V rediu je, da se je davščina na me-zde znižala. kar se obeta v državnem proračunu enodstotsno zvišanje ushižbenskeea davka. Ni pa v redu, da se izloči iz bednostneea sklada davščina na mozemce. ki je upravičiva edino v zvezi s podipiraniem brezposelnih. Nujno je potrebno odredit:, da moraio, večia podjetja vsaj mesec dni preje javiti nameravane redukcije oseb ali mezd pristojnim oblastem, da imaio te možnost pravočasno ukreniti vse potrebno za najnujnejšo preskrbo odpuščenih delavcev.
B. «. Golonh i® Maribora Je predvsem zahteval, naj se napravi temeljit načrt najpotrebnejših javnih del in se najdejo sredstva. da se ta dela izvedejo. Nadalie se je tovornik 'bavll z vprašanjem brezposelnosti. zaradi katere trniio tudi naš kmet,
trgovec 4d naši tndustrUa. Oovor* te dati*
o potrebi, da se po&pešuje nai izvoz, dalje o naii finančnj polit ki. o denarni Itrizi itd. Slednjič se je govornik ia h valil za podporo izplačano za lansko proračunsko leto zadrugi »Novinarski dom« ter pro«i! naj banska uprava izipiača ta prispevek tudi za letošnje proračunsko leto.
Razni predlogi
ban. svet. dr. Obentuel i 'esenic le grajal, da je prispevek za bi. e sklad-
n;ce, ki je bil dve ieti zapore-^....u vnešen v banovinski proračun, letos nzostai. uri-sai je terki poiožaj bratovsk;h sktadnic. Njihovi č!an; so doslej v 9 et h vp.ačaii nad 9o milijonov, sedaj pa se DratovsKe sklad-n:cč skušajo sanirati s tem da so pov.Saie starostno mejo, ziržale starostno rento in povišaie pr;srevke od 5 na 14 odstotkov. Zato je dolžnosi. da jim tudi banovina priskoči na pomoč.
ban dr. Marušič jc v daljšem govoru reagiral na izvajanja vseh treh predgovornikov in obljubil, da bo po najcohš h močeh in v mejah možnosti prav rad si osvoud vse iniciative.
Govorilo ie nato še več govornikov med temi b. s. Snoj. ki je tudi zahteval naj tekst.'iine industrije prispevajo za zgradbo malostanovanjskih hiš. notar Koder, ki se je bavil z vprašanjem sezonskih da:avcev v Prekmuriu.Gornjak, ki je opozoril na onemogle delavce, ko se vmeio v domovinske občine, a jih te ne morejo preiiveti. Bajuk* ki je zahteval posebno hiralnico za Beio-krajino itd
Podban dr. Pirkmajer le obšrno odgovarjaj. na sprožene predloge in obljubil, da Jih 'bo banska uprava do skrajnih možnosti
vpo Ste vala.
Ban. svet. župtun Pire lz Kranja J« razložil projekt kranjske občine, ki bi rada gradila zdravstveni dom z a.ntituherkuloz-nim dispanzerjem Prosil je bar.sko opravo, da bi posredovala pri centralni vladi v prilog tega projekta.
B. s D e t e 1 a se Je tn<1i bavll s vprašanjem hiralnic, b. s. K a h a r je razvijal socialno skrbstvene probleme Prekmurja ln predlagal, naj bi banovina ustanovila zavarovanje kmetsklh poslov. Slednjič Je še b. s. dr. Senčar naelaSal, da ptujska banovlnska bolnica tn hiralnica ote vzorno noslujeta, da pa sta nujno potrebni razširjenja.
Prihodnja »eja bo Jutri dopoldne.
1
Balkanski sporazi
bo podpisan ianes
Svečan sprejem zunanjih ministrov Je vtisa in Titulesca v Atenah — Slavnostno razpoloženje v mesta
Atene, 8. februarja, p. Davi o>b H.45 sta prispela s posebnim viakotn iz Jugoslavije jugosiovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič in rumunski zunanji minister g. Nikola Titulescu. Ob enem se je pripeljalo tudi večje število jugoslovenskih in rumunskih novinarjev. Na kolodvoru je bil gostom prirejen izredno svečan sprejem. Pozdravili so jih predsednik vlade g. Tsaldaris, zunanji minister g. Maksimos, turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bei, ter mnogi drugi grški odlioniiki. Navzoči so bili tudi jugosiovenski. rumunski in turški poslanik z osobjem poslaništev. Pred kolodvorom, ki je ves v zelentu in zastavah, se je zbrala velika rrmožica. ki je goste živahno aklamirala. Ministri so se odpeljali po sprejemu v hotel, kjer so bili za n>e rezervirani prostori.
V Atenah se je zbralo veliko število novinarjev iz raznih balkanskih držav m zastopniki vseh večjih svetovnih listov in agencij, kar dokazuje, kolitko važnost pripisuje mednarodna javnost podpisu balkanskega pakta. Novinarji iz balkanskih držav so gostje direkcije za tisk v Atenah in grškega novinarske-
ga udruženja, ki jim je danes opoldn«
priredilo intimno kosilo.
Vsi današnji atenski list! v toplvh člankih pozdravljaj predstavnike zavezniških balkanskih držav in v daljših komentarjih podčrta vajo važnost balkanskega pakta, naglašajoč. da je dan podpisa balkanskega sporazuma zgodovinski dan ne samo za Grčijo, nego za ves Balkan.
Svečan podpis pakta
Atene, 8. februarja, g. V veliki dvorani akademije bo jutri dopoldne svečano podpisana balkanska pogodba. V v»eh državnih uradih in javnih podjetjih bo delo počivalo, da bo uradništvo in delavstvo lahko prisostvovalo brezžičnemu oddajanju ceremonij pri podpisa.
Visoko odlikovanje TsaMarisa
Atene, 8. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Nj. Vel. kralj Jugoslavije Je odlikoval predsednika grške vlade g. T3aJ-darlsa z redom Belega orla L stopnje.
Minister dr. Kramer zastopnik zunanjega ministra
Beograd, 8. februarja, p. S kraljevim ukazom je imenovan minister g. dr. Albert Kramer za zastopnika zunanjega ministra, ki se mudi v inozemstvu.
Seja vlade
Beograd, 8. februarja, p. Danes popoldne se je vršila seja vlade pod predsedstvom g. Nikole Uzunoviča. Razpravljali so o tekočih zadevah.
Zasedanje finančnega odbora
Beograd. 8. febnrarja. p Finančni odbor Narodne skunščine je ;mel danes plenarno sejo. Predsedoval je prvi podpredsednik
Slavko Sečerov Na dnevnem redu je bila uredba o organizaciji postne, telefonske in brzojavne službe Prometni minister inž Padivojevič je podal daljši ekspoze. naka^ je odbor uredbo soglasno odobril. Jutri bo začel finančni odbor razpravljati o državnem proračunu za leto 1934/35. Kot uvod v raznravo bo podal finančni minister daljši ekspoze.
Prometna podajan'a z B^teari'0
Sofiia, 8.. februarja p Davi so prispeli
v	Sofijo kot delegati uprave lugoslovenskih državn;h železnic generalni direktor llič n načeln;ka Maricovič tn Zdravkovič Na kolodvoru so bili Mvelet' od predstavo"kov bolgarskih državnih že1ern<c Jutri se bo i oričela krmferenca. na kateri bodo razprav- i 'iali o :7bo1i5flni» prometa med lugnsla
vi	jo m Bolgarijo ter o izenačen iu ?e1ez- j nišk;h tarif Po konferenci bodo iu<*osl> venski delegatje napravili izlet po Bolgariji.
Pravočasno preprečena železniška nesreča
Zagreb, 8. februarja, n. Me>d poamki beo-grajbivega vlaka, ki oi moral tik pred poldne vi>in prisipeti v ^agreb. je nastaia velika panika. Ko je vlak že pribrzei preko sav-Sikega mostu, je namreč strojevodja zapazil, da prihaja proti njemu tovora, vlak iz Zagreba. Takoj je spoznal nevarnost in priče, nagio ustavljati svoj vlak. Bu jc tudi že zadnji čas. brzi vlak se je ustavil pičle tri metre pred že stoječim tovornim vlakom. Zaradi naglega ustavljanja brzov.a-ka so se potnik, tako prestrašili, da so pričeli skakati kozi okna in vrata preko nasipa ob prog;. Neka žena si je pr, tem zio-mila nogo. Materialne škode ni bi>io. Obiaati so uve^Te preiskavo, da se doženejo vzroki te nezgode.
Pri astmi In bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni pora.iajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Josefova« srrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
nannvpd
Zas-rebSka rremensfca napoved za danes: Pret »žno vedro, ponekod nekoliko bolj oblačno, boli tonlo stalno — Situacijs vče-raiSnjega dne: Ciklon se le premaknil e severa oreko vzhodne«« dela kontinenta proti iu<Tii feir j» žj dosegel Črno morie. Pnnafcka vremenska napoved 7,a petek:
Podnevi iužno vreme. V enem ali dveh dnevih boli hladno.
Maši kraji In ljudje
Konkurz Vzajemne pomoči
Včeraj je bilo v justični palači burno zborovanje
upnikov
Ljubljana. S. februarja
Velikanski je bil davi naval na sodišče. Ljudje so prihajali kar v dolgi procesiji in se ustavljali pred veliko razpravno dvorano. Bila je še zaklenjena. Nabralo se je tako na hodniku I. nadstropja justične palače okrog 500 ljudi, ki so vsi vneto čakali, kdaj se otvori sestanek upnikov v konkurzni zadevi »Vzajemne pomoči«. Sodnik Anton Avsec, ki že dolga leta vodi razne konkurze, je kmalu po 9. odredil, da so odprli dvorano. Na pomoč je bila obenem pozvana policija, da je delala red in posameznike spuščala v dvorano, ki se je kmalu napolnila do kraja. Čuli so se klici: »Na zatožno klop s krivci, ki so nas ogoljufali!«
Poieg sodnika so bili še uradno navzoči: dosedanji upravnik odvetnik dr. Viljem Krejči, ravnatelj Vzajemne pomoči g. Hočevar in njen uradnik g. Oblak. V dvorani je vladal takoj od začetka velik nemir. Sodnik Avsec ie zvonil in nato pojasnil: »Danes je prvi upniški zbor v konkurzni zadevi Vzajemne pomoči (klici; »Krivce državnemu tožilcu!«). Ta sestanek ima predvsem namen, da se potrdi stari ali predlaga novi upravitelj konkurzne mase. Nato bo treba voliti upniški odbor petih članov. To je vse!« (medklic: »Konkurz doli!«). Sodnik je nato vprašal zbor, če lahko še nadalje ostane upravitelj dr. Viljem Krejči. Zdaj so sc spremešali vzkliki: '»N aj ostane!... Naj ne ostane!... Konkurz doli!... Zahtevamo mirno likvidacijo! ... Nočemo konkurza!.., Denar nam nazaj!«
Tako je nastalo hudo prerekanje in razprava se je deloma vršila v dvorani, deloma na hodniku. Konkurzni sodnik je dajal potrebna pojasnila. Takisto je upravitelj dr. Viljem Krejči pojasnjeval, da je konkurz otvorjen od sodišča in da ga ni mogoče odpraviti. Ce pa kdo misli, da to pojde, naj le stavi primerne predloge za razdelitev premoženja Ali danes gre samo za dognanje, če obstoje proti osebi upravitelja kaki zadržki.
Cula so se najrazličnejša mnenja. Sodnik j« pojasnjeval, da upravitelj ne bo prejel nikake druge nagrade, kakor Jo predpisuje zakon. Med velikanskim viharjem so se čuli ponovni klici: »Krivci hodijo svobodni. Kako se je vodila likvidacija?« Drugi zopet je miril: »Bomo prej dobili, če smo tiho! Predložite račune!«: Sodnik: »Tega danes ne moremo, ker to ni likvidacijski narok. Jaz bi konkurz rajši rešil danes kakor jutri... Aii potrdite sedanjega upravitelja?« —• Naposled so se vendarle vsi upniki sporazumeli in so po dv«urnih pogajanjih potrdili dosedanjega upravitelja dr. Krejčija.
Med temi burnimi pogajanji je porabil upravitelj konkurzne mase priliko, da je v kratkih izvajanjih orisa! gmotno stanje Vzajemne pomoči. Ko je bil 12. decembra lani konkurz otvorjen, je bilo denarno stanje naslednje: 1. v blagajni je bilo 1558.70 Din; 2. v Poštni hranilnici 591.722.37 Din; ; v Hranilnem in posojilnem konzorciju 7210 Din; 4. v Mestni hranilnici ljubljanski 405.036.70 Din in 5. pri raznih dolžnikih 4.126.757.17 Din. Mnoge terjatve so dvomljive in je veliko vprašanje, če in kako jih bo mogoče pridobiti. Zlasti so v zadnjem znesku tudi visoke postavke bivših funkcionarjev, ki jih ne bo mogoče izterjati. (Klici: »Doli z njimi! Imena!«). Nadalje so funkcionarji Vzajemne pomoči ustanovili nekatere zavode in podjetja, Jako Letoviški dom, Jugosport in Prvo kmetsko podporno zadrugo za živino. Predlagati bo treba, da se v prvi vrsti otvori konkurz nad tvrdko Jugosport. (Medklic: »Pride 19. t. m. na dražbo!«).
Upravitelj dr. Kreiči je nato navajal po stanju v knjigah glavne dolžnike in ti so: V Zireh je bilo kupljeno posestvo za Din 152.384.50. Izkazalo pa se je, da zemljišče ni last cerkvene nadarbine marveč občinsko. Sedaj ni niti denarja niti sveta Več-
ZVOCN1 KINO »DVOR«
_Telefon 27-30_
Samo Se danes ob 4., 7. hi 9. uri
Dekleta v uniformi
Po gledališkem komadu »Včeraj ln danes« od Kristine Winsloc. V glavnih vlogah: Hertha Thtele, Dorothea VVieck, Emilio Unda in Ellen Schwanneke. Nov *Foxov« zvočni tednik?
ji dolžnik je bivši ravnatelj Rudolf Šinkovec, od katerega ima konkurzna masa p? knjigah terjati: 1. znesek 632.952 Din in 2. znesek 954.813.40 Din. (Medklic: »Ni izterljivo! Nima nič!«). Šinkovcu sledi Ve-koslav Pele z dolgom 425.03350 Din. nato Avgust Ogrizek s 83.3S0 Din Letoviški dom s 60.340 Din, Prva kmetska podporna zadruga s Din 133.220.75 in »Jugosport« z 1.434.000 Din. V dvorani raste nemir. Glede Jugosporta potrjuje upravitelj, da je sedaj pod prisilno upravo. Dalje je gospod upravitelj navaja!, da je še primanjkljaj 632 000 Din nepojasnjen Kdo jih je dvignil? Dalje: Doslej je prijavilo svoje terjatve okoli 1600 upnikov, če bi se upoštevali vsi zapadli, že plačani prispevki in vplačila ter že zapadle posmrtnine. bi znašala pasiva nad 48 milijonov. Imovina je eilno majhna. G. upravitelj je slednjič še pojasnil, da je znašala likvidacija stare Vzajemne pomoči v poldrugem letu 450.000 Din.
še mnogo burnejši je bil nato drugi del zbora. Šlo je za volitev petih članov upniškega odbora Nekateri so zahtevali poimensko glasovanje. Sodnik Avsec pa je
pojasnil: Za ta primer bi bilo treba razposlati do 4500 obvestil in bi znašala samo poštnina do 6000 Din. Pojavili sta se torej dve listi: list* Vekoslava Bučarja in lista odvetnika dr. Peršina Za slednjo listo je bila tudi skupina »Efaks«, ki ima svojo pisarno na Napoleonovem trgu in ki je bila razposlala tiskana obvestila o konkur-zu Vzajemne pomoči, v katerih je pozvala upnike, naj zahtevajo, da pride 4o sana-cije.
Naposled je bila predlagana III. kompromisna lista, ki je bila po dališem debatiranju in prerekanju soglasno sprejeta in je bil UDniški zbor ob 13, zakliučen. V upniški zbor so bili izvoljeni: dr. Aleš Per-šin, odvetnik, Mirko Mlakar, trgovec, Leopold Goršič. žandarmerijski Duškar in Ste-vo Rajšič, trgovec, vsi v Ljubljani in Ernest Škof, sodavičar v Kamniku. Namestniki pa so: Andrej Cekada. trgovec, Mirko Marušič, knjigovodja. Viktor Šlegl, gostilničar, Ivan Šenčur, Jakob Šenčur, pod-preglednik in Ivan Grilc, upokojeni sprevodnik drž. železnic, vsi v Ljubljani. — Pripominjamo, da je treba terjatve prijaviti okrožnemu kot konkurznemu sodišču najkasneje do 28. februarja. Poznejše prijave se ne bodo vpoštevale. Za 15. marec je določen likvidacijski narok, pri katerem se bodo posamezne terjatve priznale ali zavrnile. O tem bodo upniki pismeno obveščeni. V primeru, da jim sodišče n« prizna terjatve, morajo najkasneje mesec dni po obvestilu vložiti tožbo.
Ukradeni prstani Marije Svetogarske
Drzen cerkveni ropar je odnesel za 25.000 Din plena
Ljubljana, 8. januarja
Po Šiški se je davi zarana raznesel glas o skrajno drznem vlomu v novo cerkev. Vlom je bil izvršen v okrilju noči in je tat odnesel velik plen.
Že med jutranjo mašo so nekateri verniki opazili, da pri stranskem oltarju Matere božje Svetogorske nekaj ni v redu. Ko so natančneje ogledali, so videli na prtu krvave madeže. O žalostni zadevi so takoj po 7. uri hiteli povedat župniku dr Modestu Novaku, ki je ugotovil, da je cerkev res bila ponoči deležna vlomilskega obiska
Vlom v cerkev je bil izvršen pri malih stranskih vratih nasproti župnišču. Vlomilec jih je odprl s pomočjo železnega predmeta, s katerim je odrinil zapah. Stopivši v cerkev se je najbrže takoj napotil pred oltar Matere božje in prižgal tamkaj, da je bolje videl, majhno svečko. Za prižig je porabil več vžigalic, ki jih je nekaj raz-tresel na kamnu pod oltarjem. Cerkveni ropar je nato stopil na oltar in razbil 9 mm debelo šipo, ki je zakrivala votlino v zidu, v kateri stoji kip Marije z detetom. Lopov se je najprvo spravil nad zlato Marijino krono, ki jo je skušal sneti, pri čemer pa se je najbrže hudo ranil na roki kajti na podobi, a tudi na oltarju je pustil krvave
madeže. Krone, ki je skozi kip pritrjena
v ziclu, zločinec ni mogel sneti, zato si je naložil lažje delo. Pobral je s krone okrog 50 zlatih prstanov in uhanov z vdelanimi dragimi kamni in odšel po isti poti, kakor je bil prišel. Mogoče tudi. da se je ustrašil kakega šuma in zbežal, preden je opravil cvlotni rop tako, kakor si ga je bil zamislil. Jezuščkove krone, ki bi jo laglje snel in ki ni pritrjena tako močno kakor Marijina, zraven pa predstavlja tudi večjo vrednost, se mož ni lotil. Najverjetnejše zaradi tega, ker je menil, da ga kdo preganja. saj o verski obzirnosti pri njem ne more biti govora.
Župnik dr. Novak je takoj po ugotovitvi vloma nemudoma telefoniral policiji in ji poročal o dogodku. V Šiško je takoj od-hitel eden detektivov, ki si je ogleda! prizorišče vloma in začel poizvedbe. V cerkev je bil poslan tudi policijski daktilo-graf, ki je na oltarju posnel več prstnih odtisov. V teku dopoldneva je zaslišala policija več znanih cerkvenih tatov, ki se nahajajo zdaj na svobodi in izmed katerih stanujejo nekateri tudi v Šiški, vendar so doslej še vsi zaslišani dokazali alibi.
Ukradena zlatnina, ki so jo darovali cerkvi dobri ljudje, predstavlja vrednost nad 25.000 Din.
Želje in zahteve občinskih nameščencev
Z zborovanja obč. nameščencev iz dravske banovine
Ljubljana, 8. februarja.
V zvezi z zasedanjem banovinskega sveta so se vse te dni vršile na mestnem magistratu tudi seje Zveze organizacij občinskih uslužbencev, ki so se jih udeležili številni zastopniki občinskega uslužbenstva iz severnega in južnega dela dravske banovine. Banovinsko predstavništvo ima namreč na svojem dnevnem redu tudi sprejem nove uredbe o občinskih uslužbencih, ki naj bi kot zakonita pragmatika za trajno uredila socialni položaj nameščenstva v naši komunalni politiki. Razumljivo je, da se občinski uslužbenci od vsega početka živo zanimajo za to vprašanje, od katerega rešitve zavisi vsa bodočnost celotne njihove stroke, posredno pa tudi bodočnost vsega našega komunalnega življenja na de* želi.
Uredba, ki pride pred banovinski svet, predvideva v svojem osnutku z ozirom na krajevne razmere dva draginjska razreda v vsaki kategoriji. Najnižja plača naj bi za občinske nameščence brez formalno dovršene šolske izobrazbe znašala v prvem razredu 450 Din in 200 Din doklade, v drugem razredu 450 Din in 100 Din doklade; za nameščence s srednješolsko izobrazbo znaša osnojma plača v obeh razredih 700 oziroma 650 Din (z odgovarjajočimi do-kladami), za uradniške pripravnike z visokošolsko izobrazbo pa 900 oziroma 800 Din. Uredba dopušča možnost, da posamezne občine po svojih lokalnih razmerah s posebnim statutom zvišajo te prejemke. Napredovanje se v občinski službi vrši na vsakih pet let. Službena doba traja 40 let, na kar ima uslužbenec pravico do pokojnine v višini 85 odstotkov.
Te določbe so med občinskim nameščen-stvom vzbudile živahen odmev. Pripravljena uredba občinskim nameščencem nikakor ne bo zagotovila njihovega dosedanjega gmotnega položaja, temveč jim ga bo v občutni meri poslabšala. Povsem jasno je, da niti v najbolj idealnih vaških razmerah noben javni nameščenec ne more živeti ob osnovni plači 450 Din, ki se mu z doklado zviša nekaj malega nad 500 Din. Še bolj jasno pa je, da se občinam ob dejstvu, da se za nameščence s fakultetno izobrazbo postavlja osnovna plača 800 Din, niti malo ni treba bati, da bo od strani izobraženstva kakšen prevelik naval na te občinske službe. To so plače, ki bi komaj zadostovale za mezdo nekvalificiranim delavcem na cesti, nikakor pa ne dosezajo življenjskega minima za javnega uradnika,
ELITNI KINO MATICA
_Telefon 21-24 _
Samo še danes ob 4. ori
(večerne predstave odpadejo zaradi koncerta)
LOUIS GRAVEUR
v veseli opereti
„Pevčeva ljubezen"
R, A. Roberts — H. Riihmann
NOV ZVOČNI TEDNIK!
ki je kot občinski tajnik ▼ provinci prod
ljudstvom prvi, najbližji predstavnik državne oblasti in javnega reda. Občinski tajnik, občinski nameščenec vobče že od nekdaj ni samo »uradna oseba« na vasi, on je že od nekdaj tudi prvi zaupnik ljudstva in najbližji nacionalni delavec med njim. Ta njegova funkcija je na posebno izrazit način prišla do veljave zlasti v najnovejši dobi oživljenega, prerojenega nacionalnega dela. Prav v tej naši dobi bi občinski nameščenci v prav veliki meri zaslužili, da jim zakonodajna instanca zasi-gura položaj, kakršen jim gre. Saj pa občinski tajniki tudi niso ljudje, ki so prišli pisarit na vas morda samo zato. ker so se v velikem življenju polomila jadra njihovih karijer. Občinski tajnik je na vasi naj-neposrednejši posrednik med državo ln državljanom, on je najbolj poklicani nosilec nacionalnega dela med narodom — in res je med občinskimi nameščenci na deželi mnogo odličnih nacionalnih, socialnih in kulturnih delavcev.
Uredba, kakršna bo predložena banovln-skemu svetu, bi izpodkopala temelj temu dragocenemu delu. Občinski nameščenci so po svoji organizaciji na vseh odločujočih mestih zaprosili, naj bi nova uredba zagotovila vsaj dajatve, kakršne je nameščencem legalizirala uredba, ki jo je nedavno sprejel svet savske banovin« v Zagrebu.
Fotoamaterji, poslužite se prilike!
Sveži filmi uporabni do sept. 1935 1. od 0X9 8 snimkov 26« Sch. 4 Din 15.— 8 snimkov 26° Sch. k Din 18.— 8 snimkov 26° Sch. h Din 22.—
Povrhu še eno povečano sliko
13X18 gratis za vsak pri nas kupljen film.
FOTO TOURIST LOJZE SMUC vis-a-vis hotela Union
Zagrebška uredba je povsem prilagojena
zakonu o državnih uradnikih in ie določila enake prejemki »n enako službeno dobo, kakor jo imajo državni uradniki. Zagrebška uredba predvideva tudi rodbinske doklade podobno kakor uradniški zakon, medtem ko ljubljanski osnutek teh doklad sploh ne omenja.
Občinski nameščenci, 2 njimi pa tudi vsa naša narodna javnost pričakujijo,, da bodo predstavniki banovine razumeli ijihov položaj in jim bodo zagotovili pragmati-ko, ki odgovarja njihovemu poslanstvu med narodom.
Tu bo zrasla najmodernejša šola!
Ljubljana, 8. februarja.
Ogromna gramozna jama v bežigrajskem okraju severozapadnega dela Ljubljane je tako velika, da bi v njej moglo stati pravo mesto, ako ne bi bilo dosti večje od Višnje gore. Jama je nastala zaradi kopanja gramoza, ki so ga desetletja potrebovali pri gradnji novejših hiš v Ljubljani. Kot stavbni materijal je ta gramoz od drobno presejanega peska do debelejšega kamenja za betonska dela prav dober, slabše se obnese za posipanje cest, keT je apnenec premehak. — Te velike jame seveda ne kaže zasuti, ker bi požrla neverjetne količine zasipnega materiala; pač pa jo bo-
do še nekaj izkopali, da bo dobila lepšo geometrično obliko, potem pa nameravajo nanjo postaviti najmodernejšo šolsko zgradbo v mestu, osnovno šoio za bežigrajski okraj, kateri se bo baje tudi pridružila v bližnji ali daljni bodočnosti zgradba za gimnazijo. Zaradi tega bodo podrli tudi vse enodružinske zasilno hišice, ki so si jih reveži postavili v času največje stanovanjske krize na tem cenenem svetu. Želeti je le, da bi občina tem siromakom preskrbela drug cenen svet ali stanovanja, potem pa naj kar prično z gradnjo nove šole, ki je je mesto ▼ resnici potrebno.
Štiri smrtne žrtve avtomobilske nesreče v Splitu
Split, 8. februarja
Poleg poročnika korvete Bojana Ahlina, ki je bil takoj mrtev pri strašni avtomobilski nesreči na svečnico zvečer, in šoferja Mirka Perša, ki ni učakal zore, sta legla v prerani grob tudi poročnik korvete Armin Afrič in narednik strojnik Josip Perhaj.
Poročnik korvete Afrid je bi! tako hudo poškodovan, da so zdravniki že pri prvem pregledu v splitski bolnišnici obupa-vali nad njim. Edino nado je dajala ra-njenčeva mladost. Od ure do ure pa je postajalo ranjencu hujše in v soboto pred polnočjo je izdihnil. Oči mu je zatisnila njegova mati, ki je ves čas bdela ob njegovi postelji. Narednik Josip Perhaj pa se je boril s smrtjo do ponedeljka zvečer. Zdravniki so bili sprva prepričani, da bo zmagala njegova močna telesna konstrukcija. V ponedeljek pa ga je že popoldne napadla silna vročica in ob 22. je preminil v prisotnosti svoje žene in nekaterih tovarišev. Tudi Josip Perhaj je bil Slovenec, ki pa je našel v Splitu in v Divuljah mnogo dobrih prijateljev. Ker je bil izredno močan, so bili vsi prepričani, da bo prebolel nevarne poškodbe in opekline.
Ahlinovo truplo bo prepeljano v njegovo ožjo domovino, njegovega tovariša Afriča, ki je rodom iz Pule, pa so prepeljali v Mravince. Prebivalci tega kraja so namreč vzljubili mladega častnika, ki je prihajal često med nje na obiske k svojemu stricu, ki je župnik, ter izrazili željo, da bi počival med njimi. Svojega mladega prijatelja so Mravmčani z velikimi častmi in globoko žalostjo pokopali v ponedeljek. Spličani, ki sploh globoko obžalujejo strašno nesrečo in njene žrtve, so v velikem številu spremljali na zadnji poti mladega šoferja Mirka Perša. ki je našel svoj zadnji počitek na pokopališču Lovri-nac. Tam bodo položili k večnemu počitku tudi narednika Perhaj a, ko bodo prispeli
v Split neki njegovi sorodniki.
Ranjena in opečena mornarja Josip Stam-buk in Milovan Ivanovič sta, kakor pravijo zdravniki, izven nevarnosti, posledic« strašne nesreče pa bosta dolgo nosila. Prvi ima močno razrezane, drugi pa opečene roke.
JUTRI NA PUSTNO SOBOTO
premiera
največje filmske senzacije seda-
njosti:
Elitni kino MATICA
Zaradi velikega zanimanja se rezervirajo vstopnice že danes. Te-telefon 21-24.
KULTURNI PREGLED
Še o Devalovi »Gospodični«
Ob »Gospodični« JacQuesa Devala se človeku odpre, kako ie z vsem smešnim in tragičnim prav za prav: da je vse smerno samo trafika, ki ji ene relacija v času in prostoru ne poznamo. S hladnim mirom je Devai nazval svoje delo komedija Ln ta zgodba o stari guvernanti, o hčeri bogatega pariškega advokata in o njenem tajnem, zatajenem otroku je v resnici vesela zgodba. Za vsem bučnim smehom, za vso vedro lahkoto, v kateri poteka dejanje, za vsemi brezskrbnimi obrazi pa nekje daleč v ozadju stoji nem in mrk brezimni tragični junak komedije — sodobna velemestna družb«.
Preprosta zgodba, kakor si io le moramo misliti. Lepa Chrietine, ki ji skrbni starši vzdrži jejo družflbnico do devetnajstega leta. se ie na rivieri 6rečala z lepim Egipčanom in oče in mati se na račun tega sreča nia šj mesece pozneje rada pošalita z njo Christini sami pa ni do šale: pod srcem ee ii drami novo življenja, ki ga ie Fašim dal Mwi smešnim vikom in krikom hiše. v kateri žive oče in mati. sestra in brai kakor malo poznani gostje v hote-lu. rase tragični konflikt. Chlistina si ne upa z besado na dan. nobenega dnige^a izhoda ne vidi pred seboj kakor smrt. V tem pride nova
guvernanta _ zapuščena žeoa, ka fe po
francoskih mestih vzgojila osem ~oeposkih
hčera in je zmerom spet 6topila na cesto, kadar so njene varovanke dozorele za oltar. »Gospodična«, kakor se ji reče, v trenutku razume vso stvar, reši Cliristino. da <rre na skrivnem rodit, in gre potem sama živet za otroka, ki je vse življenje tako vroče hrepenela po njem, pa ji ga življenje ni dalo.
Ob jedru te zgodbe ie pisatelj oživil nazorno. zgovorno sliko današnje velemestne družba in njenih razrvanih efličnih osnov. Deval je izrazit meščan, zato njegova kritika ne reže kakor g secirnim nožem, niti ip odrešuje. Družba, kakor jo vidi okroy sebe, si mu zdi brez izhoda im brez upa. Tudi Christine. katere drama ie v tem krogu še naiboli človeška, ne pride do očiščenja: potem ko ie padla, ie sled 6vojega greha samo izbrisala za seboj in se je vrnila v življenje, iz katerega ie bila, na ples. k cigaretam, v brezskrbno radost. V >go-snodifini« guvernanti pisatelj orisal proti pol tega moralno trhlega miljeia. Preprost. skromen človek iz malomeščanskega "»veta pride, da visoko družbo reši iz katastrofe. da reši življenj? nienega še nerojenega otroka- V teij delovni ženi ie zaprtih zadosti živih, plodnih sil. da Franciji, da Skupnosti ni treba obupati nad bodočimi pokolenji: njej je usojeno, da sprejme otro-
ka, lci se ga drugi boje. Jacgues Deival si ni mogel kaj. da ne bi te gospodične naslikal do neke mere v trdih, grobih potezah, kakor se mora meščanu vobče zdeti njegov dedič, ki prihaja od spodaj, trd in grob. V oodobd njenega brata je pisatelj ta svoj odnos še ostreje podčrtal in je hotel pokazati svoj nazor, da prihaja rešitev prav iz tistega gladnega, upornega barbarizma, ki do-rašča v delovnih in umskih ljudeh.
V režiji M. Skrbinška je komedija doživela dognano odreko podobo. Marija Vera je bila v dovršeni igri personifikacija gospod i črn'?: mirna, stroga in skopa, kakor žena, ki ve. da bo svet še živo potreboval njene roke. Malo Christino ie igrala Šaričeva. Lepota in izgubljenost razvajenega. pa samemu 6ebi prepuščenega ve-likomestnega dekleta, čistost in greh so živeli v nji. Gregorin in N a b 1 o e k a sta bila gospod in gospa Galvo'sier: priku-r>en, neprestano zaposle<n advokat, ki ga vsak hip čakajo razprav? po vsej Franciii. in njegova soproga, ki ima e svoio zuna-nic-ato. svo!o hišo in svojimi rejami še boli d^la čez glavo kakor on. Železni k ie v Mauriceu upodobila živega veVkomest-"ega eWsma Brat i na 1? podal slugo Jeana v dovršeni kreaciji, kakor pravi av-toT o njem: »Sveti se kakor netopirjeva dlaka in je vpis gladek in po!ze<k kakor star gmš.c V slko.r>>m. na markantnem liku ie Debevec odigral inž. Bontina.
Igra žanie pri občinstvu mnogo n »zadržanega priznanja.	Fri.
Novi „Proteus"
Pmvkar izišla 4. (januarska) številka edinega slovenskega časopisa za poljudno pri-rodoznanetvo »Proteja« prinaša razpravo nniv. prof. dr. A. Koširja >Kri nam pripoveduje«. Avtor obravnava poljudno in jasno najbolj zamotane mikroskopične taine krvi tn pove n. pr., da imamo v telesu toliko eritrocitov, kolikor i? treiba, da bi nanizani drug poleg drugega več kot štirikrat ovili zemeljski ravnik, a po površini bi dosegli ljubljanski nebotičnik! Izredno zanimiva razprava se bo še nadaljevala. Dr. V. Bohinec piše v članku »Himara« u prirodnih plinih in o nlih najdiščih; pr tem pove mnogo zanimivega o tem pojavu v preteklosti in sedanjosti. 0 izrabi prirod-nega plina v Jugoslaviji pravi pisec ob koncu svojega članka: »Doslej izrablja v industriji menda edinole Teslič svoj metan v Sisku. Vendar se zdi, da je zlasti pri Li-piku prirodnega plina zelo veliko. Največja množina pjina. ki 90 jo tam doslei dobili tekom enega dneva, je znašala 1 milijon kub. mat rov! Nai bi se tudi ori nas našel kak podieten B4erofon. ki mu ne bi bilo treba oegaza. pač pa vpemeza«. da ukroti podzemeljske himer? našega ozemlja in jih. puhteče, izipremeni v konieke sile.. naši industriji in našim mestom v korist!« Dr. Edvard P a j n i č opisjjie z vidika temeliiteea poznavalca naše flore iz-orehode na Barje med Drenovim gričem in Bevka'mi. Članke zaključuje prispevek o Siri ju Ln njegovem spremljevalcu«
Slede posamezne rubrike, m«i njimi
drobne vesti. Tu je treba posebej opozoriti na donesek >Protej evega« urednika dr. Pavla Grošlja »Pred sto leti«, ki označuje letošnje jubileje znamenitih pri rodoe lovcev ter razne izum? in izsledke 1. 1834. Nadalje Lmaš tu beležke v Mendeleievu, o papriki Ln vitaminih, o ponesrečeni gojitvi sladkorne pese v Angliji, jalovem poskusu, kije stal državo 400 milijonov funtov in beležko o »žurnalističnih spodrobljajihc na nevarnih tleh naravoslovja. Pregled neba v februarju ter vprašanja in odgovori zaključujejo to pestro Ln poleg tega še lepo ilustrirano številko.
Mariborsko gledališko pismo
V iadr'em času nastajajo v programu pripravljajoči!! se del vedne spremembe, ki jih povzročajo razne težkoče. Gledališka pisarna obljablja premiere dram in operet. namesto njih pa dobimo na oder dela. ki so bila namenjena za poznejši čas. Tako sam zadnjič poročal, da se pripravlja »Vijolica z Montmartra« s stalnim gostovanjem gdč. Erike Druzovičeve iz Zagreba, namesto tega smo pa dobili »Š t a m b u I-s k o rožo«. Med napovedanimi in nenapovedanimi gosti sta nas zadnje dni obiskala g. Stjepan I vel j a. bivši tenor našega gledališča, in tenor Ivan Gorsky. bivši član beogTaiske operete. Prvi r? nastopil v »Mali Floramye«, drugi pa v »Grofici Maricic Sprejeti sta bala oba dobro, zlasti
Foto vse ceneje!
C. R. film 6x9 cm. 8 posnetkov, uporabni rok do junija 1935 . . Gevaert Express film 4^x6 cm, 8 posn,, uporabni rok do julija 1934
1 tuc Voigtlander Illustra plošč 6MjX9 cm.........
1 tuc. Voigtlander Illustra plošč 9X12 cm.........
Razvijanje vsakega filma 1 Din. Kopija 4% X« cm Din -.75, Kopija 6X9 cm 1 Din
DROGERIJA GREGORIČ
Din 12.— 99 IO-" „ 10— .. 20.—
dr. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova uL 5.
1612
•	Shodi JNS v krškem srezu. V nedeljo 11. t. m bosta v kršKtMii srezu dva stioua. Prvi lx» ob S.30 dopoldne v dvorani botela »Jadran« v Radečah, drugi pa ob 14.30 v Ruvaiiovi gustiini v St. Jurju pod Kumum. Poleg domačinov bosta poročala na obeli shodih narot'ni poslanec g Alojzij Drmeij o gospodarskih vprašanjih ter novinar g Oton Ambrož o političnem položaju iXe-neiu se vršiti redni letui skupščini omenjenih občinskih organizacij JNS. Udeležba na shodih je za članstvo JNS obvezna!
•	Začetniki srbskega novinarstva. Se pred »Srbskim novinam«, prvim časopisom kneževine Srbije, je izhajal list »Kosovo« v Prištini za področje nekdanjega turškega kosovskega vilajeta Lifet je izhajal na 4 straneh, 2 v turškem, dve pa v srbskem jeziku Zgodovinarji »o čeau> omenjali ta časopis, niso pa mogli najti nobenega njegovega izvida. Profesor Mitropia lz S kaplja je nedavno dobil št. 427 od 20 novembra 1. 18S5 tega lista iz n«ke privatne knjižnice iz Prištine, a je oilo t.*> orr>-pozno, da bi jo bil uvrstil med druge prvence srlskega novinarptva na beograjski razstavi.
Pri bolezni goltanca, bripavosti glasu ln nahodu so neobhodno potrebne okusne AN A COT FASTILE.
•	Premestitve v ieieznlSkl službi. Premeščeni So uradniki Vidi. položajne skupine: strojevodje: Furlan 'ivan, Grošelj Ignacij, Keršinar Andrej, Mecilošek Josip, Novak Franc in Župančič Matija, vsi iz Ljubljane v kurilnico Ljubljana glav. kol. »dm uradnika Gračner Karel ln Žele Andrej iz Maribora na Maribor kor. kol.: Gajšek Anton, oficiai, iz Ljubljane » Ljubljano glav. kol. Obračuinč Ivan, prometnik v Ljubljano glav kol.; h.*mar Frane, oficiai. iz LJubljane v prom. ko-merc. oddelek direkcije; v isti oddelek šte-fula Frančiška, blagajničarka iz Maribora; IX položajne skupine: Kušar Ivan prom. uradnik iz Hrastnika v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Glažar Viktor, oficiai. iz czi«. k p rogov sekciji Zidani most: Bizjak Iv.,
Velika maškarada
Ljubljanskega Sokola
PUSTNI TOREK. NARODNI DOM
oiicial v LjuDlja-uo giav koi.; Smiujvec Franc, oficiai, od progov. sekcije na po stajo Zidani most; Petrič Marija, brzojav-kinja v Ljubljano glav kol.; Makovec Ferdinand, strojevodja, z gor kol. v kurilnico Ljuiljana glav kol.; Gaa:>arič Franc, oficiai, iz Ljubljane glav koi. v pro. k. oddelek direkcije; Gabrič Alojzij, prometnik, lz Ljubljane glav kol. v pr k. oddelek direkcije; Pavlin Oton, prometnik, iz Zirov niče v st Vid-Vižmarje; X. položajne skupine: Steiner Karel, prom oficiai, lz pr. k oddelka direkcije v Ljubljano glav, kol.; Belič Franc im Dovgan Rudolf, pom. strojevodij, z gor. kol. v kurilnico Ljubljana glav kol.; Jurman Janez. pom. nadzornik proge v postajo Maribor glav kol.; uradniški pripravniki: Pleša Jožef iz Litije v Hrastnik; Vovk Janez iz Velenja v Trbovlje; Jordan Henrik iz Celja za vršilca edinosti nadzornika proge v Dolnjo Lendavo; Prosen Boris iz Rajhenburga v mrežice; Mekina Adolf iz Vuzeniee-Mute v 2i rovnico; Obran Franc, iz Vidma-Krskega v Vuzenico-Muto; zvaničnik I kategorije: Mencej Janez, predkurjač z gor. kol. v kurilnico Ljubljana glav kol.; zvaničnlki II. kategorije: Gornjak Franjo. blokar, Ia Pragerskega v Sv Lovrenc na Poh.; Do-miter Mihael, čuvaj proge v postajo Maribor glav kol ; Gamze Anton, kartant lz pr. k. oddelka direkcije v Ljubljano glav kol.; Wagner Maksimiljan, merač, iz Maribora kor. kol. v Prevalje; Baiošek Janez,
^ vesti
kartant k progorni sekciji Maribor glav. proga; Hetzl Henrik, kartant v pr. k. oddelek direkcije; Skoda Janez, merač, iz Prevalj v Ljubljano glav. kol.; ln služitelj Andrej Kupljenk, svetiiničar lz Ljubljana na Jesenice
♦	Smrt bivšega n'3kega velikega župana.
V	Beogradu Je umrl 64 letni Dragutin M Slmič, ki je bil 1. 1924. veliki župan v Nišu. a je potem kmalu stopil v pokoj. Pckojiuk je bil potomec stare rodbine l-z Snied irev-ske Palanke ln vzoren upravni uradnik. Sreski načelnik Je bil ie pred vojno, med vojno pa Je šel prostovoljno na fro.ito
♦	Otvoritev zimskega kmetijskega tečaja v Križah pri Tržiču. V torek 6. t. m. Je bil otvorjem v Križah zimski kmetijski tečaj Poleg domačega občinskega odbora ln okoliških županov, učiteljstva Im duhovščine je bilo navzočih nad 100 mož. gospodinj, deklet ln fantov Kriški župan g. Kuhar je pozdravil prisotne zastopnike obla-stev in priporočal stalno obiskovanje predavanj Tečaj ?e otvoril sreskl načelnik vladni svetnik g. dr. Ogrln un pri tem poudaril važnost kmetijskega strokovnega pouka ln posebej Se državljanske vzgoje na kmetih Pomen zimskih kmetijskih tečajev za povzdigo kmetijstva Je pojasnil sreski referent kmetijski svetnik g. Sustlč
V	imenu sreskega kmetijskega odbora je izpregovorll še odborov predsednik g. Tomaž Križnar, nato pa so se pričela predavanja Tečaj oteta uspehe, saj Je v trži-Skem kotu zanimanje za povzdigo kmetijstva prav živahno, stanje kmetijstva pa potrebuje pobud im razmaha.
• Zagrebški zoološki vrt predstavlja vrednost preko 2 milijona dinarjev. Ožji odu-or mestne uprave, ki skrbi zanj Je sestavil svoj proračun Im nov sumu o sodstvu te javne ustanove. Iz poročil je razvidno, da je obiskalo zoološki vrt lani 228.187 oseb. število živali se je zmatno po. večalo, tako da ima vrt že 716 prebivalcev Vrednost Inventarja Iznaša poldrugi milijon. vreLnost živali pa okrog 6UO.OUO Din Letos bodo pomnožili zoološki vrt z ne-kau-nmi eksotičnimi prebivalci, da bi mol občinstvom zbudili še večja zanimanje.
*	Muslimanski romarji ali hadžije Iz Bosne so se letos pogodili s »Putnikom«, ki je organiziral skupno hadžijsko potovanje v Meko ln Medino za velike praznike Kurban Bajrama. Odhod lz Sarajeva je bil odrejen 25. t. m. Te dni pa se je skupina hadžijev sama podala na pot. ker ni zaupala »Putnikovi« organizaciji da bi prišla pravočasno v sveta mesta. Zastopnik »Putnika« je Izjavil, da so romarji nasedli arabskim agitatorjem, ki hočejo tujce čimprej privabiti v svoje kraje. Ce bi hadžije odpotovali iz Sarajeva 25. t. m., bi prispeli v Meko že 12. marca, glavni praznik arefat pa je šele 25. marca. V Medino pa bi romarji po »Putnikovi« organizaciji prispeli 11. marca ln ostalo bi jim 40 dni za razgled Medine in 4 ali 5 dni pred arefatom bi bili lahko te v Me-ki. Mnogi romarji sicer ne vedo, da se dandanes ne potuje več tako, kakor se je potovalo pred 10 ali 20 leti, glavni vzrok, da so hadžije prekinili svoj dogovor s »Putnikom«, pa je arabska špekulacija, kl povzroča našim ljudem veliko škodo in ki naj bi jo v bodoče skušale preprečiti naše oblasti »Putnik« Je ponujal vsakemu romarju tudi pismeno zagotovilo, da bo pravočasno prispel v Meko. a tudi to ni pomagalo.
•	čiščenje židovskih priimkov. V zadnji številki »Židov«, glasila jugoslovenskih cionistov, ki Izhaja v Zagrebu, je dr. La-voslav Sik plediral za fonetično pisavo židovskih priimkov in istočasno tudi za nli-hovo čiščenje. Po njegovem predlogu naj bi se fonetično pisala vsa hebrejska Imena, ker odgovarja to bolj hebrejskemu Je ziku. kakor pa pisava, kl ima zveze z ger-manstvom ali madžarstvom -Istočasno pa naj bi židovske ustanove skrbele za to. da bi se za vsa imena madžarskega, nemškega ali Španskega porekla našli hebrejski izrazi.
•	Obledele obleke barva v različnih ba^ </ah In Dllslr, tovarna JOS REICH.
mm
ples Sokola O.
na pustno soboto v Kazini.
Sloga jazz.
Sredstev za iztrebljenje
je mnogo. Zanesljivo, milo ln normalno izpraz-njenje omogočajo ARTIN - dra-žeje.
Vsebina Škatlice po «.— IMn radost u Je za 4 do 6-krat.
Dobiva ae v vseb lekarnah.
Odobreno rt ne. m«. i»*tci*« m Mro4n<-ff» i<ir»rj». & Br. a H4. od U 4*c»mbr« 1935
• O slapu Plive pri Jajcu daje sedaj
»vojo izjavo tudi ura'ni list vl-aske banovine, da se ne bi razne vesti o nenaval-nih tepremembali struge Plive napačno tolmačile v veliko škodo turizma v vrba-ski banovini. Po tej izjavi se vodovje Plive deli v dva dela in sta tako blizu skupaj nastala tudi dva vodopada. Novi Je za 2 in nižji od prvega, kl je še vedn.> močan Oba slapa se bosta dala spet združiti, nikakor pa ni trela misliti na to, da bi mesto Jajce izgubilo »m jo veliko prirolno zanimivost im lepoto.
Bel! dnevi
Od 12. do 24. februarja
MAN U F A KTUR A
S O U V A N
M e a t n i trg fi t. 24.
■
• Zanimivo poizvedovanj« po radiu. V
srbski vasi Varvarinu so lani sejiuarji razdejali ves cigauski tabor, dve ciganki ln nekega cigana pa ubili, ker se Je po vati raamesel glas. da Imajo cigani 8 letno dekletce, katero so nekje ukradli ln oslepili. Ta deklica, ki Ji Je ime Ana, Je po strašnem dogodku zatrjevala, da sta bili ubiti ciganki njena mati kn teta. Vkljub otrokovemu zatrjevanju pa so trdili neki kmetje, da je bil otrok ukraden nekje v Južnih krajih. Slepo deklico je vzel v oskrbo Dom slepih v Zemunu. Amica je pozneje sama jela pripovedovati, da nI bila vedoo pri ciganih, marveč da Je doma li Karboneša in da so Jo cigani ukradli, ko je pasla pure. Sirota Je zelo zgovorna ln da bi se sa kak način dalo dognati, od kod Je, so Jo sedaj postavili pred mikrofon beograjske radiopostaje, da Je tam povedala svojo zgodbo. Mala Ana Je pripovedovala vse. kar Je že poprej Izpovedala svojim odgo-jiteljicam v zavodu, im sedaj čakajo, ua se bo kdo Javil ter razkril preteklost nesrečnega otroka.
C
Pustni korzo
| fantov šentpetrske fare S
y pustni torek 13. februarja 1934. g □ v vseh prostorih na Taboru. g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OL' • Razpisi nagrad tudi v sedanjih hudih časih niso rediki, vendar pa so te nagrade pogosto vezane s tako težavnimi pogoji da jih skoraj ni mogoče dobiti. Založba mesečne družinske revije »Prijatelja« pa jc razpisala krasne nagrade, ki jih vsakdo lahko dobi z malenkostnim trudom. Za Det naročnikov vam podari krasno moderno knjižno polico, kl bo okras vsakemu stanovanju. Pa še druge dragocene nagrade ima Le poglejte razpis t drugi Številki letošnjega letnika, kl Je pravkar izšla! Prinaša toliko zanimivega branja, da Je pridobivanje naročnikov zanjo prava Igrača. Dr •Ivan Lah objavlja početek svoje povesti iz starih čaBov »Greh gospoda Oresta«. Ivan Vuk se je oglasil s prikupno novelo »Trenutek lz življenja«. Novela Paula Burkeja ,Dokaz« bo prava sliščica za ljubitelje kriminalnih povesti. SmeJan se boste humoreski Katajevega »Eksempiarju«, še bolj pa Cehovega »Vdovi«. Z zanimanjem boste brali ilustrirane poljudno pisane članke »Ženska lepota«, »Girlsi«, »Strupeni plini« in »Fotografske kurioznosti«. V literarnem pregledu je izčrpen članek Bo-židara Borka o H. G. Wellsu, čigar fantastični roman »Boj z Marsovci« je izšel pred kratkim v »Prijateljevi« založil. Literarni drobiž ln anekdote o pisateljih dopolnjuje tu rubriko Predel »Iz tehničnega sveta« prinaša lep članek »Ali Je tehnika res neromantična?« in kratek pregled novih izumov Nekakšna ljudska univerza Je rubrika »Da boš vedel« Dr. Pavel Breznik referira o Sinclairjevem filmu »Grmenje nad Mehiko«, ki ga Je režiral sloviti Rus Eisenstein. Kakor vselej je tudi to pot v »Prijatelju« obilo res dobrih smešni? ln ne pretežavnih ugank lepimi nagradami.
Iveija. ki se je po odhodu iz Maribora ix> sebuo tehnično in igralsko vidno LZipoool nii. V drami nam napovedujejo i>edai gd? Mlekuževo iz Ljubljane, ki nastopi v Devalovi »Gospodični«. Lani je gostovala v Ascheve.iii »Bogu maščevanja« s prav b-pim uspehom.
Glavni dogodek je bila medtem eev^a premiera operete »Štambulske rože«., ki si je z sriasbo Leona Falla priborila dostop na skoraj vse operetne odre. na katerih je srečno prjžKela svetovno vojno in vsa ieta. ki so ji sledila. Danes že davno ni več Carigrada s haremi, feramdžami. fe 6i, turbani. širokimi hlačami in »orientoni*. in operetni Kimal paša je veliki »ahazit Car preteklosti in romantike dni nemirne-n-?s;a skitaled Pierrea Lotyja deljje na zu-nai antikvariPno. sentimentalnost in >jla« ba pa I i rešujeta to »rožo*, da more še prijetno dehteti sredi modernih »šlanerjev« jazz bamiii- Velikega zunanjega pompa -i«1 poznamo vef. smo pri inscenac.i>ah boli skromni. k^kor smo bili. vendar more okus tudi ob skromnost' nuditi zadosti V tem (rsini nas je .Štambulska roža«, katere premiera je bila v soboto, zadovoljila Prav tako Harastovičeva režiia. da«i bi bile nekatere cirkuške paiacade lahko izostale Nekai časa smo se jih izogibali in smo prav sijajno shaiali: čemu nai jib uvajamo znova? Posebno »jahanje« na oart nerici V tako neokusno da «oada morda v kak bezniški varile, nikakor pa ne v teater ki hoče bit' imetniška ustanova. Tu ne apeliram na režiserja, pa? ne na ?osp upravnika in njegovo resno voljo! Glasbe-
no delo n. kapelnika H srzoni je pokazalo tudi tu uspeh tiste linije, pod katero navadno nikoli ne pade. Orkester je boli unitirjen in zbor se potrudi. Bili eo trenutki, ko je bil izvrsten.
Elisce-lenca Kemal paša g. Rasbergerja je bii odignan preveč površno, da bi nas navdušil za svoje dostojanstvo; pač pa je bila zopet prav prikimna Kemalova hčerka Kondia Giil ffdč. Udovičeve. ki se je razživela pevsko in igralsko. Živahno Mi-dili Hanum je odigrala in odpeJa gdč. Bar-bičeva posrečeno, in g. Sanoin je b;1 sim-oatifpm Ahmed bei. Zelo posrečeno komično figuro je istvaril g. Gorinšek iz starega trgovca Mtill?rja. mladega Mfillerja ie r>a izoblikoval e- Harastoviič, kakor vedno zabavno. Ce bi oipustil nekai neokusnosti. bi bila ta kreacija prav dobra, ena bol;š;li niegovih figur R^ervirana Desir6 je bila gdč Starčeva. Direktorja hoMa f? odigral originalno in izvrstno g. Medven. Ga. Ra-vinova je briliirala kot iift-boi. Ostale nlo-"e so imeli: ga. Gorinškova ?erkesko služabnico. g Naknst prvega nalakaria Fu-rijan pa diourega natakarja. R . Rehar.
!nterv?ew dr. Otona Berkopea 8 slarl«tom nrof. Karlerenom. ki ga »e priobčilo »Jutro« v številki z dne 1- februarja, so zabeležil? nekateri češki listi. »Narodni Listy« ao pr?oM:li oni odstavek iz tpea znamenitega razgovora, ki hvali prašk? slovanske knjižnic?. V »Venkovu« ie E. Cech objavil Karlgrenovo iziavo srlede podelitve Nobelove nagrade Baminu. Pri tem pa poro-
čevalec označil «*>t rudnika »Jutrovev-a« Kulturnega pregleda g. dr. 0. Berkopca za .našega« (t. j. češkega) publicista. Mi tako cenimo oero in delovanje našeea praškega rojaka, da ga za enkrat še ne maramo priznati Cehom, kakorkoli si pridno uveljavlja tudi med njimi I
Predavanje o Jugoslaviji v dunajski »tiraniji«. V dunajski »Uraniji« je te dni predaval prof. Kari Konig o svojem potovanju to Jugoslaviji. Njegova izvajanja so spremljale šitevilne skiorprtične slike.
Pregled prevodor iz srbohrvaščine in slovenščine t češfino podaja v nainoveijšjin i9.-10.) zvezku praske Ceškoslov-jugosiov revije znana prevajalka Ana Urbanova. V dveh letih in treh inesicih je zabeležila 9 knjižnih prevodov, 103 v časnikih in časopisih in 60 prevodov v rokopisih. V kniiž-nih izdajah so izšli avtorji: Gundulič, Svet. Corovič. Mir Krležii, Branisiav Nušič iin dve knjigi narodne poeziie V časopisih in listih so bili objavljeni prevodi S romano*. 33 pesmi, 64 novel in dr. Tu so najgonteje zašlo oani Ivan Cankar (6), Oton Zupančič (6). Veiljiko Petrovič. Dink? Šimunovič, Jovan Duoič (po 5). dalje izmed Slovencev še Fr S. Finžgar (3). Med prevajalci z.ivz»ma prvo mesto Ana Urbanova (80 prevodov!. Otio F Babler (17). Antoš Honsak. Jaroslar- Zava-ke, Jar. Urban in dT. V rokopisih eo: 38 ele-daliških iger. 12 zbirk novel in 4 romani
Razstava Knpari. njecovo morje in okolica Dubrovnika v ulikah čeških umetnikov se bo vršila od 9. do 18 l. m- v dvoranah Zavoda Ernesta Denisa v Pragi.
maškarada
v lučkah -
v srčkih na
PUSTNA SOBOTA. DNE 10. FEBRUARJA 1934.
Revija »Prijatelj« *iau« i U. leposlovnimi knjigami aa leto samo 132 Din, za vezavo teh knjig v platno pa se doplača 60 Dia. Naroča se pri upravi t Ljubljani, Daluistl-nova ulica 10-1.
• Strašna smrt treh otrok. V mali vasi Višnjevice v Bosni je zgorelo Smesečno dete kmeta Dije Livaje, ki je ležalo v košari blizu velike kmečke peči. Ko je mati odhitela v hlev, so lz peči padle iskre ter zažgale košaro in detetovo obleko. (Ko se je mati vrnila, je bil otrok že ves v plamenih in je kmalu izdihnil v strašnih mukah. — Dva otroka pa sta zgorela kmetu Josipu Svetcu v vasi Cepenac v brodskem okraju. Na Svetčevem dvorišču so kuhali žganje in sta se tudi oba sinova gospodar, ja, 41etni Josip in 61etni Štefan igTala okrog žganjarskega kotla. Ker se je oče bal, da ne bi prižla otroka preblizu kotla, ju je zaprl v hišo, ko se je podal po nekih opravkih. V njegovi odsotnosti pa sta se otroka Izplaz^a iz hiše ln vrnila h kot-lu. Po nesrečnem naključju sta kotel prevrnila in ker sta se polila z žganjem, »ta bila naenkrat oba v plamenih. Ko so prišli oče ln sosedje, Je bila že vsaka pomoč zaman.
Iz LftiMfane
u— Koncert Novosadskega ženskega glasbenega udruženja. Dreva ob 20. se bo vršil v dvorani Filharmonične družbe koncert odličnega ženskega zbora iz Novega Sada. Spored obsega naslednje točke: I. del: Jugoslovenske narodne pesmi. Manoj-lovič: »Kak. da stojam mamo«, »Marika« Gotovac: »Oj, Marjane«; Pa$č<an: »Ma-rija itn mlinar«. Mlinanska pesem. Umetne pesmi: Paščan: »Zelja za dragim«, Lajovic: »Žabe«. Milojevič: »Muba in komar«. 11. del. Pianistka gdč. Sonja Gjungierski zaigra na klavirju Beethovnovih 32 variacij v c-molu, Tajčevičeve 4 balkanske igre in Debussvjeve 4 sikladbe z« klavvr. Zatem nastopi zopet ženski zbor in izvaja: Konjo-vič: »VTagolan«, Plamenac: »Pesem o ka-naanskem veselju«, Stepan: »Lastovička« m Stolcer: »Ptiček veli«, zbor s spremijeva-njem klavirja. Ženski zbor ii Novega Sada ie najodličtiefši ženski zbor na Se kraljevine sploh. Vodi ga od ustanovitve skladatelj Svetolik Paščan. V minulih dneh je r najlepšem uspehom absoJviral dva koncerta v Mariboru in Zagrebu. Dolžnost naša je, da pozdravimo članice odličnega pevskega društva zvečer na njihovem koncertu v Filharmoničnl dvorani. Zato pozivamo predvsem naše narodno ženstvo. pa tudi drugo občinstvo, da poseti koncert, za katerega je še dovolj sedežev vseh vrst in cen na razpolago v knjigarni Glasbene Matico. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri.
u— Narodno ženstvo In flane ljubljanskih pevskih zborov ponov-no opozanamo. da se pripelje danes ob 13.38 s poštnim vlakom iz Zagreba Novosad^ki ženski pevski zbor. Ob prihodu vlaka bo na kolodvoru skromen sprejem. Zvečer pa je koncert v Filharmonični dvorani, na kar še prav posebej opozarjamo
u— Taborsko okrožje JNS. Prijateljski sestanek okrožja Je določen za &4 februar zvečer. Udeleži se ga naš poslanec g minister dr. Kramer. — Kartotečne tiskovine prejme ▼ bližnjih dneh okrožni blagajnik Polde Zupančič, ki jih razdeli krajevnim organizacijam prot! plačilu dejanskih stroškov. — članoke prijave, viprašanja, obve stila Itd.; za vse te ln podobne svrhe, za vse tekoče posle Je dal za okrožje na razpolago svojo pisarno br Polde Zupančič na Ahacljevi cesti. Taborsko okrožje JNS obsega štiri krajevne organizacije z naslednjimi predsedniki in tajniki, ki so istotako za člane svoje organizacije vedno pripravljeni za razgovore: 1. Sodni okraj f Ciril Majcen, restavracija glav kolodvor. Zupan Ciril. Masarvkova 3), kamor snadajo prebivalci med Kolodvorsko in Tyrševo ali Dunajsko cesto; 2 Kolodvorski okraj (dr. P Pestotnlk, Prečna ulica 4, dr. Rud Kropiv-nlk. Prečna ulica 2), med Vldovdansko ln Kolodvorsko cesto; 3 Sentpeterski okraj (Turk Jos., Vldovdanska, Tumpej Fr. Je-gličeva 10) med Vldovdansko in Ahacljevo odnosno Jegličevo; 4. Vodmatski ekraj (Adamič Ant., Bohoričeva 12 Turel Slav ko. Zalokarjeva 12). — Svetujemo, da se vršijo občni zbori posameznih krajevnih organizacij med 23 ln 28 febr. (izvzemši 24. febr.), da z enim letakom za vse >kr«ž Je lahko opozorimo naSe člane na vse bližnje sestanke Javite svoje tozadevne sklepe takoj okrožnemu tajniku, opozorite vse naše članstvo že sedaj na delo v bližnjih tednih. — Taborski okrožni odbor JNS,
Dr. Debevec
do preklica ne ordinira.
u— V počaščenje zaslug, kl si Jih je pridobil za prostovoljno gasilsko četo LJub-Ijana-Barje, je ta marljiva ln vzorno disciplinirana organizacija sklenila, da ollikuje občinskega svetnika g. Ivana Tavčarja s častnim članstvom. V vidni dokaz priznanja mu pokloni spominsko listo, umetniško delo našega slikarja-grafika g Elka Justina. Spominska lista nima oblike običajnih diplom, marveč predstavlja mapo »c...ii listov, ki so vsak zase umetnina. Na prvem listu je emblem gasilcev, na drugem akva-relna risba z motivom iz dobe mostiščarjev, na tretjem pa okusno izdelano posvetilo z ormamenti, četrti list pa Je originalni lesorez kralja Petra Osvoboditelja. Originalna spominska lista je razstavljena v veliki izložbi Tiskovne zadruge, v soboto pa bo izročena odlikovancu
u— Organizacija JNS za Prule v LJubljani ima Jutri zvečer ob 20 svojo IK redno letno skupščino v gostilni pri »Kpv-čiču« na Privozu. Skupščine se udeležita tudi ljubljanski poslanec g. minister dr Albert Kramer In poslanec g dr. Staae Rape Odbor vabi vse člane k polnošt»mlni uieležti.
u— K. o. JNS za Krakovo ln Trnovo
vabi člane na izredni občni zbor, kl bo 17. t. m. ob 20 v telovadnici v Cerkveni ulici 21 Dnevni red: volitve.
u— Sokolsko društvo LJublJana-SIŠka priredi danes v društveni dvorani sokol-skega doma Javno predavanje: Vojni plini. Predaval bo br. dr. Rupnik. Vstop prost
Rudolf Sega f. Včeraj dopoldne iH> 10.15 Je umrl g. Rudolf Sega, blvsi viSjl bančni uradnik. Pokojnik se Je rodil 7. aprila 1880. 1. v Ljubljani. Študiral je pm-
Vo na Dunaju, pozneje pa trgovsko ekonomijo v Pragi. Na Dunaju je bil tudi tajnik »Zivnostens'£e banke« Odtod ee Je /r.ill v Ljubljano, kjer je bil urednik vSlovenske-ga Naioda«. Po prevratu je bi! v Mariboru tajnik ^podružnice »Jadranske banke« ia nekaj časa tudi občinski svetmiK. Zavratna Jetika mu je črpala moči, vidno Je ulabel Ln zadnji mesec nI več zapustil posreije. Smrt ga je rešila dolgega trpljenja Pogojnik zapušča vdovo in dva sina študenta. Pogrep bo jutri ob 10 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv Križu. Ohranimo pokojniku časten spomin! Žalujočim naše iskreno sočustvovanje!
u— Srednješolska organizacija »Žar« na državni klasični gimnaziji bo proslavila obletnico sv. Save in petletnico društvenega obstoja s slavnostno akademijo, ki se b*> vršila v nedeljo 11. t. m. v dvorani Trgov-kega doma pod pokroviteljstvom g tans dr. Marušiča Ln častnega damskega Komiteja. Začetek akademije bo točno ob 17. konec ob 24.
u— PreporodaSI (Ice)! V nedrljo il. t. m bo v čitalnici SJSU »Preporoda« pred.i-val profesor g dr. Errest Turk o temi: Dlplomatična akcija ra priznanje Jugoslavije ln londonski pakt. Ker je predavanj* zelo zanimivo ln za vsakega *avedneg» nacionalnega dijaka potrebno, *e ga tH zanesljivo udeležite! Vabljeni člani »SOF« Pričetek točno ob pol 10. uri.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenclee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe.
O novih najdbah ln Oognanjlh na Olftevl bo predava! drevi ob 18. v predavalnici mineraloškega zavoda na vseučilišču profesor g. Brodar. Predavatelj, ki f-a dolgo vrsto leta z izrednim trudom odkriva nove tn nove vrednote iz prazgodovin» človeka na Olševi, Je gotovo v najboljšem spominu vsem obisKovakem njegovih d<-sedanjih zanimivih .predavanj. Letos uaui bo razvil sliko dogajanj v jami Potočki z> jalkl. Skioprtčne slike in razna originalna orodja oljševskega pračloveka bodo živi pojasnjevale izvajanja g. predavatelja S«-! -cija vabi na to predavanje vse občinstvo, zlasti pa člane sekcije
u— Smrt uglednega d©ntlsta. V lju'-ljanski bolnišnici je umrl znani ljubljanski dentlst-tehnik g Alojzij Baje. Pogreb b> jutri ob pol 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Predavanje. V ponedeljek 12 t. ni. ob pol 9. zvečer bo predaval v foto-pred£-valnta i drogerije Gregorič, Prešernova ulica 5-1 (vhod skozi vežo) g Kruuoslav Muič iz Zagreba o temi: Portret. Predavanje spremlja 40 lastnih diapozitivov Bre^-plačmt« vstopnice v drogerijl Gregorič.
u— S. O. Preporod ponovno opozarja vse svoje članstvo in prijatelje, da ul lahko nabavijo vstopnice za sobotno maškaraJo le v predprodaji vsak dan od 10. do 12 in ol 18. do 19. v društvenem lokalu (Tomauova ulica 3). Istotam se reklamirajo tudi vabila. Zglasite se osemo ali telefonsko (tel. štev. 2D-74 iz prijaznosti dovolilo JNAD Jadran.) Vabljeni.
OBČUTEK ZANESLJIVOSTI
ln dovršene negovanosti imajo oue gospe, kl uporabljajo za svojo intimno toaieto preizkušeno sol za izpiranje IS-L^A-Spulsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah, Paracelsus k. d., ZAGREB 3.
JNAD »Jadran« poziva vse tvoje člane, da se udeležijo današnjega predave-ujh v čitalmiških pro6torih društva Predava) bo odvetnik g. dr. St. Lapajne o kri-si v našem deuarstvu s posebnim ozirom nn vladne ukrepe. Začetek točno ob 20. Vabljeni tudi gospodje starešine ta prijatelji našega društva. Odbor.
u— Jadranašite! Sestanek vseb ctanlc, ki bi se tiioral vršiti dalnes ob 14. odpade, ker je predavateljica zadržana. Priholnji članski sestanek se bo vr&il 16. L m. ub 14. uri.
u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva vse svoje člane, da sc udelež« »©-Stanka v soboto 10. t. m. ob poj 8. v posebni sobi restavracije »Zvezda«. Dnevni red: letošnje prireditve. Odbor.
u— Danes »Ljubezen na povelje«. ZKD v prostorih Elitnega kina Matice nas bo za pustno soboto in nedeljo razvedrila s sineliapolniiii ln Jako zabavnim filmom »Ljubezen na povelje«. Pikantna !juLav-na, veselja polna komedija po gledališkem kouiadu »Republika zapoveduje«. V glavnih vlogah ao: Olga Cehova, Talla Birell, Johannes Riemaun Film razkošne opreme in sijaja! Izbrane moderne večerne to dnevne toalete! Jako komični prizori! smeh na smeh! Sarnianuna igra! oe tc danes in jutri ob pol lo. uri in na pustmo nedeljo ob 11. v prostorih Elitnega kina Matice za 3 im 5 Dim, na kar naše ljubitelje posebno opozarjamo! Za dodatek bo najnovejša sMicky miška« — »Mačke im psi« torej spet smeh in grohot kakor nalaoc *a glavne predpustne dni
u— Državni upokojenci ljubljanski se vabijo na družabni večer v soboto 10. t. m. ob 19. v gostilno »Kmet« v Zgornji Šiški, tramvajska postaja pred hišo (poleg mitnice)
u— Debeli četrtek Je v Ljubljani pomemben dan, kl ne zgine gladko mirno meščanov še vedno jih je precej ducatov precej debelih in še več ducatov hudo veselih. Čestitk zatorej včeraj ni manjkalo <n je bilo veliko medsebojnega pomenljivega po-oiežlKovanja Ta-le dan Je namreč šele začetek pravega pustnega veselja, ki menda ne sme Uostatl vsem tego: »m vkliub V ljubljanskih gostilnah imajo navado la na debeli četrtek pogoste stalne goste s spe-hovko, tudi ocvirkovko Imenovano Zato Je spričo dobrosrčnosti naših oštirk soditi, da Je bil deležen koščka take doorote tudi kak resnično lačen, kl se te ustavil ured kuhinjo.
u— Na pustni torek bo Imelo društvo »Tabor« prireditev v dvorani Delavske zbornice. Igral bo priznani Ja^z The Prohl-bltlon. Pridite, ne bo vam žal!
ZVOČNI KINO IDEAL
Samo ie danes ob i ari
Lya Mara — „Erika"
Samo fte danes ob 7. ln 9. Vi zvečer
Louis Graveur
▼ veseli opereti
»Pevčeva ljubezen"
R. A. Robert« — II. Kiihmann
NOV ZVOČNI TEDNIK!
u— Dorrnala vse podstrešje Je Izpraznila.
O taiiiasj*) Aiaiki, ki je »rnzila pri ueni st.raum v Fugnerjcvi ulici, smo t»>r<Ca'i že včemj Zuaj je policija na podlagi nadaljnje. preiskave ugotovila, da je Malka ki s« je nameravala omužiti, izpraznila domala. vse podstrešje oiueujwie hiše. Ckra-deu^a blaga ni le skrivala pri svojem zaročencu, temveč ga je Iuiela v shrambi pri različnih stiaukab v mesiu. uekaj pa (;a je Ooslaia tudi na svoj dom na Dolenjsko. Policija je -zaprla tudi zaročenca.
u— Razpečevalec ponarejenih tisočakov Ivan Boštjančič. ki Je že dalje časa i cdll po Sloveniji, je bil včeraj pripeljan v Ljubljano kn izročen policiji Boštjančič je hodil najrajši po Dolenjskem ta Štajerskem, kjer je sklepal konjske kupčije ln plačeval s pouaiejenimi tisočaki. V Ljubljani mu bodo »daj temeljito pretipali obi 8J.i, nato pa bo romal v sodne zapore.
u— Zveza gospodinjskih pomočnic na isnanju vsem tovarišicam. da je od sedaj naprej vhod v nedeljsko shajališče v De lavski zbornici lz Čopove ulice r olvših prostorih Borze dela poleg kavarne »Leni« u— Kako se najhitreje naučiS petja? Pridi v soboto zvečer na taborsko inaška rado, ki bo Imela svojo himno, ki jo Je akomponlral brai Juvanc mlajši. Začne se: Ves Tabor Je v lučkah ln srčki žare. Na vsaki mizi bo celoten tekst z notami, 'ia se bo lahko vsakdo takoj naučil te lepe popevke, ki naj postane himna tega vete ra K<ior pa ne pozna not. Jo bo lahko v«;č krat slišal, za kar bo skrbel 20 članski The Faictome jazz. še celo za one bTez po sluha je preskrbljeno, kako. pa Je zaenkrat tajnost Masike obveščamo, da bo rri otvoritvi plesa veilk sprevod mask. ki to senzacija večera Vodil ga bo naš prillut)-Ijeni plesni mojster brat Jože Košič«k Vstopnina Je za maske 10 Din za nemaski-rane pa 15 Din
u— Tudi Stucsentje pripravljajo ma*ka-rado. saj ni to prav za prav olč posebnega V poplavi predipustnih prireditev bo Ljubljana na pustno soboto zvečer kar žarela, toda lz zanesljivih virov smo *ve deli, da bo tudi letošnja mašikarada SO Preporoda med prvimi Organizirana bo po najboljših receptih Ln bo za vse, ki pridejo v soboto v Trgovski dom. dogodek zase Okrepčevališče bo založeno z vsako vrstnimi dobrotami študentje kol snani dobri organizatorji stičnih prireditev so mislili na vse Pridite pa boste sami videli, da to nf pretirano! Se pohabit«3 opozoriti tudi svoje znance, da bo sobotna Prepn rod< va maškarada v Trpovske.ni lom«) (Gregorčičeva ulica). Povab1*« tudi ije In Jih pripeljite seboj
— V soli Imam ta teden same odlične r*Hl«. se baha lenuška Petruftka Ali veste lakaj? Zato. da Jo ooufii«* mamica v nn-del jo, 11 t m na »Otroški rinsraraja*. ki Se bo vršil ob 16 v veliki dvorani (jniona Potem bo pa lenuška Petruftka zopet uto olla v brezdelju
u— Drevi nadaljevalni plesni tečal Jenkove iole v Ka7lnl VT nedeljo popoldanski plesni tečaj b šemado. Posebne ure vsak dan.
Iz C@!fa
Danes ob 20. bodo uprizorili celisk. igralci pod vodstvom režiserja g Milan« Košiča v Mestnem gledališču VVallfriedo vo kmečko burko »Maksi«. Predstava je m abonma Neaboneti lahko dobe še nekaj partenvh in 1o?nih sedežev v knjigarni K Goričaria vdove.
e— V celiski bolnišnici ie umrla včerai zjutraj po dolgem, tečkem trpljenju v starosti 54 let ga Ivana Diehlova roj Fried-richova. soproga znanega splošno spošto-vanega trgovca ter bivšega industrije« g Roberta D:ehla v Celiu Pokojnica je bda izredno delavna m skrbna žena. vzorna soproga in blaga mati štirih otrok P »greh bn v soboto 10 t m ob 16.30 na okoliškem pokopališču Pokojnici bodi ohr«nien ča sten spomin težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje'
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeliek 12 t m ob 20 g prof B-anko Rudolf iz Celia o zanimivem pred metu »Razvoinj« .eorija 'nastanek novih vrst) Darw-in-Lamarck« Predavanje bo s ®kioipt;čnimi «|!kami
e_ Kino Union. Danes ob 16 50 m 20 30 zvočna opereta »Paprika« in dve zvočn-predigrL
Iz Maribora
a— Lepo uspel koncert novosudskib pevk
Predsinočujim sc je vriii v v en bi kazuski dvorani, ki pa jt bila zelo h.adna. koncert ženskega pevskega zbora Nov usad skega ženskega muzičkega udruženja. Obisk ie bil zadovoljiv, čeprav bi mogel biti še precej lepši. Pevke, ki predstavljajo v vsem svojem izvajanju enoten, kakor vlit zbor z izvrstnim g.asovn>.n materialom, so povsem opravičile sloves zbora. Program, ki ie bil ženo skrbno izbran in sestavljen \i biserov jugosiovemis-ke glasbene literature, je absolviral zbor pod taktirko preizkušenega revovodje in skladatelja g. Svetoli-ka Paščana-Koianova res mojstrsko, za kar je preiel poleg viharnega aplavza tudi dva krasna venca, med njimi enega Glasbene Matic«. Na sporedu so bilt tudi 4 slovenske pesmi, med njimi dve narodni ena Laiov-čevu in ena Ravn kova Na nepoletno zahtevo občinstva je moral zbor pano v »ti splitsko narodno »Oj Marjane« n kot zadnjo slovensko narodno .Ropoče mlin« Na gostinie je ime daljši pozdravni nagovor predsednik mariborske Glasbene Matice. ?irnnaziiskt ravnatelj v p z dr Tommšek - Kakor smo naknadno izvedeli, ne zadene na skrajno slabo zakurjeni dvorani vodstva Olasfreine Matice nobena krivda, ker je dalo dvorano obilno kuriti že dva dni
naprej. Kljub temu pa »o moral« pevke
nastopiti v znmsikib pia&čih. ker je neki sarajevski trgovec prepozno odstranit iz dvorane svojo razstavo preprog m tako razhladiJ prostorno dvorano.
a— Sijajno uspelo planinsko predavanje. Ob istem času. ko jc bil v gledališču koncert donskih kozakov, se je napolnila sosednja dvorana Ljudske univerze do ud njega kotička z našimi planinci in planm-kanv ter ostalim občinstvom. Predavala sta o>b predvajan tu divnih naravnih posnetkov najprej g Kopmšek iz Celja o svo ji turi na Mont Blanc, gdč. Mohorčičeva iz Ljubljane pa o svojem vzponu na Mat-terhorn. Predavanje, ki ga je otvoril predsednik zimskosportnega odseka podružnice SPD v Mariboru g dr. Igo Rosma, je želo obiJo glasne zahvale.
a— Živahna koncertna sezija ▼ Mariboru. Po mnogih koncertih v zadnjih dneh bo prispel v Maribor 3 aprila tudi svetovno znani zbor »Smetane« iz Prage, ki se pomladi odpravi na daljšo turnejo po Jugoslaviji. NastopiJ bo razen v Mariboru v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Nišu in Skopi ju.
e— Sinočnja repriza operete »Stambul-ska roža« je morala odpasti, ker je nenadno obolel g Sancin.
a— Divna pesem donskih kozakov je privabila predsinočnjim v Narodno gledališče obilo Mariborčanov, vendar ne toliko, kolikor bi zbor in koncert zaslužila Ves spored je zbor pod mojstrom Sergc-iem Zarovom absolviral tehnično re« nad vse dovršeno. Sicer zbor res ne nudi več one močne celote, kakor smo jo mogli ugotavljati pri njem pred leti, tudi nekaj izvrstnih glasov smo pogrešali. Vendar pa ic tudi teh 32 izkristalizirani!) pevcev pokazalo mogočen napredek in ustaljeno izku-
Seoost po tolikih novih, alav« hi uspehov
polnih turnejah križem zemeljske krojjle a— Obstreljen tihotapec. Ko je hotel
7. t. m. popoldne 31 letni klepar Ivan Brez nik iz Bezene pn Rušah v bližini sv Duha vtih<rtapiti v našo državo večjo količin« saharina, ga je zalotil obmejni stražnik in ga pozval naj se ustavi Ker pozivu ni sledil. je stražnik odal proti njemu več strelov m ga zadel v levo nogo pod kolenom Breznika so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
Ii Kranfa
T_ Maškarada na morski obali. Vse po-
setnike vabimo da si sedeže ob obali pri-skrbe v trgovini br. A Adamiča, ker it število zelo omejeno Posebnost prireditve bo radio Neron. kjer bodo pesniki v poznih urah objavljali svoje prvence. Nagelj-čki bodo, seveda, volili bomo srčno kraljico. Splitsiki »Jezerana« za to priliko »Nimfa- jazz« se bo na maškaradni večer poslovil pred odhodom v Prago. Torej pridite!
IT Pt"ia
j— Vojaški obvezniki, rojeni od leta 1884. naprej, pristomi v Ptuj. ki še niso prejeli vojaške izprave ali pa so jo izgubili. naj se javijo v sobi magistratnega tajnika, in sicer letn;ki od 1884. do 1895 do najkasneje 25. t. m., vsi ostali pa do 25. marca S seboj morajo prinesti vse dokumente, ki se nanašajo na odsluženje kadrovskega roka in orožnih vaj. Vsi vojni obvezniki moraio imeti vojaške izprave do konca letošnjega voinega razporeda
j— Kino bo predva ial v 9oboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. .in pol 21. zabavni film »Ljubi me nocoj« z Mauricem Cheva-lierjem in Janeto Macdonaldovo. Dodatek Foxov tednik.
GOSPODARSTVO
Zbor gostilničarjev dravske banovine
Maribor, 8. februarja
Danes dopoldne se je ob 10. pričel v na bito polni veliki dvorani hotela »Orel« v Mariboru prvi redni občni zbor Zveze go stilničarskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani, ki ga je otvoril in vodil predsednik g Ciril Majcen V uvodu je pozdra vil navzoče zastopnike oblastev in javnega življenja, ter goste iz Ljubljane in Za greba Prečital je pozdravna pisma in br zojavke narodnih poslancev ter sorodnih organizacij iz Beograda in Skoplja Na zboru je bilo od 49 združenj zastopanih 47 združenj po 88 delegatih, ki so zastopali 4635 članov.
V imenu ljubljanske mestne občine Je pozdravil zborovalce občinski svetnik gospod Frelih. za Zbornico za TOI pa je spregovoril tajnik dr Koče za mariborsko mestno občino mag ravn Rodošek. za tuj sko prometno zvezo v Ljubljani ravn Pin-tar, za mariborsko Tujsko prometno zvezo ravnatelj Loos in za mariborsko gospo darsko predstavništvo zbornični svetnik g. Andrej Oset.
Iz predsedniškega poročila je razvidno, da je lani ustanovljena zveza nastala iz •■•heh bivših oblastnih zvez. da ščiti inte rese vseh članov na ozemliu dravske banovine. Na pobudo ljubljanske zveze se je ustanovila lani tudi vsedržavna gostilničar ska zveza s sedežem v Beogradu ki sedaj lahko nastopa v imenu vsega jugosloven-skega gostilničarstva Nujno potrebna je čimprejšnja izdaja pravilnika o gostilni-čarskih obrtih in njihova razdelitev v kategorije Predsednik se je izčrpno bavil z ureditvijo policijske ure. dotaknil se Je važnih davčnih vprašanj in tudi gostdni-čarskega odseka v Zbornici za TOI ki bo ustanovljen in bo štel 10 članov iz obeh bivših ob'asti Končno je govoril še o socialnem zavarovanju gostilničarjev in je snoročil. da se mora Gostilničarska samopomoč v Ljubljani likvidirati na zahtevo banske unrave ker nien ustroi ne ustreza več potrebam
Sledilo je poročilo zveznega ravnatelja g Petelina iz Ljubljane, ki je podrobno razpravljal o davčni politiki in o denarnem trgu ter o delu reklamacijskega odbora, posebno pa je še načel vprašanje vino-
točev pod vejo. revizije obrtnega zakona in eventualne izdelave posebnega gostilničar-skega zakona. Nadalje je poročal o borbi proti zasebnim izkuhom. proti oddajanju zasebnih tujskih sob ter zahteval naj se izdajanje novih gostilničarskih koncesij prekine vsaj za tri leta. Ce bo pravilnik o gostilničarskih obrtih sprejet v taki obliki. kakor je bil izdelan, se bo položaj go-stilničarskega stanu močno izboljšal. V naši banovini imamo sedaj 5156 točilcev alkoholnih pijač na drobno in 118 točilcev na veliko To število se je nasproti lanskemu letu znižalo za 105 obratov. Vsega je sedaj v Sloveniji 90 hotelov. 6S kavaren, 143 restavracij. 4253 gostiln 390 krčem, 3 gostišča, 247 bufetov, 20 penziionov in 12 ljudskih kuhinj.
Poročilo avtonomnega hotelirskega odseka zveze je podal g. Koritnik iz Ljubljane Iznesel je vse težave, s katerimi se bori na'a hotelska industrija ki daje v naši banovini vsako leto 50 do 60 milijonov dohodkov v tujsko prometnem pogledu Zadolženost hotelirstva je zelo velika. Potrebna bi bila konverzija dolgov in sprememba kratkoročnih kreditov v dolgoročne z najmanjšo obrestno mero.
Zborovalci so nato odobrili obračun za preteklo leto. ki znaša 14^807 Din dohodkov in 140.053 Din izdatkov in proračun za tekoče leto v višini 158.000 Din.
Podrobno poročilo o strokovnem tisku je podal ravnatelj g Petelin, ki je izjavil, da bo mogel »Gostilničarski vestnik« izhajati le, če bodo člani v redu in točno plačevali članarino po 35 Din in če bo zbornica za TOI podprla strokovni tisk vsaj z dotacijo 15 (XX) Din Odobrena je bila tudi sprememba zveznih pravil v čl. 4, 7 in 21. Na predlog zastopnika novomeškega združenja se bo prihodnji občni zbor zveze vrš'1 v Novem mestu. Ob zaključku je predsednik Majcen podal kratko poročilo o stanju Gostilničarske pivovarne v Laškem. ki bo stavbe dovršila že letos do meseca junija, nakar bodo takoj montira ni že pripravljeni stroji, tako da je upati da bo še letos teklo prvo pivo iz nove pivovarne seveda le, če bodo delničarji točno izpolnili svoje obveznosti.
Gigantska b^rba za zlato
Odtok zlata iz Evto^c v aiut« je zau-nje dni zavzel tak obseg, kakršnega v tako kratkem času' ne pomnimo. Vse velike potniške ladje, ki aapu&cajo evropske lu-ke, vozijo preko Atlantika dragocene zlate tovore in ne morejo prevzeti vseh za prevoz določenih količin, ker se zavaroval-ae družbe zaradi povečanega rizika branijo zavarovati na posamezni ladji nego 1.5 do 2 milijona funtov. Zavarovalnino so družbe vrhu tega povišale od doslej normalne tarife 1 šilinga za zlato v vrednosti 100 funtov na šilinga. Za prevoz zlata v vrednosti 4 milijonov funtov (okrog 1 milijarde Din) na angleški potniški ladji »Berengaria«, ki je te dni odptula, je bilo treba zavarovalnim druz bam plačati zaradi ogromne količine celo 5 Šilingov premije. Posebno najeta potni ška in tovorna letala so samo v torek prepeljala iz Pariza v London 7000 kg zlata Skupaj je ta dan prispelo po zračni In morski poti v London 20.000 kg zlata v vrednosti 5 milijonov funtov (1^4 milijarde Din). Mimogrede naj omenimo, da ima naSa Narodna banka doma in v inozemstvu okrog 47.600 kg zlata, ki je po stari zlati pariteti vneSeno v bilanco z zneskom 1.8 milijarde Dim, glede na ceno zlata na prostem tagn pa znaša njegova valorizirana vrednost okrog 2.8 milijarde Din.
Vse to v London prenešeno zlato Je namenjeno za nadaljnji transport v Zedinje-ne države. 2e prejšnji teden je bilo za prevoz v Ameriko odposlanih za 7 milijonov funtov zlata (okrog 1% milijarde Din), v tekočem tednu pa bo prevoz še večji. Francoska banka oddaja, da ohrani princip zlatega standarda, vsako zahtevano količino zlata v zameno za bankovce in tma svoje blagajne odprte dnevno do 4 ure popoldne.
Onetnu, ki ne pozna tehnike zlatega standarda, se zdi paradoksno, da je baš tolikokrat zahtevani povratek Amerike k Zlati valuti izzval situacijo, ki predstavlja več ali mani nevarnost za evropske stabilne zlate valute, zlasti za francosko. Povojne izkušnje so pokazale baš obratni pojav, da je namreč padec valute povzroči) poslabšanje plačilne bilance in s tem odtok zlata ali deviz. Toda razlikovati Je treba to, da so po vojni valut« sama po
sem pao^ie, aocun je bil padec dolarja umetno povzročen in da si je ameriška vlada dala mnogo truda, da je dolar potisnila navzdol. Devalvacija ameriškega dolarja za preko 40% je bila dejansko dosežena brez vsakršne inflacije.
Takoj po izvršeni stabilizaciji dolarja Je na vseh svetovnin deviznih tržiščih nastopilo ogromno povpraševanje po dolarju, deloma zaradi stalne aktivnosti ameriške plačilne bilance nasproti Evropi, deloma pa zaradi povratka prej v Evropo pobeglega ameriškega kapitala. Uvozniki ameriških sirovln so prej v prlčakovanlu nadaljnjega padca dolarja odlašali plačila, sedaj pa je vse to povpraševanje po dolarju prišlo zgoščeno na trg. Ameriški kapital, ki je v teku leta zaradi padanja dolarja sapusti' domovino, se sedaj naglo vrača, ker so v Ameriki zaradi stabilizacije nastopile možnosti za znatnejše dobičke. Vrhu tega pa je upoštevati povpraševanje špekulacije, ki je prej računala na baisso dolarja in je dolarje prodajala brez kritja v pričakovanju, da jih bo pozneje lahko ceneje kupila: ta špekulacija pa mora sedaj kriti izvršene prodaje dolarjev, tako da je tudi od te strani precejšnje povpraševanje po dolarju. Poznavalci trga cenijo, da bo znašala ta dodatna potreba po dolarju v prihodnjih mesecih okrog 500 milijonov dolarjev.
To ogromno povpraševanje po dolarju pa je povzročilo, da notira deviza Newyork ves zadnji čas mnogo višje nego bi morala notira ti glede na novo pariteto. Tako je n pr. v Curihu dosegeJ tečaj devize Newyork pred dnevi nekaj časa kar 3.H0 pri novi pariteti, ki znaša le 3.06. Za dolar so torej kupci plačevali do 8% preko paritete Ker pa kupuje newyorška Federalna rezervna banka zlato po paritetni ceni 35 dolarjev za unčo, je postal izvoz zlata v Ameriko pri tako visokem tečaju devize Newyork na evropskem tržišču zelo doblčkanosen. Dolarje, ki jih irvoznlk zla-dobi v Newyorku za prodano zlato, lahko v Evropi proda z znatnim dobičkom Ta tečajna diferenca je sama na sebi brez prizadevanja ameriške vlade povzročila tako velike prevoze zlata v Ameriko.
Kakor je podoba, s« je prvi naval sedaj nekoliko polegel; včeraj jo deviza New-
jrork v Ourihu popustila na 51850, js ps As vedno sa 4% orna aovo pariteto.
Anglija m razmeroma ubpesno brani, da M t»e vse to ogromno povpraševanje po Blatu koncentriralo na prostem zlatem trgu v Londonu, s tem, da potiska tečaj funta navzuol ln ceno Klatu navzgor. Zlato, ki gre v Ameriko, obsega vso novo svetovno produkcijo zilata, vrhu tega pa odteka zla/to lz Francije ln deloma iz Nizozemske ter Švice. Nizozemska je sicer prepovedala izvoz zlata v Ameriko, zato pa gre to zlato najprej v Francijo, od tam pa v Ameriko. Mnogi se čudijo, da Francija nič ne ukrene proti odtoku zlata. Dejansko pa Francija ne more nič ukreniti, dokler vztraja na zlatem standardu. Prepoved izvoza zlata bi namreč ne pomenila nift drugega nego opustitev zlatega standarda, četudi to ne bi imelo za posledico znatnejšo oslabitev franka.
Nov znaten dvig državnih papirjev
Ljubljana. 8. februarja.
Ze včeraj smo obširne)i poročali o haussd. ki se je zadnje dni razvila na tržsšftu naših državnih papirjev. Na jugoslovanskih borzah so bili danes doseženi novi rekordni tečaji. Pri znatnem povpraševanju in nezadostni pon idbi danes v Vojni škodi na zagrebški borzi siploh ni prišlo do prometa Denar se je nudil po 310. blaga pa ni bilo izpod 315 (včerai ie bil zabeležen promet po 300). Na beograjski borzi pa sta bila aibeležena dva zaključka, po 313 in 310- V terniinski Voini škodi je bilo neka.) prometa, in sicer za februar po 303. pozneje pa se je denar nudil po 307 (v Beogradu je bil promeit po 310); za marc pa 90 bili zabeleženi zaklnički po 301 in 305 (v Beogradu po 312). Tudi v investicijskem posojilu ni mo<jlo priti do prometa pri denarnem tečaju 75. ker se ie nudilo blago le po 85. Ponovni prav znatni skok beležijo 4"/• agrarne obveznice, ki so bile včeraj na zagrebški borzi zaklijčane po 35. danes pa sta bila zabeležena dva zaključka. prvi po 38.50, drugi pa že po 41 (v Beogradu je bil tedii nižji ter je prišlo do prometa po 36 in 37).
Posebno veliko zanimante v zadnlim 6asj za 6*/t begluške obveznice, čeprav ie bila na gotove številke in seriji t?h obveznic v zvezi z afero v Sarajevu izrečena zapora in prepoved trgovanja. Te obveznice so bila danes zaključene na zagrebški borzi najprni po 57. pozneje pa po 00. nasproti 52 včerai (tudi ta papir notira v Beogradu za malenkost nižje pri zaključkih po 57 in K). V 6"/» begluških obveznicah se ie * zadnjem času razvila fcudi terminska kirp-Siia in ie prišlo danes do zaključka za m8rc po 57 (v Beogradu za febrjar r>o M).
Tečaji dolarskih papirjev prav tako naraščajo. 7°'» Blairovo posojilo ie danes no-tiralo 51.50 do 52 br?« zaklniPka. v Beogradu pa ie bil promet po 52.25 in 50. V 8°'n Blairovem poeotflu pa ie prišlo na za-grebški borzi do promertn po 54.50 in 55 50 naproti 52 včerai (v Beogradu po 57 in 54.50). Za 7®'« Siligmanovo posovilo Državne hipoteikarne banke pa ee nudi že denar po 67. ne da bi ta visoki tefai moge] privabiti blago- Vzporedne z državnimi papirja so se okrepile tudi delnice Narodnj banke, ki notiraio v Zagrebu 4100 do 45 0 (v Beogradu promeit r>o 4000) ter delnice Privilegirani agrarne banke, v katerih je prišlo na zagrebški bora danes do prometa no 256 in 260 (v Beogradiu po 262 hi ■255).
Ce primerjamo današrofe tečaie t onimi od 22. preteklega m^eca. tedai vidimo, da »o se r dobrih 14 dneh 4*/t aerarne obvez niče dvignile za 50'/». 6"/» begluške obrez-nice za preko 40*/« in <•/• investicijsko po sojilo. če vzamemo za danes srednji tečaj 80. za 40 ■/•. Celo Vojna Skoda, ki ie že v dragi polovici pretekleea leta zaznamovala tako znaten dvig, si ie v zadnjih 14 dneh nadalje okrepila za preko 15 •/«. Kakor je podoba, se ie v »aših državnih papirjih razvila zelo živahna špekulacija, ki onemogoča zaenkrat pravo presoio položaia Poleg argumentov, ki smo iih včerai navedli (predvsem sprememb« načina amortiza eiie dinarskih papirjev z odkupom na borci) se v borznih krogih pripisuje zadnji dvig še drugim vzrokom. Tako navaiaio kot vzrok ugodno sklenitev balkanskega naleta, nadalie znižanje obrestne mere Drž hinotekarne banke za hranilne vloge od 6 na 5®/s ter diskonta Narodne banke za «/t»/„. kar bo pr uredbi o maksimiranju obresti imelo za posledico nadalinie zniža nie aktivne in pasivne obrestne mere pri denarnih zavodih. Na denarnem trgu ie orecei razpoložljive gotovine, za katero »e težko naide primerna naložba. Zlasti zavn rova ln ice imaio prf»cei likvidnih sredstev m krrmiieio za nnliganie svoiih rezerv državne psoirje. ki tjdi danes pri višiih t^aiih nudiio še vedno 10 in v^čodstotno ob-estovanie medt »m ko ie mo-roče za naložbe pri Državni hipotekami bant-i dobi t: le 5«V Končno navaiVn ko* ugoden moment. da s* <*>dai anuMetaka služba m no-hnnia or»*oii1a v redu vrši in da ie tudi za bodoče zajamčeno redno plačevanje kupo nov-
ZaSčitenim dolžnikom-kmetom!
Podpisane osrednje organizacije denarnih zavodov so 21 januarja t. 1. obja^le v dnevnikih, naslednja dni pa tudi v tednikih oo rjV zaščit-nim dolžnikom — kmetom, kako nai predložilo verodostojne dokaze, da iim tre zaščita oo uredbi t dne 22. novem b m 1033: sicer bi bilo treba prizivov na višje instance, ki bi povzročali mnoro d*la. zamude časa tn stroškov tako dolžnikom. kor denarnim zavodom.
Ker so se medlem poiavili od merodaine strani dvomi o imestnosti naSih navodil * <rori omenjenem razglasu, zato ponovno joo-rarjamo da ie pred vsem t interese k«ne tov - dolžnikov samih, da «e ravnili« n« nuh. V nasprotnem primeru bi bili namreč v* vodi orimorani v svrho pravilnega izvrS*-vania uredbe zateči se k višiim obtMsrtivom za nomoč. kar na bi povzročilo 5e večjf n • nrilike in ftro^ke Razume se. da ie veljal omenjeni poziv samo on'm dn"nikom k. medtem le	Se n*wo ur^Hh' r upniki.
<vin<*no <rlede kpt»*r,'h Je n?«o upniki na ia onem iim gre za$Č'ta sil ne.
V Liubliani. dn> fl fehniaria 1934 7<-^zh
zadrug: Zidrižn* 7,ve7» Z^eza
iii<roetov^n^k'h hranilnic v dravski banovi ni- Društvo bančnih zavodov v draivski b« novinl.
Čitafte tedensko revijo HŽIVLJENJE iN SVET"
Gospodarske vesti
= PruluiMiuut in vudMvu trgovskih knjig. Poročevalec skupščinskega finančnega odbora o zakonskem načrtu glede iz-prememb in dopolnitev zakona o neposrednih davkih g. Oton Gavrilovič je dal zastopnikom naših gospodarskih zbornic tole Izjavo: V zadnji redakciji čl. 7 načrta novele k zakonu o neposrednih davkih je bilo predpisano obvezno vodstvo knjig za vsa podjetja z neomejenim Jamstvom, to je za vS». protokol i rune tvrdke, kamor bi spo<lall tudi trgovci ln obrtniki. To je poročevalec finančnega odbora v svojem govoru na seji narodne skupščine dne 6. februarja tudi izrecno poudaril. Med debato in pred glasovanjem pa 8e je to besedilo Izpremenilo tako, da »o izpadle bes«ie: »za vsa podjetja z neomejenim jamstvom«. Zato se je s tem pravno stanje izpremenilo. Tako izpreinenjeno besedilo čl. 7. je predsedstvo narodne skupščine zdaj poslalo senatu v nadal jno obravnavo.
= Posojilo mesta Zagreba pri Državni hipotekami banki. Kakor smo že poročali, je zagrebška mestna občina dobila od Državne hipotekarne banke posojilo v višini 30 milijonov Din v svrho konsolidacije kratkoročnega dolga mestne občine pri zagrebških denarnih zavodih. Te dri se je vršila v Zagrebu konferenca s predstavniki sindikata bank, pri katerih ima mesto kratkoročni dolg, glede načina povračila dolr?a ln glede znižanja obrestne mere za preostali dolg za 2%. Tako bodo zagrebški denarni zavodi v kratkem prejeli preko občine 30 milijonov likvidnih sredstev Zagrebška občina namerava za nadaljnjo konsolidacijo svojega dolga najeti še drugo posojilo, predvsem da še v večji meri povrne pri Gradski štedionici najeta posojila in tako omogoči mobilizacijo hranilnih vlog. Obstoji tudi načrt, da ponudi mesto za del dolga pri GTadskl štedionici vlagateljem te štedlonice 57c blagajniška bone mesta Zagreba, ki naj bi se amortizirali v 10 letii.
= Cene zlatnikom. Na zagrebškem trgu se Je zadnje tedne cena zlatnikom nekoliko divignlla ln se plačuje za napoleon-dore, odnosno za 20-kronske zlatnike 330 do 345 Din.
= Pc-jtna hranilnim ▼ januarju. Kakor zneno, so čekcr.ne vloge pri Poštni hranilnici ob koncu decembra dosegle rekordno višino 1158 milijonov Din. Kakor druga leta, se je tudi letos v januarju stanje zmanjšalo, in sicer po najnovejšem Izkazu za skoro 100 milijonov na 1064 milijonov. Lani v januarju so čekovne vloge znašale le 888 milijonov. Hranilne vloge na knjižice so očividno zaradi pripisa obresti nadalje narasle za 24.6 na 5S8.7 milijona Din (lani v januarju so znašale 455 5). Čekovni promet je v januarju dosegel vsoto 5567 milijonov nasproti 4504 milijonom v lanskem januarju.
Horze
8. februarja.
Na ljubljanski borzi sta danes devlzi London in Neiwyork v skladu z zunanjimi tečaji nekoliko popustili. Avstrijski šiling h notiral v privatnem kliringu 8.95 — 9.05 brez ziakliaička (v Zagrebu ee je trgoval po 8.75. v Beogradu po 8 85 in 8.84). V grških bonih je bil promet samo na zagrebški borzi po 35.50.
0 položaiu in prometu na efektnem tržišču poročamo na drugem mestu.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2300.40 _ 2311.78, Berlin 1351.25 - 1362 05. Bruselj 796.07 -8 0.01. Curih 1108-35 - H13.a5, London 176.75 - 178.35, Nowyork 351039-^147.65,
Pariz 225.18 - 226.30 Praga 169.34_170.20
Tnst 300.35 - 302.75 (premija 28.5 odst.)! Avstrrski šiling v privatnem kliringu 8.95 do 9.05.
Curih. Pariz 20 34, London 15.90, New-vork 318.50. Bruselj 71.95. Milan 27.14. Madrid 41 80. Amsterdam 207.60. Berlin 122.10, Dunai 57.40. Stookholm 82. Oslo 80. Ivo-benhavn 71. Praga 15.28. Varšava 58.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beojrad 11.28. London 27.82. Milan 47.36. Newyork •553.16. Pariz 35.57. Praga 25.33, Curih 174.30, 100 S v zlatu 128 S papir-Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Voina Skoda 310 — 315. za februar 307 — 310. za nirrc 305 _ 307, za april 300 — 306. 7Ve investicijsko 75 — 85. 4°'n agrarne 40 — 41. 7V« Blajr 51.50 - 52. 80,o Blair 55.50 _ 60. 7"/o Drž. hino'ekarna banka 67 den-. 6fl/o beg-toiške 57.50 — 60. za marc 57 — 60: bančne vrednote: Narodna banka 4100—4500, Priv. agrarna banka 253 — 255: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 160 Jen., ftečerana Vel. Beokerek 670 den., Trbovlje 105.
Beograd. Vojna škoda 313. 310 zakl).. za
februar 31o zaklj.. za marc 312 zaklj.. 7*/t invpstic;isko 75 — 85. 4n/o agrarne 37. 36 zaklj.. 6n/o b:gluš.ke 57. 55 zaklj., za febriar 54 zakl?.. 80/n Blair 57. 54.50 zaklj., 7J/» Blair 52.25 50 zaklj., 7"'o Drž. hipotekar-ni banka 66 zaklj.. Narodna banka 4000 zaklj.. Priv. agrarna banka 310 zaklj.
Dnnai. Državne železnice 16.50. Trbovlfs 12.65. A'»'ne-Montan 990.
Blagovna tržišča
+ Chit-ago. 8. februarja Začetni te?aH: Pšenica: za mai 90, za julij 88.75. za september 89 75 koruza: za maj 51.625
+ Liuhljanska borza (8. t. m.) Tend.-n-ea mirna. — Nudijo se (vse za slo-
»fMiK« iM*taio plačiliw v So l'«rh» p6"ni .a (po mlnvsk' tarifi) baška 79 80 kg oo 145 — 147 50- sremska in banan!<ika. 78-79 Kilogramov po 142.50 — 145. koruza (po navadni tarifi): nova po 105 — 107 50: nova sušena po 117.50 _ 120. nova »lšena za 'ebriai 125 - 127.50; moka: baška »0« 00 245 - 250 banatika no 2^5 - 2«0
+ Novosadska blagovna borza (8. t m.) T«»ndenca mirna. Promet fe bil slab. 1'icnira: baika »kolica Vmn Sad ■»r*»<tniu-ba5ka. sremska 103 — 105; okolica Sombor 102 _ 104; gornjebaška in slavonska 104 do K'6; baška pot 105 - 107 50- gomiebanatska 101—103. iužnoban 96-98 Oves: baškisiem-ski. slavonski 51 — 53. Ječmen: baški in sremski (64/65 kg) 68 - 70. Koruza: baška in sremska 76 - 78: baška in sremska garantirana kvaliMa 54 _ 56; baška in -THinska <-ii>»n>t "0 71 h ' ''•*> »17 — 69: banatska. garantirana kvaliteta 51 _ rv* Moka h*Sl<H •>■	-O" n
yO<rirt 177 50 _ 197 *0- >2« 157 50 — 177 50: »5« 137.50 - 157 50 .6« 107.50 _ 117.50. »7« 75 - 85: »8« fi" 50 - 7? 50: srMiisa »7« 75 - 85: »8* 67 50 _ 72 50: *rem«ke .«>« 15250 - 16750 »5« 132 50 _ 14750: »6« 102 50 - 11250 >7« 75 _ 85: >8« 67.50 - 72.50 Ofrobi: baSki 63 _ 65 banat eki 60 - 62- Fižol: baški uzanSni 124 — 128
+ Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.) Tendenca slaba, promet slab Pšenica: w marc 8.81 — 8.32, za ma; 8.46 do 8.48; kenua: za mad 8.67 — 8.60.
\ dobi drobitve atomov
Umetni bliski z napetostjo 10 milijonov voltov
Po vseh deželah sveta se trudijo fiziki in tehniki v zadnjih letih, da bi na umeten način proizvajali visoke električne napetosti, kakršne ima narava na razpolago v svojih bliskih in ki obsegajo mnogo milijonov voltov.
Prvi, poskusi te vrste so bili v principu zelo preprosti in so navezovali na poskuse, s katerimi je Benjamin Franklin prvič odkril orjaške električne sile, ki se tvorijo v zemeljski atmosferi. S svojimi slavnimi zmaji je takrat izvabljal električne iskre iz oblakov.
Tudi pri poskusih nemških raziskovalcev na Monte Generosa so bili naravni bliski tisti mogočn« rezervoar, iz katerega naj bi črpali električne sile več milijonov voltov. Nemška ekspedicija je na omenjenem hribu ustvarila prav zamotano omrežje, ki naj bi zbiralo bliske. Na ta način so res dosegli električne naboje 2% do 3 milijonov voltov, toda prav kmalu se je izkazalo, da so bile priprave in stroški preveliki v razmerju z doseženimi rezultati. Pot je bila teoretično pravilna, usipeh pa praktično premalo zadovoljiv. Vrhu tega so eksperimenti na Monte Ge-
nerosa zahtevali tudi človeško življenje, tako da so morali z njimi prenehati. To tem bolj, ker je znanost med tem našla druge, uspešnejše poti.
V	laboratoriju cambridgeskega vseučilišča so postavili stroje, ki so bili zmožni producirati 5 do 6 in v zadnjem času celo 7 milijonov voltov. Elektromagnetske naprave tega laboratorija, delo pomembnega fizika prot. Kapitza. so pravo čudo moderne tehnike. In kadar stopijo v akcijo, se mora na stotine metrov daleč umakniti vsako človeško bitje. Ce bi namreč po kakšnem nemilem slučaju med eksperimentiranjem prišlo kaj narobe, če bi nastala kakšna eksplozija, bi bili učinki strašni.
V	najnovejšem času je prvenstvo za proizvajanje najvišjih električnih napetosti prešlo spet v Ameriko, in sicer na tehnološki zavod v mestu Cambridgeu, v državi Massachusetts. Tu so montirali elek-trizirni stroj, ki producira električno silo na elektrostatični podlagi, torej na precej starinski način ki ga poznamo prav iz prvih ur šolskega pouka o elektriki. Toda ta stroj je ž«3 po svojih dimenzijah
nekaj nezaslišanega, nekaj takšnega, česar svet do danes še ni videl. Ljudje, ki upravljajo ta stroj, so pravi palčki v primeru z njim. Tu se proizvajajo bliski, katerih napetost znaša do 10 milijonov voltov. Ti bliski nastajajo med obema kolek-torjema stroja, ki imajo obliko aluminijastih votlih krogel s premerom 5 m. Krogli sta montirani na 8 m visoka cilindra, ki se lahko bližata ali oddaljujeta drug od drugega na dveh vozeh, oziroma po tračnicah, s čimer nastajajo daljši ali krajši bliski. Notranjost obeh krogel in cilindrov je za laika nepojmljiv kaos vseh mogočih električnih vodov in rabi obenem kot kabina za raziskovalce, ki vršijo eksperimente. Tu v notranjosti ogromne priprave, so namreč abso^tno varni pred velikanskimi energijami, ki se nabirajo na površju krogel in preskakujejo med njima. Poskusi, ki jih vršijo s to napravo, pa rabijo tistemu največjemu smotru, ki ga imata današnja fizika in tehnika: drobitvi atomov.
Končno moramo omeniti, da Je prve poskuse s toki vi=oke napetosti ln za pro-tzvaianie umetnih bliskov vršil naš slavni rojak Nikola Tesla v Ameriki.
Pred koalicijsko vlado v Franciji?
Po odstopu Daladierjeve vlade Je predsednik francoske republike Lebrun poveril bivšega državnega predsednika Gastona Dou-mergueja s sestavo koalicijskega kabineta
Beda inteligence
Socialni institut v Pragi je napravil pregled brezposelnih inteligentov v čsd. prestolnici in je pri tem ugotovil, da je beda med inteligenco zelo velika. Mnogo intelektualcev je zaposlenih v poklicih, ki ne odgovarjajo njih izobrazbi.
Neki praški trgovec je inseriral v listih, da išče šoferja. Prejel je 106 ponudb. Med ponudniki je bilo osem doktorjev, štirje srednješolski ab:turient; itd Ogromno število inteligenčnih reflektantov se javlja n. pr. za slurbe biljeterjev v gledališčih in kinematografih, za službe sprevodnikov na cestni železnici in drugod Mnogi doktorji so srečni, če ujamejo službo s 500 Kč mesečne plače. Naivečia je beda inteligentov v Pragi, Chrudimu, Plznju in Brnu.
PomaKpianie vede v Angliji
Nekatera angleška me^ta trpe pomanjkanje vode kljub temu, da so izdale oblasti najstrožji nalog, da sp mora z vodo šte-diti do skrajnosti. Posebno hudo je prizadeto me*to Liverpool. kjer je dovolieno porabiti največ tri ga.lone vode na osebo.
Liverpool dobiva vodo iz R;vingstona. ?.t lani so doc»r>ali, da je količina vode manjša nego običajno, v letošnjih zimskih mesecih pa se je pobožaj še poslabšaj, kajti rezervoar vsebuje danes komaj eno deve-t:no nekdanje zaloge. Krizo vode bodo imeli vsaj do aprila.
Smrt izMw**ej^a Milro-telešosia
Y Milanu je umrl A rti H k) Branzz-i. iz-imrteli hidrotHefona, naprave, kii w>s>re-duie telefoniranje med morskimi globmami in ladiami na površ;n; morja. Branzzi je bil poleg tega še izumitelj aerofona, ki naznanja bližanje letal.
Avt©mob?,f"ka cesta sta Etno
3278 m v5«oka Etna je najvišji ognjenik v Evrooi. Zda i je dobil ta znameniti vulkan avtomobilsko ce«to. ki sega od kraja Nicolosri do vrha. Cesta meri v dolžino 17 km in je široka R m. Z nje ie daven razgled na čilsko pokrajino. B'izu ognjeni-kovega žrela je v zadnjem času zrasel iz tal hotel, ki postaja čedalje privlačnejša točka tujskega prometa.
Škandal v ameriškem letalstvu
Ameriški senat je odredil aretacijo treh odličnih osebnosti v ameriškem letalstvu. Policija ie spravila pod ključ predsednika družbe Transcontinental Airway Express Hanshueja. njegovega nevvvorškega zastopnika Givena in podpredsednika družbe Brittena. Vsi trije so ob dol ž eni, da so s pogodbami, ki so jih predložili v podpis še za predsedništva Hoovra, oškodovali ameriško letalsko ministrstvo za več sto milijonov dolarjev. Baje je tudi Hocve-r zapleten v to mučno zadevo.
Za dobro in slabo voljo
Sodnik (obtožencu): »Obsojeni ste na 4 ieta ječe in 8 let izgona iz dežele. Imate še kakšno željo?« — »Da, najprvo bi rad. da me izženete.«
+
Profesor (služkinji): »Ali se je kdo oglasil po telefonu?« — Služkinja: »Da, gospod profesor. Imena sicer nisem razumela, dejala sem pa za vsak primer, da boste jutri nekaj plačali.«
in f n
Na bežni pogled ne kažejo rastline nobenega lastnega gibanja, a to je, kakor dobro vemo, zmota. Rastlina se giblje na stotero načinov, treba je samo opazovati, kako reagira na vsakovrstne dražljaje, na vplive vremena, toplote, mraza, sonca itd.
Najočitneje se nam kaže ta lastnost rastlin pač na klasičnem primeru mimoze, ki so jo sredi 17 etoi. prinesli iz Brazilije v Evropo. Ko so jo odkrili, je vzbujala največje začudenje, a še danes preseneti človeka, ki jo prvič vidi. Poleg izrazitih spalnih gibov kaže namreč lastnost, da zloži svoje lističe skupaj in jih povesi kakor ovenele, čim se je dotaknemo ali čim jo stresemo. To gibanje se prenaša od lista do lista tem dalje, čim močnejši je bil dotik ali stresljaj. Najbolje se nam poskus posreči v rastlinjaku v vlažnem zraku in temperaturi 25 do 30 stop. C. Opazovanja so pokazala, da se dražljaj prenaša skozi rastlino z »brzino« 2 do 15 mm, skoži žilje in celo preko narkotizi-ranih ali odmrlih mest. Nekaj časa po reakciji na dražljaj se v vseh delih rastline obnovi prejšnje stanje brez t>o-ledic.
Gibi in reakcije rastlin na dražljaje
Podobne reakcije kakor pri mimozi opazujemo lahko pri nekih vrstah kisie detelje, dočim je treba pri navadni detelji 1« zelo močnih dražljajev, da se učinek sploh pokaže.
Da ima rastlina svoje gibe tudi kadar
»leže spat« ali kadar se budi, smo že omenili. To opazimo najbolje na cvetih, ki se zjutraj odprejo in zvečer zaprejo, oziroma pri nočnih rastlinah narobe. Spremembe v svetlobi in temperaturi bodo vzrok tem gibom. Imamo pa cvete, ki se odprejo samo enkrat pri razcvetu in zaprejo tudi samo enkrat, ter takšne, ki store to ope-tovano v zvezi z dnevnim časom. Pri zvončkih se to ponavlja lahko cele mesece, če izostane oploditev. Cveti največjega belega lokvanja se odpirajo samo dva zaporedna dneva. Podleski odpirajo svoj« cvete šele potem, ko postane sonce toplejše in se zaprejo v hladnejšem večeru. Tudi pri listih opazujemo te spalne gibe, posebno na mimozah. Tu se listi razvijejo še pred sončnim vrhodom in ss na večer stisnejo skupaj, ne da bi se jih dotaknili.
Demonstranti na pariških ulicah
Zadnje dni kaže pariška ulica precej borno lice. Slika predstavlja skupino demonstrantov, ki manifestirajo v pohodu čez Champs Elysčes
Pred Veliko opero opazujejo demonstrante ravnatelj pariške mestne policije Guichartl novi pariški prefekt Bonnefoy-Sibour ln šef njegov« pisarne Dumoulin
Čitajte tedensko revijo »Življenje in svet"
aiete Stavi&&y
(patii&i poCicifa&i ptefe&t iappe in dhefoot „<€omedie 'fttan-
^afoe - &iavte&y je 6i£ p\av ga ptatr ffltadgat
caue
Pred nekaj meseci ni bilo v Franciji
človeka, ki bi mogel slutiti, kako daleko-sežne posledice lahko izzove škandal enega samega človeka. Afera Stavisky pa je dokazala, da ne padajo kot žrtve pustolovca samo ministri, marveč celo ministrski predsedniki in celo ... policijski prefekta. Tako se Je vsaj zgodilo s policijskim prefektom v Parizu, Chiappejem, možem, ki je veljal za izredno sposobnega voditelja policije in se je po nerodnosti zaplel v mrežo zvijačnega pustolovca.
Parižani so svojega policijskega prefek-ta imeli radi, da, naravnost oboževali so ga. Kaj jih je tako zbližalo z možem pravice in reda? Nič drugega, kakor njegova sugestivna osebnost. Vsak Parižan je vedel, da zna Chiappe izredno pomirjajoče vplivati na množice, kadar se jih loti ogorčenje in planejo na ulico. Kadar se je Chiappe povzpel na belo streho svojega službenega avtomobila ter je vrgel nekaj v naglici improviziranih stavkov med razburjeno množico, je gotovo zmagal, če se je zasmejalo samo nekaj obrazov. Navadno je veselost objela vse demonstrante in tedaj se je policiji z lahkoto posrečilo obvladati položaj in razgnati množico brez surovosti. Chiappe je pač imel redek dar, da je v trenutku pogodil situacijo ter postal njen zmagovalec.
Podrejeni funkcionarji pa so svojega predstojnika ljubili in se ga bali. Kajti Chiappe je bil strog do skrajnosti! Najmanjše zanemarjenje dolžnosti je ostro kaznoval in krivec je bil vselej takoj odpuščen iz službe. Od stražnikov je zlasti zahteval korektnost v vsakem pogledu, ne samo v službi, ampak tudi izven nje.
1111
........................i.^A-m
■	: sv£;.># v > "V* i"
. i"* .. f-"
iK '.t •. #'•/?*>•■*
- * Wmm
:# v V & • -<•	•:<	a;

v?4-	'f
Bivši pariški policijski prefekt Chiappe z ženo
Kmalu potem, ko je bil imenovan za policijskega prefekta, je prišel na neki pariški policijski komi-sarijat. Zahteval je službujočega komisarja. Tega še nd bilo na mestu, zato je postal nestrpen, da so mu stražniki slednjič zagrozili z aretacijo, če ne bo miren. Ko se je komtear ob 10. pri zibal v službo, se je Chiappe legitimiral ln je odredil njegov takojšen odpust iz službe Prav tako je bil ob službo komisarjev prednik, ki je zapustil službo, ne
Novi policijski prefekt v Parizu
Afera stavisky je zrušila tudi dosedanjega, zelo uspesiiega pariškega po. ic. jskega prefekta Chiappa. Na njegovo mesto je prišel Bonnefoy-Sibour (pri mizi), njegova desna roka je Dumoulin, ki stoji že 14 let na čela pisarne policijskega prefekta v Pariza
da bi počakal zamenjavo.
Nekoč ee Je neki stražnik v Službi ranil. Ne da bi o tem obvestil pristojno stražnico ir prosil za zameno, je odšel v ajnibulanco, da ga obvežejo. Chiappe je izvedel za to in povzročil takojšen odpust iz službe. V drugih primerih pa je kri3 svoje osobje do skrajnosti. S svojo energijo je mnogo pripomogel, da se je pariška policija reorganizirala na zdravi podlagi. Izločil Je iz njenih vrst mnogo temnih in nezdravih elementov ter Ji pridobil spoštovanje, ki so ga priznavali vsi, domačini in tujci. Chiappe je slovel v Parizu tudi zaradi «voje boksarske spretnosti, boksaj pa se je najrajši v policijskem zboru.
*
žrtey afere Staviskega je postal tudi gledališki ravnatelj Fabre, vodja gledališča »Comedie Francaise«. V tem gledališču so namreč zadnje čase ponovno igrali Shakeapearejevo dramo KJoriolan«, ki govori na več mestih o podkupovanju in korupciji v starem Rimu. Občinstvo je te izlive Shakespeareovega duha kvitiralo z velikim zadovoljstvom- Drama je zelo vlekla, zato <so jo često ponavljali. Slednjič pa se je našel ovaduh, ki je vladi namignil, da pripravlja Fabre »prevrat«. Takoj nato je bil Fabre razrešen svoje službe in na njegovo mesto je bil imenovan policijski uradnik Surete. Temu imenovanju pa so se uprli vsi francoski pisatelji in dramatiki, gledališki kritiki in igralci. Sestavili so spomenico, ki poudarja, da je bil Fabre 18 let vedno mož na svojem mestu, zdaj pa ga je vlada nadomestila s policistom, ld nima niti pojma o gledališču. Imenovanje tega uradnika pomeni žalitev vseh duševnih delavcev in njihovega dela. Značilno je tudi dejstvo, da je Daladier Suretčja sprejel v avdijenci, toda novi ravnatelj se doslej še ni upal prikazati v gledališču, kjer bo gotovo izžvižgan.
Iz Bratislave poročajo, da so tam dognali na podlagi pregleda matrik v nekem slovaškem kraju, ki dajo sklepati na docela nova dognanja o pokolenju Aleksandra Staviskega.
Stavtefkl, pravijo, ni bil ne Rus ne Poljak, ampak Madžar. Zadevna poizvedovanja v slovaškem obmejnem kraju Skalci (pred vojno Szakolcza) so razkrila, da izhaja rod Stavisky iz te občine. Kot prvi s tem imenom je bil vpisan v matriki neki Edvard Stavisky, «ri je bil prvotno angleški državljan. Za ženo je vzel neko Mad-žarko. Iz tega zakona so se rodili štirje otroci, med njimi dva dečka in starejši je bil krščen na ime Edvard, mlajši pa na ime Aleksandei. Slednji je popolnoma istoveten s sleparjem Staviskim, ki je izvršil samomor v Chamonixu.
Edvard Stavisiky, sleparjev oče, je živel nekaj časa v Skalci, kjer so njegovi otroci obiskovali ljudsko šolo. Pozneje je družina zapustila ta kraj in se je preselila drugam To ps je bilo že pred tridesetimi leti in poeihmal se ni slišalo o Staviskih nič več.
r
Raztreseni primarij
Neko budiitnpcštanflfco »odi&če je obsodile imarija neke bo&niiSke blagajne ns plači«
10.000 pengojev odškodnine pacientfci ki jo je pred letora dni operiral m je ▼ raztresen osti pozabil kos izoiimega bla^a v njenem trebuhu. Ta pozabljivost je pacientki pozneje povzročila velike težava* tako da so >o morali ponovno operirati.
Strojepiske in njih šefi
Neka francoska stafcistiaca o sklepanja zakonov med poklicno »orodnimi .osebami navaja, da se samo 0.07 odst strojepisk omoži s svojii-mi šefi. Možitve te vrste so torej daieko redkejše, kakor se je splošno domnevalo in sodilo. A tudi tam. k j ar prihaja do porok med strojepiskam« in šeff» ni mogoče nikjer najti večjega podjetja. Zakoni te vrste se sklepajo le ▼ malih m srednjih obratih.
Douglas Fairbanks na zatožni klopi
Lord Ashiev, potomec Earla of Sbafte*-
burvja je vložil proti svoji ženi, ki je biia pred poroko gledališka igralka, tožbo, v kateri * zahteva ločitev zakona. Kot sokrV* vec je obtožen tudi filmski igralec Douglaa Fairbanks. Lord Ashlev je zdaj 35 let star in je bil od 1. 1929 do '1930 adjutant guvernerja v Bombavu. Od L 1927 j« oženje« s Silvijo Havvkesovo.
ANEKDOTA
Češki skladatelj Anton Dvofak je bil prav za prav tisti, ki je napotil skladatelja Leharja na pot, ki mu je prinesla toliko poklicnih uspehov v življenju. Dvofak je biS namreč profesor na praškem konservatert. Ju in je uči) Leharja goslaštva.
Nekega dne je stopil predenj Frane L«« har ter mu pokazal svojo sonatino v starem slogu v g-duru in sonato v d-molu. Prof^ sor Dvofak je dejal plašnemu učencu, potem ko je pregledal skladbi: »Prijatelj, obo-site gosli na kltn in posvetite se kompoziciji!« Tako se je zgodilo ln Lehar je po stal skladatelj lahke muzike, ki se poje po vsem svetu.
VSAK DAN ENA
n n
Veliko vprašanje »Vitkost ali polnovitkost — to je vprašanja letošnje pomladanske mode.«
P © It
rm
Z državnega prvenstva v umetnem drsanju v Celju
Ko-ikj fts.ika.il. Celj« Ga,. Sichrittnvleserjeva (Gradec), ki je s
svojim programom navdušila gledalce
P&U> ye-fAa.ii, Celj« Polo Schvvab (Ilirija), državni prvak v
umetnem drsanju za leto 1934.
KAC : Ilirija
Hockey tekma jutri ob pol 16. In v nedeljo ob 10. na drsališču Dirije
Hiri;ansko hockey moštvo je odigralo v
< . '.oSnji sezoni že lepo število mednarodnih :ekem in doseglo v zadnjih igrah nepričakovane uspehe. Zato jj ta športna panoga ie dobila stalen krog obiskovalcev, ki so večinoma iz kadra naših nogometnih »ki-bicev«. ki lahko tako tudi v zimskem času »navijajo« za svoje ljubljenec.
Jutrišnji in nedeljski nasprotnik Ilirije je letošnji državni prvak Avstrije Kla-genfurter Athletik Club, ki je dosegel v zadnjem času krasne rezultate. V finalni km; za državno prvenstvo zmagal nad -ŽKE 2:0. Na turneji v Švici je vse na-rotn::ke gladko odpravil in zmagal nad <:~žavnim prvakom Švice SK Dav os z 2:1. Proti Iliriji nastopi moštvo v najjačji stavi, manjkala bosta edino Egger ln Stertin, ki zastopata avstrijske barve na vetovnem prvenstvu v Milanu, KAC pa m a zanju enakovredni rezervi. Moštvo AC je nastopilo proti Iliriji že dvakrat *er ga porazilo sl4:0 in 14:1. Ker je v zadnjem času pokazala Ilirija velik naprc-lek. smemo pričakovati to pot ugodneiši rezultat.
Stojišča za dijake ln člane kluba 6, za r.ečlanr 10 Din sedež: 15 Din. Sezijske vstopnice jutri od 12. do 17. ne veljajo
Stalna s^e-^ska šola v naših Aloah
Velik razmah smučarskega pokreta stav-' .i vedno nove in večje zahteve Naloge so si jih stavili razn. klubi in društva *ei smeri dat"i belemu športu vse mož-ti do popolnega razvoja so se izkazale izredno hvaležne Z vsega priznanja edno uvidevnostjo Slovenskega planinskega društva ki je odprlo zimski alpi-r :st'ki na steza i vrata svojih planinskih domov, smo dobili obenem nove postojanke v priznanih smučarskih predelih.
2e r>reteklo leto je h;l« v polnem obratu koča na planini Na Kraju, last agilne bohinjske podružnice SPD ki se je s svojo okolico in krasnim1 smučišči namab pri!iub:la pn vseh posetnikih. Z letošnjo zimsiko sezono smo dob;li nov velik pla-ninsk; hotel na Pokliuki. ki s svojim kom-fortom zadovolji še tako razvajenega ino-zemca Ravno za božič je pa Tu r isto vski klub Skala odnrl na planin' Vogel svoj novi dom Nismo še mnogo čuli o tem predelu na«— planin. vendaT ocene, ki so jih dali dosedanji obiskovalci Vogla, govorijo v sarrrh sunerlativih. tako da je s tem upravičena trd;tev. da je z otvoritvijo SkaTaškega doma odprt tudi naš jugo-s'ovenski »Arlberg« Niso pa samo izredni smučarski tereni, ki od'ikujeio to postojanko. razgled ki se nudi iz doma na ves venec	A In prevzame gledalca z vso
s-lo — Pred njim lež; čarnbno kraljestvo Zlatomga Vrt trig'av«k;h belih žen. katerega še vedno tako ponosno čuva očak Tr glav se bohotno razprostira na zapadu T?ji-nstven« Pokljuka i svojimi tisoMet-p mi gozdovi slič! umetno vezali prepro-Karavanke Savinjske Alpe. skupina Ratitovca in Črne prsti vse sili v ospredje Pred nogami pa leži Bohinjsko jezero v svojem rimskem n-lašču Pogled hiti na-o-ei po Roh-ni«ki dobni. daleč tam nad B''-dom se b;«trijo uifanie meglice ln vedno znova hit' pogled no tei bogat' pa norami ne more se nas;t;t; krasot, k' iih je Vsemogočni tako na mah natresel na okrog
V sred' tega raja na planin' Vogel smo dob'1' pa še novo pndob'tev TK Skala v^drzuie v svoiem domu stalno smuško Šolo pod vodstvom znanega športnika Roberta Kumrva Stalne take šole doslej pr na« še n'«mo -meli poznajo jih pa v Tiro lah m v Svci kier vzgoji io vsako leto no ve armade dobrih smučarjev Prednost take šole je pa tudi da ni potreba pred hodne priiave. Vsak, kdor se odloči za Vogel, lahko vstopi vsak čas in Tjedno v
Solo, kjer bo gotovo pridofcH novega znanja, tako da mu amučanje postane r« ko« irvljenja, ld nam zapusti najlepše vtise in doživetja.
Tekme za zimski pokal
Prihoonjo nedeljo »e naoaijujejo tekme za zimski pokal v prid brezposelnim Igralcem.
Ta daa nastopita para: ob 14. Hermes : Korotan Ljubljana, ob 15-30 Disk : Svoboda Vič, obe tekmi boeta na igrišču Hermesa.
Tekme za zimski pokal se bližajo svojemu zaključku. V kratkem se bo pričelo s finalnimi tekmami med štirimi najbolje plasiranimi klubi, ki bodo prav gotovo še bolj zanimive kakor dosedanje tekme.
Službene objave LNP
(seja o. o. dne 31. januarja 1931).
Navzoči gg. Ryb4f ,dr. Kosti, Novak, Logar, šettna, Jugovec, Kuret, Buljevič, Vospernlk, Kačar, Petrič, Drufovka, Malovrh, Dorčec.
Vzamejo se na znanje naslednji dopisi: Cakovečkega SK br. 13-34 z dne 30. januarja, JNS-a k. 45 od 17. januarja in K. 38 od 16. januarja. Na dopise SK Korotan. Ljubljana št. 97-33 od 21 .decembra 1933, SK Eggenberg 3-34 od 14. januarja, ČSK 3-34 od 18. januarja, SK v Bevkom od 23. januarja se bo pismeno odgovorilo. Vzamejo se na znanje dopisi klubov, s katerimi spo ročaje nove odbore: Gradjanski SK Cakovec. predsednik g. prof. Jelačič Fra-njo, tajnik g. Mayerscak Vladimir; SK Korotan. Kranj, predsednik g. Horvat Joško, tajnik g Ogorelc Ivan; SK Zagorje, Zagorje, predsednik g. Mrnuh Lavoslav, tajnik g. Kol ene Aleksander. Dopisa ŽSK Hermes, Ljubljana 2-34 od 27. januarja in SK Korotan, Ljubljana št. 102-34 od 16. januarja se odpošljeta JNS. Dopis SK Sloge, Ljubljana od 22. januarja, s katerim prosi za odpis kazni, se zavrne, ker so klubi dolžni oddati postave moštev na predpisanih tiskovinah sodnikom že na igrišču.
Glede na Članek »Kaj pravite?« v »Slovencu« z dne 21 januarja se sklene uvesti preiskavo. Obenem pa se opozarjajo vsi klubi in njihova moštva, da se morajo igrači vesti dostojno in genf.emensko tudi izven igrišča, zlasti pa na potovanjih in ob priliki gostovanj.
Na prijavo p. o. se kaznuje SK Korotan, Ljubljana z globo 25 Din, ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini ob priliki pokalne tekme SK Reka : SK korotan 28. januarja v Ljubljani.
Kaznuje se SK Mars, Ljubljana s sedemdnevno zabrano igre po § 1. opč. prav z upo-tibo §§ 13 in 14 k. p. JNS. ker je nastopil na pekatoi tekmi SK Mars : ASK Primorje 5. januarja 1934 v Ljubljani s suspendiranim igralcem Lado Drobežem. Kazen se šteje od 8. do 15. februarja.
Prijava s. s. g. Lukežiča o nemirih ob priliki pokalne tekme ASK Primorje : SK Reka 14. januarja se odstopi odboru za izvedbo pokalnih -tekem ZP v izjavo. -
Na prijavo odbora za ZP, da prirejajo klubi, ki ne tekmujejo v tekmovanju za ZP, konkurenčne tekme, in na prošnjo, da LNP ne bi takih tekem dovoljeval, se sklene, naj se lokalni klubi v podobnih primerih v bodoče med seboj sporazumejo glede časa in začetka tekem, da si ne bodo delali medsebojno konkurenco.
Poziva se CSK, čakovec, da nemudoma zasliši igralca Bavčeviča Nikolo, predanega k. o. Zapisnik o zaslišanju mora poslati v roku osmih dni.
Protestu SK Trbovlje proti Izreku kazni po k. o. z dne 4. januarja 1934 igralcem Kašmanu Ernestu, Razboršku Edu in šul-nu Danijelu se ugodi v toliko, da se igralcem zniža kazen za en mesec, tako da jim kazen poteče 6. aprila 1934.
Vzame se na znanje poročilo delegata g. Kureta o konferenci podsavezov 27. januarja v Beogradu ter se soglasno sklene, da ni povoda za sklicanje izredne glavne skupščine JNS. JNS je sklenil, da znaša za vsakega odbornika v podsavezu obvezna naročnina za »Sporttsto« letno 100 dinarjev, odbornikom, ki je ne bi hoteli plačevati, se odvzame izkaznica za prost vstop na igrišča.
Dovoli se g. Pevaleku enomesečen do-pust do 1. marca 1934.
Sklep glede intervencije v zadevi SK Rapida se sporoči klubu pismeno. — Novak, s. r. v. d. tajnika I.
Ljubljanska table tenis reprezentanca odpotovala v Gradec. Danes bodo nastopili v Gradcu pri medmestnem dvomatehu Gradec : Ljubljana ljubljanska reprezen-tanta Deneš in Nagy (Ilirija), kot tretji pa nastopi za Ljubljano drž prvak Heks-ner. Naša rutinirana tekmovalca bost« ojačena z Zagrebčanom Heksnerjem gotovo častno reprezentirala barve našega me sta. Istočasno se vršita v Gradcu še dva mednarodna turnirja, na katerih nastanijo tudi vsi Jugosloveni.
Smučarsko prvenstvo Notranjske za leto 1933-34. Kakor vsako leto priredi Smučarski klub Logatec 11. t. m. svojo tradicionalno prireditev »Smučarsko prvenstvo Notranjske«. Ker so snežne prilike zelo ugodne, se nadejamo številne udeležbe vseh klubov Notranjske, enako ljubljanskih tekmovalcev, ki so verificirani v LZSP. Tekmovalo se bo na 15 km dolgi progi, ki se vije od kolodvora proti Mar-tlnhribu in Sekirici nato mimo Sokolskega doma preko Koša in logaškega polja proti Raskovcu in od tod nazaj proti žel. postaj4 Prijave je poslati do nedelje na naslov prireditelja. Osebno se lanko priglasi starterju do 14. Prijavnina Din 5.—. Prvo plasirani prejme bronasto plaketo, druga dva pa kluoovo diplomo. Ker se vrši isti dan dopoldne v Dol. Logatcu tekma za prvenstvo ljubljanske Srednje tehnične šole, se nam obeta prav lep ln pester športni dan.
Medklnbsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja priredi Smučarski klub v Celju v nedeljo na dr Julija Kugvia skakalnici v Liscah pri Celju. Start ob 14 žrebanje startnih številk ob 13. v restavraciji »Lisce«. Pravico starta imajo v konkurenci tekmovalci, verificirani pri JZSS Izven konkurence pa tekmovalci, včlanjeni v Savezu. Obenem se oceniirie za celjske klube tudi kombinacila. Tekmuje se po nraviTih JZSS PrHavnina ra tekmovalce 10 Din. Priiave Je treba poslati do vštetega 10. t. m. na naslov: Smučarski klub Celje, g. Edo Paldasch, Vsak tekmova-
lec tekmuje na lastno odgovornost. V konkurenci prejme prvi naslov Kprvak Celja v njnnAinh akokih ta leto 1934« ter srebrno plaketo v marmorju ln Častno diplomo, drugi prejme srebrno plaketo in diplomo, tretji pa diplomo. Izven konkurence prejmejo prvi trije ista darila, samo da pri prvem odpade naslov prvaka. Prvi trije v kombinaciji prejmejo častna darila. Najboljši v klubu dobi prehodno darilo ln častno diplomo, drugi prejme smuči, tretji pa diplomo. Doslej je prijavljeno precejšnje število naših dobrih skakalcev iz Celja, Ljubljane, Maribora ln Ptuja. Za tekmovanje izven konkurence so se prijavili tudi tekmovalci iz Gradca, med njimi nekateri, ki so že lani z uspehom nastopali pri otvoritvi skakalnice. Skakalnica je v izvrstnem stanju Razdelitev daril najboljšim skakalcem bo v nedeljo ob 18. v restavraciji g Petrička v Liscah.
Šmartno na Pohorju priredi pod zaščito SPD Slovenska Bistrica v nedeljo 11. t. m. prvo propagandno in nagradno smučarsko tekmo na 16 km. Začetek tekme za seniorje ob pol 10., za juniorje ob 10. žreb pred startom v gostilni Koren, prijavnina Din 5. Nagrajenih bo šest najboljših tekmovalcev s krasnimi praktičnimi darili, razen tega dobe prvi trije diplome. Tekmovalci imajo brezplačno prenočišča. Vsi ki se zanimajo, naj pošljejo prijave ra^ka^neje do 9. t. m. na naslov: Pripravljalni odbor za tekmo v šmartnem na Pohorju.
Smučarska tekma na Rečici. Opozarjamo na smučarsko tekmo za nekvalif;cirane smučarje, ki bo na pustni torek na Rečici Start bo pred hotelom »Triglav« ob 13.30 Smučarji so razdeljeni na tri starostne skupine: do 25. leta. do 35. m do 60 leta. Proga je 3 km dolga in gre po rečiškem ozemlju. Dragocena darila so v pogled » hotelu »Triglav«.
Juniorska tekma v umetnem drsanln.
V	nedelio 11. t. m želi SK Ilirija končno izvesti jun:orsiko tekmo v umetnem drsanju. ki je b;!a zaradi nepovoljnega vremena že dvakrat odgodena Razpis velia za jun-iorske drsalce vseh klubov JZSS. t j. za drsalce, ki do letošnje sezone še niso dosegli 1. mesta v saveznih juniorskih tekmah in še niso tekmovati v senzorskih tekmah JZSS. Fismene prijave sprejema SK Ilirija. Kersnikova ulica 3/IT.. ustne uprava drsališča SK 11;rije do nedelje do 8.30. Prijavnine ni. Tekma se prične ob 8.30 z izvaianiem obvezn'h likov katerim sledi prosto drsanie. Darila se podelijo P" določilih tekmovalnega pravilnika JZSS Razpisane obvezne vaje so: 1. loki št. 4 nz n (glej tabelo tekm. pravilnika!); 2. vijuga v osmici št. 22 in 23 np v n: 3 proti-okret št. 37 in 38 np n: 4. zanka št. 15 np n: 5. protrtroika št 27 in 28 np v. Prosto drsanje 3 minute. Tabela l;kov je razvidna tudi na drsališču SK Ilirije. Istotam dajejo člani nacelstv« drsalne sekcije SK Ilirije pojasn'la in pouk.
Po nalogu JLAS sklicujeva sestanek po dveh delegatov Primorja in Ilirije, ki se bo vrš:!l v soboto ob 20 v kavarni »Emoni« z naslednjim dnevnim redom: razgovor o gostovanju francoskega moštva in ustanovitvi komiteta JLAS v Ljubljani. Delegati naj prineso S'boj poob'ast'lo iipravpe.ga odbora. — QJ borni ka JLAS v Ljubliani.	. :
Službeno lz OZI>S. Za 11. t. m. se delegirajo: v Ljubljani na igrišču Hermesa ob 14. Svoboda : Disk g. Lukežič. ob 15.30 Korotan : Hermes g. Ramovš; v Celju ob 14.30 Celje : Trhovlle e. Ochs.
Službeno lz Medklubskega odbora za ZP. Za nedeljo igra ob 14. Hermes : Korotan. Ljubljana, ob 15.30 Disk : Svoboda, Vič.
Ljubljanski plavalni podsavez. Seja upravnega odbora danes ob 20. v kavarni
Evropi.
Smučarska sekcija ASK Primorje priredi enotedenski tečaj na Krvavcu. TeCal traja od 18. do 25. t. m. Dnevna oskrba (prenočnina in trije obroki) Din 35. Tečaj vodi sav. smučki učitelj Laci Michel. Prijavnina za tečaj Din 20. Prijave se sprejema v tajništvu kluba: Nebotičnik, IV nadstropje, soba 410 od 18. do 18.30. Istotam vse informacije.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18 30 strogo obvezen sestanek. Priti morajo Starec, Hasl, Bertoncelj L, Bervar, Zemljak, Jug H., Boncelj, šlamber-ger, Pupo, Erman. Pepček, Lute, Zemljič.
SK Ilirija (lahkoatletska Sekcija). Drevi ob 18 30 v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening. Dvignite legitimacije in poravnajte članarino pri gosp Ostermanu. Istotam se sprejemajo novi člani .
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. sekcijska seja pri Končarju. Vabijo se vsi odborniki, stari in novi. Simčič. Erlih, Habicht, Sterle gotovo.
Smučarski klub Ljubljana. Daves ob 19. važen sestanek tekmovalcev v klubski sobi zaradi udeležbe na bližnjih tekmah.
TSK Slovan Danes ob 20 v gosnlni Keršič izreda važna seja zaradi priprav i» občni zbor.
SK Grafika Naslednji igralci r.aj dvignejo opremo v soboto od 16 do 18: Lavrih. Muzlovič. Mekina, Usnik Žagar Pipan, Vevbek, Režan II., Srrohmajer. Verčnik Stupica, Veber. V nedeljo trening tekma
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 20 sestanek nogometašev v Delavski zbornici
V	nedpljo igramo pokalno tekmo.
SK Slavila (table-tenis sekciia) V v člani nai pridejo danes ob 19 v telovadnico na Ledini (vhod iz Kotnikove ulice) Ker se igra klubski turnir, je za vse ude ležba obvezna. Od danes naprej so rediii treningi vsak dan od 19. dalje. Poravnajte članarino!
SK Retje ima svoj redni letni občni z.or v nedeljo 11. t. m. ob pol 10. v gc stilni Zavrasek.
Vremensko poročile
Ljubljana, 8. februarja. JZSS je davi ob 7. sprejel naslednja telefonična obvestila Boh. Bistrica; —14, jasno, 10 cm pršiča
na stari podlagi, smuka idealna. Bled — jezero: —10. mirno. 60 cm sreža.
na jezeru 20 cm hrapavega ledu. Kranjska gora, Rateče. Planica; —8. ba rometer se dviga, jasno, mimo, 120 cm pršiča. sankališče v Kranjski eori upo rabno, v Tamarju 250 cm pršiča. Mariborska koča, Pohorski dom: —7, Jasno. mirno, 90 cm pršiča, sankališče uporabno.
Ruška ko«>a: —7, jasno, mirno, 110 cm pršiča, smuka idealna. Klopni vrh: —7. jasno, mirno, 1 m pršiča, smuka idealna.
I Feaofc: —S, jamo, mimo, U0 en prtie«. amuka Idealna, ak&kakiica uporabna. Senjorjev dom: —9, jasno, mirno, SO cm novega snega na podlagi 150 cm, amuka Idealna. Clmžat nad Fato: —8, jaano, mirno, 80 cm pršiča.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —8, Jasno, mirno, 25 cm novega snega na podlagi 80 cm, sankališče ln skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorju: —8, jasno, mirno,
80 cm pršiča, amuka idealna. Rimski vrelec: —12, Jasno, mirno, 20 cm novega snega na podlagi 40 cm, amuka Idealna
Včerajšnja plamena poročite:
SmuSkl dom Ilirije v Planici: —12, Jaano,
mirno, solnčno. 150 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica v redu. Izgledi prav dobri, smuka v planinah prav dobra. Planina Sv. Križ nad JeAcnicsunt: —1, Jasno, Lahek sever, 75 cm srena. na nJem 2 cm sreža. smuka prav dobra. Izgledi najboljši, smuka v planinah idealna.
Mrzlica nad Trbovljami: —11, jasno, mirno. 50 cm poledenelega »nega, smuka manj ugodna Šmarje nad Ljubljano; Jasno, mirno, brez megle. 15 cm pršiča na podlagi 40 cm fmnka Idealna. sankaHVe uporabno.
živlieitia na dcžrF
LESKOVEC V HALOZAH. V pred-pustnem času je postalo tudi pri nas nekoliko živahnejše. Gasilska četa priredi na pustno nedeljo 11. t. m. v gostilniški prostorih g Pmteriča šalo^gro v treh dejanrh »Stari grehi«. Na pustni torek zvečer bo pa v gostilni g. Vrega prosta zabava z maškarado. — Občna zbora gavlsike čete in strelske družine sta se že vršila. Občni zbor občinske organizacije JNS p« bo v nedeljo 18. t m. — V Belavšaku ie umrl v 49. letu starosti prvi ustanovni član gasilske čete g. Emeršič Jurij. Ga.«sr'oi so se v velikem številu udeležili pogreba.
Repertoar
I)R\MA.
Začetek ob 20. Petek. 9. ob 15.: Praznik ov«toHb Beieni. Znatno znižane cena od 4 do 14 Din. Dijaška predstava ^obola. 10: Charhyevd teta. Premiera- Tzv Nedelja. 11. ob 15.: Kariera kanoLista Vin-citra. Izven. Znižane o»e. — Ob 20.2 Charleyeva teta. Izven. Ponediljek, 12.: Zaprto.
OPERA. " Začetek ob 20. Pat^k. 9.: Zaprto. Sobota. 10.: Nižava. K. Nedelja, 11. ob 15.: Tičar. Izven. Znižane cen?. — Ob 20.: Plea v Savoiiu. Izve«
Ponedeljek. 12.: Zaprto-★
Dijaška predstava. Danes popoldne ob
15 bo v drami dijaška predstava japonske tragedije »Praznik cvetočih češenj«. Delo samo kakor tudi uprizoritev z igralci go ŠariČevo, Mariio Vero, Vido Juvanovo m <ig. Greeorinom. Skrbinškom in Debevcem v • glavnih ulosah, se je našemu občinstvu prav tako priliubilo. kakor svoječasno znani »Kros s kredo«. Priporočamo obisk te prekrasne igre o domovinski in človeški ljubezni vsem. zlasti pa našemu dijaštvu. Veljajo cene od 5 do 14 Din- Za5etek Je točno ob 15., konec ob pol 18.
Premiera slovite burke »CharleTeva teta« bo v drami jntri. za puertno soboto. Naslovno ulo<7o bosta izmenoma brala ea. Daneš in Zeleznik. V soboto nastopi v tej ulogi s. Daneš. na re^rizi v nedeljo pa e. Zeleznik. Delo. ki je ime^o vedno uepeh režira e. Ciril Debevec. Premiera le izven abonmaia.
Pustna nedelja v operi. Popoldne ob 15.
poie po znižanih (vmah od 6 do 80 Dm Zelieri«va opereta »Ti far*, zvečer ob 20. na izvrstno uspela Abrahamova opereAa »Ples v Savoiu« po običajnih cenah-
CELJSKO GLEPALI9CB.
Začetek ob 20. Petek. 9.: Maksi. Uprizoritev eeH&ih Igralcev. Abonma,
Mariborsko gledališče
Začetek ob »». Petek. 9.: Zanrto.
Sobota. 10.: Okenca. Predelava za Združenje nar. strok. ors. Nedelja. 11. ob 15.: Orlov. Gostuje tenorist Ivan Gorsky. Zadnjič. Znatno znižane _ Ob 20.: Gospodična- Premiera Red A.
Petek. 9. februarja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Narodna pečem in pripovedke (dr. Rupel). — 12.15: Plošfid. — 12.45: Poročila. _ 13: Caa. plo-šče. — 18: Naše vojaške eodbe v reproduei rani glasbi. — 18.30: Predavanje Narodne odbrane. — 19: Sokolsko predavanje. — 19.30: Izleti za nedeljo. - 20: Prenos iz Beograda. — 22: Ča6. poročila, plošče.
Sobota. 10. februarja.
LJUBLJANA 12.15. Plošče. - 12.45: Po roeila. -- 13: Cas. plošče. — 18: Stanje cest
—	18.10: Zabavno predavanje (Pirnat). — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Ra dio - orkester. — 20.45: Slovenska narou ne v vprašanjih in odgovorih. — 21.30 R-»Preducirani valčki. — 22: Čas. poročila, plošče.
BEOGRAD 16: Plesna glasba. — 19-30* Violinski koncert. _ 20: M°»šan program
—	21: Op°r.etna glasba. — 22: Godba za ples. - ZAGREB 12.30: PloHe. _ 17. Godalni trio. — 20.15: Orkester. — 21.40: Ju-»oslovenski pesniki — 22.15: Plesna muzi ka. - PRAGA 19.3-5: Godba na pihala. — •3020: Operetni večer- _ 22.35: Plošče. --22.50- Orkestralen koncert. — BRVO 19.35 Program kakor v Pragi. — VARŠAVA >0.10- Chopinove klavirske skladbe. — 21: Orvra -La Gioconda«. - DUNAJ 12- Ooer ni orkester — 16.30- Zborovsko netie. — 16 35- Ork*»tPT - 19.55- Prenos Ma«wn» ?ove np*re »Manon« — 22- lahka
—	BERLIN ?010 Zabaven prooram. — 23 Ple« _ KrtNTGSRERG 21.10- Pl-*n1 ve*er
MfiH! APKER 20.15- Predp,*rtni »<*er
—	24: Noi»ni koncert orkestra rn solisto* _ BUPTMPESTA 17* P-vski zbor »T^ncerv _ 1810: VniaSka godba — 20- Pnno* operete Iz Sreg*-d'na. — Koncert ciganske kapele. — RTM 1710: Tn*tr tmentabia 2las ba. — 10 30- Plošče. — 20.40: Lahka glasba- — 20.50: Ojjerni večer.
Vremensko poročilo
•taviu« ti o&naCbo kraja pomenijo! L čas opazovanja, 2 stanje barometra, S. temperatura, 4 relativna Tlaga. v %, B. smer in brzina vetra, 6 oblačnost L_10,
T padavine v mm, 8 vrsta padavin, temperatura. prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 7. februarja Ljubljaiia 7, 7€9.0, —8.u, 84, mirno, redka nizsa megla, —, —; Ljubljana 13, 768.4, —1.0, 67, SW1, 2, —, —; Maribor 7, 7€6A —5.0, 90. Wl, 0, —, —; Zagreb 7, 768.3. —8.8, 90, ESSE1, 5, —, —; Beograd 7, 766.S, —8.0, mirno, 0, — —; Sarajevo 7, 771.4, —19.0, 90, mirno, megla, 10, —. —; Skop-Ije 7, 764.4, —11.0, 70. mirno. S, —, —; Split 7, 760.5, 9.0, 45. NE5, 0. •—, —; Kumbor 7. 75«.6, 7.0, 90, NNW1, l, —, — j Rab 7, 763.5, 9.0, 30, N3, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana —, —9.2, 0.8, — Maribor 2.4, —6.0; Zagreb 0.0, —9.0; Reo-grad —6.0, —10.0, Sarajevo 1.0, —20.0; Skoplje —1.0, —13.0; Split 14.0. 7.0;
Vsak moiki m
d t vi žeoaki beli in sveži polti — bai takšni kakršno ima dandanes lahko vsaka žena. Poskusit« kremo Tokalon bele barv« (ki ni mastna) ta krema vsebuje snovi, ki blaie ia osvežujejo kožo. kombinirana pa je a preparirano »vežo smetano in olivnim olj srn. Krama Tokalon neprestano prodira v kožo, mirt razdražen« kožne žleze, zožuje razširjen« tnojnic« ter odstranjuje zajedalce. V 3 dnefc bo postala Vaša koža krasna in sveža, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporabljajte kremo Tokalon, bele barva, vsak« jntro in čakajte na učinke.
OGLAS
160«
kojim Kupališno povjerenstvo Crikvenica raspisuje natječaj za popunjenje tajničkog mjesta tog povjerenstva. Ponude se imaju slati na adresu: Kupališno povjerenstvo Crikvenica do uključivo 20. februara 1934. Na natjecatelja postavljaju se slijedečt uvjeti:
1.	da je državljanln kraljevine Jugoslavija,
2.	da je regulisao vojnu obavezu,
3.	da je neporočan,
4.	da ima najmanje srednjoškolskti naob-razbu,
5.	da je vješt u vodjenju kancelarijskih poslova,
6.	da osim Jugoslavensklm jezikom vlada perfektno u govoru i pismu češkim t njemačkim jezikom, a po mogučnosti još kojim stranim Jezikom. Prednost imadu oni, koji vladaju sa više jezika,
7.	namještenje je privremeno kroz prvih šest mjeseci, a plača 2.000 Din (dvnja hiljade dinara) mjesečno. — Nakon iz-mlnuča ovog roka uslijediti če definitivno imenovanje več prema sposobnosti-ma. — Za vreme privremenog namješte-nja obostrani rok otkaza je jedan mje-sec dana.
8.	Nastup odmah.
Kupališno povjerenstvo Crikvenica
Pretsjednik: dr. Ivo Sobol v. R, Tajnik u. z.: Ivo Car v. r.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je dne 4. t. m. v 15. letu svoje starosti za vedno zapustil nad nad vse ljubljeni sinček
Na Rakeku, 9. tem-uarja 1934.
Rodbina Casclo.
1852

Javljamo žalostno vest, da Je nad dragi oče, soprog, brat, svak, stric, gospod
RudolS Šega
bančni uradnik v p.
dne 8. februarja ob	uri do-
poldne po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 10 februarja, ob 10 uri tz mrtvašnice pri Sv Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani 8. februarja 1984.
ŽALUJOČI OSTALI.
9L Christi:
49
SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA
Roman
»Neflcl gospod vas čaka, monsieur.«
»Kdo je?« je vprašaj Derek.
»Imena ni povedal, monsieur, a rekel je, da se mora j>ogo-[voriti z vami o važnih rečeh.«
»Kje je?«
»V malem salonu, monsieur. Dejal It, da tam lahko bolj nemoteno govorita kakor v veži.«
Derek je pokimal in stopil takcri nafto v mali salon, kier ga 3e edini gost z očarljivo ljubkostjo pozdravil. Derek je bil doslej Šele enkrat srečal grofa de la Roche, vendar je pa takoj spoznal tega člana visokega plemstva in nejevoljno zgrbančil čelo.
Kakšna nesramnost, da se je upal ta človek k njemu!
»Grof de la Roche, kaj ne? Bojim se, da ste se zaman potrudili do mene.«
»Ne verjamem,« je ljubeznivo odvrnil grof. Beli zobje so se mu zableščali.
Vsa njegova mikavnost in ljubeznivost nista grofu pri ljudeh njegovega spola navadno nič pomagala. Noben moški ga ni mogel trpeti. V Dereku se je že dramiila želja, da bi se vsiljivca kar z brco iznebil. Samo misel, da je v tem trenutku vsak škandal nezaželen, ga je udržala. Spet se mu je zazdelo nerazumljivo, da se je mogla Ruth zaljubiti v tega človeka. V sleparja najnavad-nejše sorte! Malone s telesnim studom je ogledoval njegove, kar pretirano skrbno negovane roke.
»Hotel sem govoiftJ * vami t majhni poslovni zadevfcl,« je rekel grof. »Mislim, da bo v vašo lastno korist, če me boste poslušali.«
Spet bi ga bi3 Derek najrajši treščil sikozi vrata. A ni si mogel dovoliti, da bi preslišali skrito grožnjo v njegovih besedah. Sedel je in nestrpno zabobnal s prsti po mizi. »Nu,« je reziko dejaii, »za kaj pa gre?«
Grofova naitura ni bila taka, da bi bil znal govoriti odkrito in pošteno.
»Dovolite mi, monsieur, da vam izrazim svoje sožalje spričo težke izgube, ka vas je zadela!«
»Ce boste predrzni,« je mirno rekel Derdk, »vas vržem skozi okno.«
Grof je v zadregi zadrsal po svojem stolu sem ter t?a.
»Ce vam je do tega, vam pošljem svoje sekundante,« je rekel ošabno.
Derek se je zasmejal.
»Dvoboj? Dragi grof, menda ne mislite, da vas imam za res" nega. Prej bi se dal pripraviti do tega, da vam priselim nekaj gorkih zaušnic.«
A grof je imel debelo kožo. Zadovoljil se je s tem, da je zamrmral:
»Angleži so barbari.«
»Na dan z besedo! Kaj mi imate povedati?«
»Govoriti hočem odkrito in stvarno.« je zasesljal grof. Po-molčal je nekoliko in nadaljeval:
»Milijonar ste postali, gospod, in kar čez noč.«
»Kaj, vraga, vam je to mar?«
Grof je vstal. »Mons;eur! Moj grb je oskrtmijen. Obdolžili so me ostudnega hudodelstva.«
»Ta obdolžitev nj mode delo,« je hladno odvrnil Derek. »Ker jem sam prizadeta stranka, nisem izrekel nobenega mnenja.«
»Nedolžen sem,« je vzkliknil grof. »Na Boga se kolnem —« tako govoreč je iztegnil roke pirati nebu — »da sem nedolžen.«
»Kar jaz vem, se ukvarja s to zadevo gospod Carrege, preiskovalni sodnik,« je hladno pripomnil Derek.
Grof se ni zmenil za njegove besede. »A ne samo, da so me po krivem obdolžili hudodelstva, ki ga nisem storil, ampak tudi to je, da nujno potrebujem denarja.«
ZakašT.al je, rahlo, a pomembno.
Derek je vstal.
»Tega sem čakal,« Je reke«! tiho. »Vi klavrni izsiljevalec! Niti beliča vam ne dam. Moja žena je mrtva in vaša obrekovanja je ne morejo več doseči. Ce ste mi nemara hoteli prodati kaka pisma, ki vam jih je poslala pokojnica, vam morem samo odgovoriti: izsiljevanje je grda beseda. V Angliji in na Francoskem. Tak je moj odgovor. Z Bogom!«
2e je bil pri vratih. A grof je zakHnja'ioče razprostrl roke »Motite se, gospod. Gentleman sem.«
Derek se je zasmejal.
»Pisma, ki mi jih je pisala ženska, so mi sveta. Posel, ki bi vam ga rad predložil, je čisto drugačen. Kakor sem vam že rekel, je v moji blagajni suša, in čuvstvo dolžnosti bi me utegnilo zapeljati, da bi dal polic® neke podatke.«
Derek je stopil proti njemu.
»Kaj hočete s tem reči?«
Grof je v ljubeznivem nasmehu pokazal bele zobe.
»Ali moram res o vsem govoriti? Saj sem že rekel, da ste dobili nedavno tega težke milijone.«
Cene malim oglasom
Zenftvt in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm /.— Po Din l — za besedo s• zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-motoc, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda«. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.—
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značk ja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, ft Din 10,—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe piačati pri predaji naročila, oz*-*oma fth fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
PofHiki
(S4+ Trento pot sika. plača s* vsako baeedo 50 par; sa da ianje naslova ».Ii ta iifro S Din. — Kdor »prejem* potnike, p'a ča besedo po 1 Din; z« dajanje naslova ali u Šifro pa 5 Din. (o)
Zastupnika
Aob-ro nved-rnog t*-d rt« parter« drvce industrije J.j«b(jan* 1 K -.i 2 v k* v t t™fi veliko <<pedick> no poduzeče. Ponudbe hit t-o ,,odd el e-k »Ju it«« pod Kfrotn »Arbinjt*-de?«. U obzir d-rlaze re f-ek ta a ti eto pošto verri-re »i 3 drvnoj st.roci. 2373-5
Be»ec!» 1 Din; m d« jas j«	aii sa
iifro S Din. Dijaki, ki ižiejo instruke-ije, pl.v 4ajo vsako besedo 50 nar, xa šifro a!i u. dajanj« naslova 3 Din (4)
Večerni in dnevni krojni tečaj
speci j« ln« prikroje-Tsiinic*. Udeleženke lahko »vojo garderobo izdelujejo pod ©trakovnim »CHtet.T-.131. Prijave do 10. februarja.
Jožica KnmelJ, LJubljana, Gledališka ni. 7, pritličje.
9229-4
smimm
Hlapec (voznik)
m r& z v a ia nje kruha, dob! zaposlitev tr-d 5. *n 8. zjutraj. Nastor t oglas, oddelka »Jutro«. 3*56-1
Vsaka beseda 50 p«r; sa Sajenj« nas!ova aH 1« Šifro p« J Din. (2)
Vsaka fwr»d» 50 par. u daiar.ie naslov« ali m Hfro o« 3 Din. (1)
Občinski tajnik
t primemo naobrazbo,
mlajai, pt> »ožnoefli tudi kiiorTii lo naroda« dela wec. dobi! t»xoj me-sto. — •Potnadbe d» naslov Jako-b Zemljič. narodni poeianec. 8s«rina Radi.nci. 3321-1
Absolventinik)
drž. trg. šole
iprejni« pisarna na Dc-l*njBk«n kot p-aktikanta-Bjo. Ponudbe na ogabni oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligeetma«.	9100-1
Brrvskl pomočnik
•MrejSi, rmofen vo-d;t5 po-dražnic-o, Iro m>n4no«ii on-fiul?r, dobi eVaižho. Pla&a ln oetftio po dogovoru. — {roa Pre5ern, Radorl.fp*.
3429-1
Faznašalca kruha
koiMw>m, «nrp;me pekarn« Avbetj ca Viča. 3450-1
Z 20 do 30.000 Din
r goivTTui	sl^lbo
!nka«ianta rt!«-dišfi>icka tr-jovskega pomočnika aK pot.nika 1* Ljubi jan-o. V poetov prdej'0 Aa-mo tiete fipme ki tn->re)o dal« po polno jemf-'T<> t« kavcij« fvknjiiba r,a prvo me-vt-o potip^tra'). — Ponudbe o« »Eteieta«. Liubijana SOS.
9155-1
Vrtnar
moA<. ST tet »tac. *o-
bro reraiTan r etro-ki, iiJe t-l'u4bo is	R. Vokal.
Kari'OV€C, Rije«ka 8. 41.
3146-2
S00 Din nagrade
dobi takoj "i^tjl, M preskrbi pridr.err.Ti lo p^šte-nemiu m.la-d-mičn k«kršno-to-li nsmešč-evnje. Vc5< je nekoliko Trbnanm. — Ponudbe pr<xi ce o.g,'««m-i oddelek »Jii.tra« pod mačko sprejmem«. 8389-2
Šivilja
prepnosteg« tn 2-nea» livaTija. gre po ai^ki! ceimi u« df>m. Nb.?!ot pov« o-riaeoi oddelek »Jutra«.
9419-2
Natakar, pomočnik
S0 let star. treien. #in revne rudarske diruiiio«, CTioiSfn aem>kega ta fra«-
eo-»k»(r.i jer.ika.	nw«t-o
m taki']' aJ.i prvmeje. Va f>'ov pove oz'a«i4 odd-eiek »Juitra«.	S860-2
Osnoji tr«. jnačija po
1 Din beseda; u da janje nasl-ova ali ia šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega »nagaja vsa ka beeeda 50 par; za dajanj« naslova aii sa Šifro Pa 3 Dia. (6)
Obeljeno šlbje
'k u'tri me vrbe («iMz ome nikan«) in teb twdiik« prodi Josip Z'iipa.nc. Ptuj.
S2i?-8
Stoječe ogledalo
ra šivilje, aparat za e'.ek-trVziranje (r.a otroke), ogledate za izloSbo 2 X "60, in 2 veliki imari za piraT-no prodam. Naslov v ogl. odde^u »Jutra«. 3380-6
O. T1l ft/itman:
BiH, Bobifev sin
Bili, ki je med tem nadaljeval svoj oeg In 6pet prišel na cesto, Je bil z grozo videl nesrečo. Ker je naprej vedel, da mu bo avtomobil kmalu za petami, je hltr0 sple za na telefonski drog. A niti tu ni bil varen, zakaj ko Je drevll avtomobil mimo, so redarji vsi hkratu ustrelili nanj. Edini uspeh je bil ta, da so prestrelil! telefonske žice.
Več rabljenih plaht
dobro ohranjene naprodaj. Vpražali v Nebotičniku V. nad&tiropj«. 3402-6
Triton. harmoniko
najbolje o-h "G-njeno, ugodno pryda Hira® Ogorel^c. SkofLji«*.	3137-6

Vsaka t>e«eda 1 Din; »a dajaoj« naelo^-a ali iifr« p« 5 Din. (9)
Radio Ingelen
tricevni, komplete«, z akn-muJatorjem zvočnikom, na baterijski priključek, epre-jem« nad 40 po^ta-j. pro-■ia-m za 600 Dim. aW zamenjam tudi za iivil«. ozir. knriavo. Dopise na o^laa. oddelek »Jutra« pod S:fr-o »Pooeai 600 Din«. 83T7-9
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« CMiora a.1; ta iifro pa 5 Dia. (101
Ford avto
nor« tipe. kropim proM g>0-tovioi. Naslov r oglasnem oddelka »Juitra«. 31(6-10
Ugi«! trj. inafaia po j 1 Din beseda; ea Sa- I janje aasiova «11 u j
Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega anaiaj« vsa ' ka beseda 50 par: t" > j -lajanje aaalova ali m
j iilro pa 3 Din. (7)
Drobllec, rešefco in žago za kamen}e
rabij^no. t v dobrem sta nj« leie k^ipitii kamnolom »Vra-njerina«, Darnvaj-
S298-7
Mizarska skobelnik
dobno ohranjen, kupim. — Ponudbe t navedbo cene. pos;a-vlj«.n-o v Ljubljano, na naslon: S!av« Simončič. Beethovnova ollca it. 6.
3258-7
Blagajno
Jt. 1 ali 2. dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3418-7
Otroško posteljico
lese<no. od sna-in-e stra.n-ke. krapim. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 3371-7
Vsaka beseda ! Dve: za da.ja.nja naslova sli
ia Sšfr« pa & Din. (30)
Vogalno parcelo
810 m' veliko, proda-m proti gotovi®? v Skrabče vi-Levčevi a'nc4. Ponudibe n« ogla«. oddoieJt »Jatra« pod inaok« »150«.	8345-J0
l>g. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanj« na slov« aai aa iifro 5 Di Oglasi socialnega na čaja vsajca beseda 50 pa/; aa daja-nje naslova ali za IUpo 5 Din. (13)
pceod:
Lepe maske
,iim. — Pojasnil a daj« eo«, R«sljeva ceata 10.
94-27-13
Vsaka beaeda 1 Din; ia lajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Dia. (16)
Posojila
proti mesečnemu odpis fevanju pri JugOBloven s ki vzajemni zadrugi Ljubljana. Dvofakova 8 3017 16
Knjižico
Vzajemne poso-jiil&ie«, LJtrt)-lj&na. z vlogo 80.000 Din prodam za gotovino. Pi Sit« na ogtasml oddelek »Jutra« pod »Vzajemna«.
3439 16
Posredovalno
postopanje
neuspešno potekajoče v rokah ntkonoesijioijira.nih po eredovaic-ev, Vam uspet-no uredi koncesijon-irana ko mercr.jeloi« pi^ai-na Loj-ze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjitgnTfKir-ki izvedoee, Ljubljana. F'o-rijain^ka ulica 10. Ureditev kmečke zaščite. — Rjbim
hranilno knjižico
L. K. B., do v.iSine 250.000 Din 1« takojčnjo gotovino ali prvomeetno Tiknjižibo.
3425-16
Prodam knjižico
Mestne hr-a-nilnice 'ljubljanske. Ponudbe pros-ni nu oglas, oddelek »Jattra« pod »Din S500«.	3430-16
Vloge
LJuVrameke kreditne banke kuipim proti tako^njiemu pV.čiln. Poniidhe na ng'as. oddelek »Jutra« po-d Šifro »Ljubljana 71«. 33S4-'6
Lokali;.
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali 13 šifro pa 5 Di.n. (31)
V vili v Tivoliju
odd«m t«b"i solmtoo. prn tii'i6r.o stanovanje 2 sob. p"seiske sobice in pritik-iD za 800 Din mesetno PiiD. Naslov v og'>isnem oddelku »Jutra«.	3212-21
V»»ka beseda 1 Din: ia daja-nj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (19:
Pisarniške prostore
1-e.pe. na-sproti glavne poŠte oddam. Naslov pove ogl. odd«!«k »Jut-ra« S330-19
Pisarniške prostore
v ceo/tru. blizu sodiišč«., oddam za maj v prvtl.i&jiu. za 1 od'nos.no t pisarni. Po-vipraša-ti v pisarni dr. A Smoleta r Dalmatinovi nil. št. 5.	8403-19
Lokal
z« fototrgovino i i 5 e in v
contrn me«ta. PonadINe na os!as. oddolek »Ju.tra« pod »Dober p!a&nii.k«. 9433-19
Delavnico
in suho, 350 m', v centra takoj oddam. N«-«lt>v pove oglasoi oddelek »Ju4.ra«.	3453-19
Pridelki
Vsaka poseda 1 Dui ca dajanje naslova ali ia iifro pa 5 Din. (331
Cvetlični med
večjo mn-oiioo po Din 15 kg proda Jakob Stare, Ce&njk® Stev. 10, Botrnj.
3398-33
Vsaka beseda t Din. M lajanj« naslova ali aa iifro pa 5 Din (16)
Bukovih suhih drv
8 vagonov po u god™ cen-i prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Drva 8«.	9435-15
Dvosob. stanovanie
e kopalnico, oddam z majem. Po i zve ee v Gregorčičevi uii(ic.i 6t«<v. 32.
3404-31
Dvosob. stanovanje
z vseirui pritfk-liiiami, vf e pod enim klijiučem, oddam « 1. marcem za 4^X1 Din v Zg. SiEki. 176 — 5s>a.nčeva pot. postara Kosovo.
S416-31
Trisob. stanovanje
solnčno. e kopalni-e-o. ponora iin pise-lsk'0 sobo. oddam. Naslov v og^ae-ntrn oddelika »Jutra«. iiJO-Sl
Štirisob. stanovanje
lepo in solnčno, z 2 bal-ko-noma. v I. nadstropju vil« tik opere oddam e 1. majem. Refl^ktanti naj te pipitneno z s"'rise na og"asini o<lde'-ek »Juitra« po<i &;fro »Solnčno s-*o;i'i>va®je».
9441-91
Dvosob. stanovanie
svetlo in siibo, v eentro-tekirj oddam. — Naslov v oglaene-m oddelika »Jutra«.
5-KJ2J21
Sinnm^ia.
Vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali sa Šifro S Din. (21-a)
Tričlanska družina
(o d rasi i) aiče dovosobno stanovanje e pritskliinam: zo maj, po zmeraj ceni. Ponudbe z navedbo kraja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalina, mirna, snažna«.
S332-21/a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, išče z-a ma.j mirna uradniška dr-u.i;na-Ponudbe z navedbo cene na ogosni oddelek Jutra pod Šifro »3 odrasle osebe« 3414-21/a
Malo sobico
oddam g"sp>>iiičm. oziroma jo sprejmem kot sostano va.iko z vso oskrbo za Din 430. Strossmaverjeva 4/1., desno.	3217-23
2 veliki prazni sobi
na a1!': 00, tak oj o d d e m obrtniku (ci), za pisarno, f.U stanovanje, v bližini Magistrata. Nasl-ov v ogl. oddolka »Jntra«. 9121-23
Na stanovanje
gospoda ai'j goejKMličino (■■preme Ivcina Demšar, Pred Škofijo 13, pritfičje.
9410-33
Veliko prazno sobo
p posebnim vbodom (lahko se kuha) za 200 Diu oddam s 1. marcem v Bolgarski HiliiKM 24.	3428-23
Lepo sobo
e poftebmm vliodom, oddam divt-ma gosj>odoma — aii en«mni. Remijev« c,e«t« St. 311, levo. 942-4-23
Lepo sobo
nrstTio, takoj oddam hoij-ši gopffod-fni aii go-f podu v Gerbičevi tri. 1,1.
9191-23
Samsko stanovanie
v I. nadstropju vil«, pol>eg Tivoii'Ja, 10 mimrt od glavne pošte oddam. 2 krasni eoloSm sobi. opremiljeni ali pra.Mii, k^pa^ica. popjVno-31« »enairiran vbod. Vprašati; Ceeta v R.otoo dolino št. 14.	9442-23
Sobo z 2 posteljama
in otomemo. r I. nadstr. vrle poleg Tivo'"'. 5 mi-mrt od ce^vtra oddam. Povitem e epa ni™ n vbod, ko-pa'nVa. jutranje solnoe. — Vprašal: Cesta v Rn&io dolino 14.	9443-29
Leno. solnčno sobo
bs^ltonom lo po«et>n;m vbodom oddam takoj v Pokoincnsk-fm zavoda. Naslov pove oglaemi oddelek »Jaitra«.	9464-23
Opremljeno sobico
s posebnem vhodom, od dam ne Goepoevetski cesti.. — Naslov v oglasnem oddelika »Jutra«. 3455-23
U > 11X1 rt Ti Ti
Vsaka beiseda 50 par: u dajanje naslova ali ta Šifro 3 Din. (23)
Mesečno sobo
lepo io »otočmo, e popod-n-ome sejiariraivim vhodom s svipnišča, oddam stal-nemai gospodu s 15. februarjem. Ogl-ednti v Knaf.je-vi unci lSni.	3440-23
Onremliene sobe
poseb&o u godn o oddam miirmm m poStenim o^eham protii plačila naprej. I' vrsti a oskrba. Poizve ee v eo^rilni »Sodček« na Žabja ka — Hreaora ni. 2-' 9444 t"
Sobe H i e-
Sobo
s strogo separiranim vbo-diom, lepo »rejeno, iščem. Centrum ni pogo-j. Bivam v it: 'e tu samo do 6 dni mesečno, za to prosim ponudbe z navedbo tem>u primerne cene na ogla«, od-d-eVfc »Jutra« pod št-fro »Za takoj«.	3393-cSr'a
:Dopisi
Vsaka besed« i Din. ta dajanj« naslova ali Šifre pa 5 Din. (»4)
V oglasnem oddelku »Jutra«
Je dvigniti sledeča pisma:
A. S. 1934, bmtu vode, Cisto in snažno, Cisto, Čimprej, Ceviija.rs.tivo 1&34. Dolenjska, Delilni stroj. Dober in reden plačnik. Dober pečnilk. Družabnik. Dober stroj. Dobrotnik, Dobra plača. Dobra gospodinja. Dvojna sreča, Dekre-oija, Et.iiketa Ljubljana, Februar. G«'arterija 100, Hiš« z goetiVco. Instalacija, Iimetje, Izveibana moč 94, Izdata« pomoč. Knji-tica 100, Karkoli, Koncertne citre, Ljabim Te, Ljubljano 1532, L>>vski dom Le-po stanovanje, Lepše življenje 764, Mi—b d»«m. Mlin. Mlad par. Marljiv 88 M i m« etranik«. Maj, Na stop takoj. Ne nad 25 let. Nujno. Odrasli. Osamosvojitev. Posojilo, Pomladne poti. Patent za go«podinj-stvv). Preža,po^len. Pošteno dekle. Pridna in požtena. Posojilo. Redka prilika. Spretna. Strogo diskretno. Sol :dn« družina. Stalno meoto 1934. Solidon. Soliden plačnik. Siguren plačnik. Trgovski pomoč. L.pub-1-iaina, 'Tako^je plači'o. Takoj gotovina. Top. Takojšnje " plačilo 29. Trgovec. Takoj 4, Tričlanska, rf-emka zn cpeceri;o. Vijo-Vrta v pom'adi. VTrr.i-iP«, V gotovini. Wienerin. Ve selje do zemije, Vamo, Veselje in poštenost. Začetnica. Zanesljiva 500. 50 t«. 400. 90/90, 1S03. 60.000 23.000.
Glasbila
Živali
vsaka beseda 1 D'ii ia dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (27,
Zatekel se je volčjak
Lastnik pa dobi v Plori-janski uJicd 42. 9411-27
Pes volčje pasme
ki eliši n« ime »Bobi«, z znamko Medvode, se Je rz g ubil. Sporočiti Pap irrnc!. G-orča ne-Medvode. 3451-27
vsaka »esoda 1 Dui ca dajanje naslov« sli
a iifro PS 5 Din. (91)
Izjava
Podpisan« H. Erlei iijav-iijam, da je z 29. januarjem 1934 prenehalo najem-ntšsvo g. Robec« Nikolaja, odnosno Angelo Kerema.nc, restavracije »JoJovec« v Ratečah. Rateče, 6. febr. 1934. Hel&n« Ertah. Rau-če 3396-31
Razno
Vsaka DostKU 1 Dia. <a d«j«.nj« naslov« ali ta Šifro pa 5 Din (S7
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POHACNIK Bohoričeva ul. št 5
Kurja očesa
.fajboljie sredstvo proti kurjim očesom »Olavfen« Je maet
Vrsta 9315-23 Lahki čeveffčki iz satena aH baržuna za p es in čajanke. Isti iz svilenega atlasa Din. 5? -.
Vrsta 9375-23
Udobni toda elegantni plesni čeveljčki iz satena ali bariuna. Zelo praktični. —
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanj« naslova aH
ta iKfro pa 5 Din. (26^
Harmoniju m
koncertni, e krasnim glasom. skoraj nov, planinskega sistema, za 5000 Din prod« MuileJ, PrlStejn.
3446-26
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ••a dajanj« naslova aJi
■» šifro pa 3 Din. (281
Vsak« beseda 50 par za dajanje naslova a xa Šifro 3 Din. (2SK
Opremljeno sob<
s posebnim vhrdom. išč Ponudbe na o g ti sni od lek »Jutra« pJd »G os p, 3423-2
Oseba
» nedeljo 4. febr. ▼
ci t gostil™ Oew«ld pomotoma dobila
iykori smučko
laproia. da sporoči avoj ov n«; Lojze S m a c. , Mjan«, Miklošičeva 6.
9434-28
ta
Dobite v lekarnah, drogerl-jab ah naravnost lz tvor niče ln glavnega skladišča Čuvajte »e ponaredb!
M. Hrnjak
lekarnar — Slsak.
mefl mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
KomSostno
stanoval
v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
	
pmmjMJ—eg	1578
Iščem domače
STROJNE PLETILCE
ki so vešči pletenja rokavic
Zaposlenje je stalno vse leto. Ponudnik! naj prineso vzorce rokavic, ki jih znajo izdelovati, v soboto 10. februarja med 3. in 6. uro v hotel Miklič v Ljubljani.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nam Je preminula ljubljena soproga in dobra mamica, gospa
ANI DIEHL
roj. Friedrich
ki je po dolgem in mučnem trpljenju dne 8. februarja 1934. ob 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 10. t. m., izpred mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 12. t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi. Pokojnico priporočamo v blag spomin!
Celje, dne 8. februarja 1934.
ROBERT DIEHL, industrijalec, soprog; BRANKO, dipl, phil. MIRA por. GRADIŠER, SILVA, VLADIMIR, abs. iur., otroci, in vse ostalo sorodstvo.
1855
pogrebni aaivod Občin« Ljub jan*
mm
Umrl nam Je po kratkem trpljenju na« Iskreno ljubljeni soprog, oče. stari oče in tast, gospod
ALOJZIJ BA3C
dentist-fehnik
Pogreb bo v soboto, dne 10. februarja 1934, ob %4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1934.
URŠULA BAJC, soproga; DR. OTON BAJC, sin; VLADIMIRA BAJC roj. OREL. sinaha; OTON, vnuk.


1851
Urejuje Davorin Savijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll JRihnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezersea. Za inseralm del je odgovoren Alojz Novak.
Ljubljani