3 Preteklo leto (za bralce sedaj že predpreteklo) je pomenilo pre- mik v povezovanju nevladnih organizacij (NVO) s področja ohra- njanja narave, v letu 2018 pa smo v okviru naravovarstvenih prizadevanj to sodelovanje še nadgrajevali. Začetek leta je za- znamovalo naše nadaljnje prizadevanje za kakovostno pripravo Nacionalnega programa varstva narave (NPVN), a je po pomladi Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) »zmanjkalo energije« (ali pa idej), da bi program oblikovalo na način, skladen z Zakonom o ohranjanju narave, in ga ciljno usmerilo, primerno izzivom 21. stoletja. Jeseni je MOP objavilo Osnutek pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednost in do 29. novembra 2018 zbiralo pripombe nanj. Svoje pripom- be na dokument so oddali tudi Slovensko odonatološko društvo, Botanično društvo Slovenije, Zavod Symbiosis in Društvo za pre- učevanje rib Slovenije, ki so poleg še nekaterih podali predvsem načelno sporočilo, da je bilo opravljeno delo nedovršeno in da osnutek ne posega v izboljšavo varstva naravnih vrednot, ki v resnici deluje slabo. V oddanem mnenju so pokazali na primere slabe posodobitve politike upravljanja z naravnimi vrednotami. Obenem sem še s svojim mnenjem sporočil, da so bile spremem- be tudi administrativno slabo pripravljene, vključno s tem, da tudi ta predpis ni bil pripravljen skladno z Zakonom o ohranjanju narave. Sedaj je znova na potezi MOP, da prejete pripombe objavi in nanje odgovori. V okviru povezovanja smo našli čas tudi za skupno izvedbo dogodka BioBlitz Slovenija, ki je tokrat potekal pri Račah, in vrsto drugih dogodkov. Še širše smo se povezali pri ustanavljanju Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot posvetovalnega organa ministra MOP (in ne kot strokovnega, kot marsikdo, vključno z nekaterimi člani, napačno razume kot vlogo tega telesa). Več o njem lahko izveste v enem od naslednjih prispevkov. 25. oktobra 2018 je v Državnem svetu potekal posvet Povezani v izobraževanju za naravovarstvo, ki je obeležil desetletje srednje- šolskega in višješolskega izobraževanja na področju naravovar- stva v okviru Konzorcija biotehniških šol Slovenije. V tem času so v programih izobrazili več kot dva tisoč mladih, a kot je na posvetu opozorila vodja Sektorja za ohranjanje narave na MOP, ni po zaključku šolanja nihče od njih zaposlen v državnem nara- vovarstvu (je pa slednje zaradi obilice t. i. kohezijskih projektov v letošnjem letu medse sprejelo večje število novih zaposlenih). Koncept takšnega izobraževanja je sicer daleč od srži naravovar- stva, že zato bi veljalo napore usmeriti v preimenovanje dose- ženih nazivov, morda v tehnike za trajnostni razvoj ali inženirje trajnostnega razvoja. A je treba kritiko nameniti tudi nam sa- mim. NVO smo imele možnost vključitve v telo, namenjeno revi- ziji poklicnih standardov izobraževanja na področju naravovar- stva, a s področja žive narave ni bilo nobenega predloga. S strani NVO sta bila tako imenovana člana iz vrst geologov in geografov, s čimer sicer ni samo po sebi nič narobe. Morali si bomo priznati, da se moramo v tovrstne postopke za namen izboljšanja izobra- ževanja in stanja v naravovarstvu (kar verjamem, da si želimo) tudi sami aktivneje vključevati. Krivda za »spanje« pa seveda ni zgolj v našem mirovanju. Podobna zgodba z »našim« nesodelovanjem je značilna tudi za področje kmetijske politike, ki ji v tokratni osrednji temi name- njamo več prostora. Stanje našega vključevanja na tem področju se sicer malenkost izboljšuje. A kot ugotavljajo tudi raziskovalci v publikaciji Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015–2020 je bila dosedanja kmetijska politika pri naslavljanju problema ohranjanja narave neuspešna in premalo učinkovita. Zagotovo pa nam bo lažje kot se resno spoprijeti z naravi prija- znim spreminjanjem kmetijske politike (sploh če se MOP ne bo resno angažiralo na tem področju) čez zimo iskati jajčeca rep- karjev, k čemur nas v prvem prispevku tokratnega Trdoživa va- bijo metuljarji. »En« od repkarjev tudi krasi naslovnico. Metulj, tokrat nočni, je tudi objekt predstavitve v osebni izkaznici. Še več vsebin številke pred vami se navezuje na aktivno nara- vovarstvo. Od prve najdbe tujerodnega invazivnega močvirskega škarjarja pri nas ter pomena mejic in mokrišč za blaženje pod- nebnih sprememb do varstva habitata plavčka ter močvirske sklednice in zaradi slabega upravljanja rek danes že zelo redkega nemškega strojevca. Kot vedno poročamo o delovanju društev. Tudi k ustvarjanju tokratne številke smo povabili mlade in širšo javnost. Magistri bioloških znanosti nam predstavljajo kačje pa- stirje Mirnske doline in v sodelovanju z drugimi še favno globo- kih jam ter murke Slovenije v določevalnem ključu. Širša javnost je med drugim sodelovala v dveh fotonatečajih; predstavljamo najboljše fotografije. S prispevkom obeležujemo 230 let od smrti znamenitega Scopolija, v intervjuju pa bomo bolje spoznali bio- loga Grišo Planinca, ki ga na področju slovenske herpetologije dandanes najbolj poznamo po Kačofonu – preverite, ali je moč zamenjati gosenico z modrasom. Za zaključek se ponovno vrnimo na naravovarstveno delovanje oziroma, natančneje, spremljanje tovrstnega državnega delo- vanja. Vlada RS se je konec novembra 2018 seznanila s poroči- lom, kako smo v Sloveniji v obdobju od 2015 do 2017 izvajali Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN). Ne morem se ogniti občutku, da je bil že povzetek poročila (mimogrede, av- torji poročila so neznani) pripravljen prav z namenom, da bralca zavede, saj je govora o verjetnosti, da bo nekaj izvedeno, priho- dnjikov (v poročilu, ki naj bi izkazovalo preteklo delo) pa tudi ne manjka. Vendarle pa je razvidno, kdo je največji »poraženec« pri izvajanju PUN: MOP, ki še ni izvedlo več kot 500 ukrepov (25 % vseh neizvedenih), katerih izvedbo si je s programom določilo samo. O poročilu bi lahko pisal traktate, a naj si vsaj zaenkrat mnenje vsak ustvari sam … Spomnim lahko še, da smo v zadnjem letniku Trdoživa (VI/2) ukrepe PUN, namenjene dvoživkam in plazilcem, že pregledali in komentirali. Spomladi se bomo aktivno lotili izdelave naslednje poletne iz- daje Trdoživa oz. petnajste številke. Rok za oddajo prispevkov je 1. april 2019; ponovno vabljeni k sodelovanju, tudi v rubriki Fotoživ. Do poletja vam želim prijetnega branja in obilo zimskih užitkov, preostalim članom uredništva in vsem ustvarjalcem to- kratnega letnika pa se zahvaljujem za sodelovanje v letu 2018. Uvodnik Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV Kakšno je vaše mnenje o Trdoživu? Pred vami se nahaja že 14. izdaja biltena Trdoživ, ki ga v osmih društvih izdajamo od leta 2012 in je namenjena vsem članom teh društev ter tudi širši javnosti (zato tudi spletna izdaja). Da bi preverili vaše zadovoljstvo s preteklimi števil- kami in pridobili namige za nadaljnje delo ter vzpodbude tudi za oblikovne spremembe, smo v uredništvu pripravili anketo, k reševanju katere vas bomo pozvali kmalu po zaključku ak- tualnega letnika Trdoživa. Povzetek rezultatov bomo objavili v prihodnji številki.