J^e.
Ameriška Domovi ima



/irm/aEwg/%111—HoiwMF
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 24
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Kennedy jezope! poslal novo komisijo v Kongo
Komisija bo proučila razmere, ugotovila nujne potrebe in skušala, dognati obseg in vrsto nujne pomoči Kongu od zunaj.
WASHINGTON, D,C. — Kennedy je poslal desetčlansko komisijo v Kongo, da ugotovi, kalkšne 'bolečine ima sedaj ta republika. Komisijo vodi pomožni državni tajnik Cleveland. Komisija seveda ne bo odkrila drugega kot to, kar je že splošno znano.
V Kongu se je razbohotila inflacija. Samo lani so cene poskočile za 65% in lezejo zmeraj hitrejše1 navzgor. Zmeraj bolj se
Katarina Hribar
Zadeta od možganske kapi je preminula v St. Vincent Charity bolnici Katarina Hribar, roj. Toman, stara 75 let, stanujoča na 14300 Darwin Ave. Bila je vdova, soprog Frank je umrl leta 1958, prav tako tudi sin Frank. Zapušča sina Josepha, hčere Mary Watts in Catherino Vrh, G vnukov, 3 pravnuke ter več drugih sorodnikov. Sestri i Frances Yamnik in Magdalena Kremžar ter brat Andrew j Toman so' umrli. Rojena je bila v vasi Trajava, fara Krašnja pri Lukovici na Gorenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 54 let. Zaposlena je bila v Fisher
Novi grobovi
čuti pomanjkanje blaga, celo; j0Cb' Co., dokler ni bila upo-hrane. Farmarji v notranjosti ’ '<;olena- Bila je članica Carnio-dežele nimajo namreč z mesti pa Hive št. 493 T M. ter Oltar-nofoeme zanesljive p rent etn e ne&a društva pri fari Marije
zveze, zato pa pridelujejo samo toliko hrane, kolikor jo potrebujejo sami zase.
Katanškte finance na tleh
Katanške finance, ki naj bi rešile deželo pred bankrotom, so same v razsulu in nihče ne ve, v kakšnem pravem stanju so. Katanga zaenkrat ne more prav nič pomagati centralni vladi. Javna uprava je. čisto de-zorganizirana. Ne funkcijonira ne davčna, ne carinska služba, pa tudi ne obmejna straža1. Zato veriižniki in tihotapci izvažajo na debelo kavo, pavolo, čaj, palmovo olje in drugo koloni-jatno blago brez vgake^Jigoitro-le. Ne odvajajo ne izvoznih trošarin ne valut.
Centralna vlada preslaba
Centralna vlada je brez strokovnega upravnega osobja, nima nobenega vpliva na javnost in je radi tega nesposobna, da bi uveljavila dobro gospodarsko zakonodajo. Zato pa vlada razsipava tujo pomoč iza nepotrebne izdatke. Ker je centralna vlada preslaba', so se uveljavile uprave 21 provinc, ki se za cem-ralo nič ne zmenijo, zato ,pa nadaljujejo) med seboj prepire, ki so se rodili iz nekdanjih plemenskih bojev. Seveda je centralna vlalda preslaba, da bi mogla krotiti plemena, tega velikokrat ne zmorejo niti provin-cijalne uprave.
Zaključek: Amerika bo morala zopet dati ne samo dolarje, ampak tudi ljudi, ki naj bi posušili napraviti red v Kongu. Kaj drugega komisija ne bo mogla ugotoviti.
Sneg ni zadržal nakupov avtomobilov v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Cleve-landčani so vendarle pogumni in cptimistični ljudje. Niti letošnja izredno ostra zima jih ni zaidržala) da ne bi z vso vnemo kupovali avtomobilov. V januarju so jih na primer kupili kar 5,797, dočim iso jih 1. 1961 kupili le 5,027. Trgovci trdijo, da vnema za nakupe tudi ne bo ponehala v prihodnjih par mesecih.
Vnebovzete. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz, Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 453 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Marie Rebol
V	petek je umrla v Lake County Memorial Hospital 73 let stara Marie Rebol, roj. Seme, z 925 Bellvue Blvd., doma v Zidanem mostu, od koder je prišla 1. 1902. Bila je vdova po pok. Johnu, umrlem 1. 1934, mati Marie Luke, Frances Kozar, Rose Hiltunen, Jennie Novak, Mollie Sterbenz (Bveleth, Minn.), Margaret Redčling, Jona in Henrya, stara in prastara mati, sestra Frances Steblaj (E ve let h, Minn.) in pok. Ivana Seme. Truplo je bilo na mrtvaškem odru v Grdinovem pogreb, zavodu na Lake Shore Blvd. v soboto in bilo včeraj prepeljano v Eveleth v Minnesoto, kjer bo v sredo pogreb.
Louis Hrovat
V	petek zvečer je umrl na svojem domu na 21702 Lake Shore Blvd. 70 let stari Louis Hrovat, doma na Kalu pri Ambrusu, od koder je prišel sem 1. 1913. Družina je preje živela na 1153 E. 172 St. Bil je mož Mary, roj. Glivar, oče Mary Rudolph in Elsie Hrovat, štirim stari oče, brat pok. Mary Šinkovec, pok. Johna in
Frances Vrtovsnik. Bil je preko 30 let točaj v SND na St. Clair Ave. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Društva Lipa št. 129 SNPJ, Podr. .št. 5 SMZ, The Macabees No. 1283 in Kluba upokojencev na Re-cher Ave. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob devetih dop. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato pa na All Souls pokopališče.
Marko Blaskovic
Včeraj je umri v 'vt. Vincent Charity bolnišnici 83 let stari Marko Blaskovic s 6616 St. Clair Ave., mož Roze, oče Petra, Ane, Mrs. Mary Polo, Helene, Mrs. Rose Vrbetic, Mihaela in Georgea, lastnika Al & George’s Cafe, stari oče. Pogreb bo v sredo iz Golubovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Nikole. Čas še ni določen. Pokojnik je bil član Sv. Nikole št. 14 HBZ.
John Udovich
V soboto je umrl v Cleveland Clinic 69 let stari John Udovich z 18514 Shawnee Ave., doma v Zg. Maharovcu v fari Št. Jernej na Dol., od koder je prišel v Ameriko 1. 1913. Zaposlen je bil pri N. Y. C. železnici, dokler ni pred 4 leti stopil v pokoj. Zapustil je ženo Karolino, roj. Fabjančič in sina Johna. Bratje in sestre so mu pomrli. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ in Društva Lunder-Adamič št. 26 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na -Laki) Shore Blvd. v sredo ob osmih zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Angleška delavska stranka izbrala tri kandidate za predsednika
LONDON, Ang. — Angleška delavska stranka je pastavila tri kandidate za novega predsednika' stranke. So to ki ga podpirajo levičarji in inteligenca, Brown, ki uživa sim-
KANADSKA VLADA V KRIZI
Danes se bo nadaljevala debata o atomski oborožitvi Kanade v parlamentu. Napovedujejo, da bo vodja opozicije L. Pearson predložil nezaupnico vladi. Če bo vlada v nevarnosti poraza v parlamentu, trdijo, da bo predsednik Diefenbaker parlament razpustil in razglasil nove volitve.
Preskusi obnovljeni
Predsednik ZDA Kennedy je naročil Atomski komisiji in obrambnemu tajništvu, naj nadaljujeta atomske preskuse pod zemljo v Nevadi.
WASHINGTON, D.C. —
Predsednik Kennedy je komaj predpretekli teden ukazal ustavitev atomskih presk ?ov pod OTTAWA, Can.-----Kanadska vlada se je v soboto
zemljo v Nevadi, reg kh petek segja na neobičajno sejo. Politična javnost je začela na veje odredil njihovo conovo. Zajj;]^ Ugjbati) ali bo predsednik vlade Diefenbaker razpu-ta korak se je odloči . Ko je iz-j gj-ji parlament in razglasil nove volitve v zvezi z javno gmilo upanje na možnost nagle-j amerkanadske neodločnosti v uvedbi atomskega sporazuma s Sovjetijo o,ga oro2ja_ Predsednik vlade je med sejo in po njej zavrnil končanju pre^ usov.	j vsako izjavo, vendar prevladuje prepričanje, da bo danes
Razgovori o koncan.u preskušali jutri parlament razpustil, če bo vladi grozila resna ne-sov so bili obnovljeni na teme- varnost poraza v parlamentu. V tem slučaju bo Kanada v
-ju pisma ^Nikite Hruščeva| aprilu volila nov parlament. n-;	.^.--
pied3e.dn.ku Kenn^dj/ j., y kste- j Vladna kriza se je začela pre- Pearson predložil vladi nezaup-rsm je predsednik sovjetske kkki sredo z izjavo državnega nico. Če bosta ostali dve stran-
tajništva ZDA) v kateri je to ki potegnili z njim kot sta preostro prijelo Kanado zaradi za- tekli teden, ko je bilo glasova-
vlade dejal, da je pripravljen
pristati na dva ali tri letne preglede iz tujih državljanov se-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v SDD na Recher Ave.
V bolnišnici—
Louis Godec z 20755 N. Vine St. je zopet v Suburban Community bolnišnici v Warrens-ville.
Rojstni dan—
Mrs. Dorothy Tropoljac z 1118 S. 76 St. bo dopolnila jutri 78 let. čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Razprodaja—
Danes začenjajo v Anzlovar’s Department Store na St. Clair Ave. veliko razprodajo. Podrob-
jvlačovanja odločitve o atomski
stavljenih komisij na ozemlju 1	n.jeni.p oboroženih sil
Sovjetske zveze v pogledu izva-|v dkviru obrambe Severne A-janja dogovora o končanju P^1 e-jmerike. Izjava je povzročila hu-skušanja atomskega orožja, j vznemirjenje v Kanadi in Združene države so število ta- izzvala ostre odgovore. Predsed-
kih pregledov zmanjšale od 22 na 8 in izgledalo je, da je sporazum možen, -ko je enkrat Sovje-tija načelno pristala na preglede. Razgovori so se začeli v
n.lk vlade Diefenbaker jo je zavrnil kot ameriško vmešavanje v kanadske zadeve, zatrjeval, da Kanada ni in ne bo ameriški satelit. Pozval je domov posla-Washingtonu med Ameriko in nika i-z Washinigtcna Charlesa Rusijo, pa se nada-jevali v New	na “posvetovanje”. Tu-
Yorku, ko je bila k njim priteg- di vodniki ostalih strank so zavrnili ameriško izjavo, vendar pa pri tem niso opustili tudi kritike kanadske vlade. V tem čeni in bodo obnovljeni v okvi- pogledu je bil poseibno oster in razorožitvene konference v predsednik liberalne stranke L.
njena še Anglija.
Pretekli četrtek so bili ti razgovori na ruski predlog zaklju-
Ženevi .12. febrnarj, Y ■ Wash-ingtonu so prišli do prepričanja, da Hruščevu dejansko trenutno ni do nobenega, dogovora. Kennedy in njegovi sodelavci so za eno razočaranje bogatejši, to jih boli tem bolj, ker se je pokazalo, da Hruščev tudi v vprašanju Kube ne misli izpolniti svoje besede.
Liberalni senatorji hoče-Wilson,1 i° več vpliva v finančnem odboru
WASHINGTON, D.C. — Li-patije desničarske struje v de-' beralni senatorji so začeli ak-lavskem gibanju, in Callaghan,1 cijo, da bi se števdo članov liki ima tudi med desničarji naj-1 nančnega odbora' povečalo na več zaslombe.	j 19, prj tem bi na demokrate cd- j vprašanja.
Kdaj se bedo kandidatje spo- padla diva nova člana. Liberal-prijeli, še ni določeno, kajti ni senatorji kandidirajo na ta strankin izvršni, odbor še ni iz- mesta med drugimi tudi .ohaj-bral dneva za strankin kongres, sfcega senatorja Younga.
Pearson, vodja opozicije.
Za razpust parlamenta vse pripravljeno
Diefenibaker je v petek obiskal g e n e r alnega guvernerja Vanier-ja, kar je nujno za slučaj razpusta parlamenta. Vlada je imela nato v -soboto izredno sejo, o kateri pa ni bila podana nobena izjava.
Ameriški državni tajnik Rusk je skušal ozračje napetosti med Washingtoncm in Ottavo pomiriti z javnim opravičilom “načina” izjave državnega tajništva od srede, pa poudaril znova potrebo po rešitvi samega To opravičilo Diefenibaker j a ni pomirilo.
Danes je napovedana obnova debate v parlamentu in napovedujejo, da bo vodja opozicije
McNamara poročal o stanju naše narodne obrambe
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in toplejše. Popoldne tnožno naletavanje snega, ki se 00 kasneje nemara spremenil v dež. Naj višja temperatura 32.
CLEVELAND, O. — Proračun za našo narodno obrambo znaša stvarno okoli $55 bilijonov. Odbor ža vojaške zadeve predstavniškega doma, ki ima glavno besedo pri odobritvi, je radi tega začel takoj z zasliševanjem interesentov. Prvi je bil pozvan na poročanje tajnik za narodno obrambo McNamara. Poročal je obširno na tajni seji, toda nekateri podatki iz njegovega poročila so bili vendarle objavljeni za našo javnost in Moskve. Med njimi je nekaj zelo zanimivih.
McNamara je na primer izjavil, da ni nobenega upanja, da bi stroški za narodno obrambo mogli pasti. Res je, da imamo strateškega orožja — raket vseh vrst, atomskih bomb, bombnikov na velike daljave — za silo dosti, toda treba je računati s tehničnim napredkom. Obstoječe zaloge zastarijo, treba je nabaviti novo orožje, ki je praviloma od leta do leta dražje. Glavna skrb vojaških krogov sedaj je nabava orožja proti raketam. Raketa Nike-Zeus se ni ob-
nesia, več upanja daje nova raketa Nike-X, ki bi lovila sovražne rakete. Zmeraj več stroškov rodi tudi potreba, da smo pripravljeni na vse vrste vojskovanja od vojne z medcelinskimi atomskimi raketami do gverilske. McNamara zato misli, da bo vojni proračun rastel vsaj v bližnji prihodnosti.
Kako rastejo stroški, pove sledeči slučaj. Armada bo organizirala “zračno napadalno divizijo”. Divizija bo obstojala iz samih padalcev, ki bodo samo letali od boja do boja in se nič prevažali. V ta namen bo morala kupiti 450 posebnih helikopterjev in nekolikokrat večje število lovcev in transportnih letal, kajti tudi vse orožje za zračno divizijo bodo prevažala transportna letala. McNamara ne ve, koliko stroškov bo zvezano z organizacijo take divizije.
Stroški za našo narodno obrambo so seveda odvisni tudi od ruskih. Ako bodo imeli Rusi na primer nov nadzvočni bombnik na velike daljave, bo to prekucnilo mnogo ameriških obramb-
nih načrtov, ki so že izdelani v podrobnostih. McNamara ne izključuje tudi možnosti, da bodo postali sateliti nevarno strateško orožje, ker bodo lahko nosili bombe. Ni nobenega dvoma, da Rusi že obvladajo vso tehniko uporabe satelitov kot strateškega orqžja.
McNamara je dalje povedal, da vidi v sporu za Berlin trenutno največjo nevarnost za svetovni mir. Ni pa nobene take nevarnosti v Afriki, kajti tam komunisti ne morejo s silo doseči ničesar, ostane jim samo podtalno rovarjenje. Kočljivejša je situacija v arabskih državah, še bolj seveda v Južnem Vietnamu in Laosu. Glede Evrope je rekel, da bi se vojna dala tam le s težavo omejiti na uporabo navadnega orožja. Verjetno bi v vojskovanje moralo poseči atomsko orožje.
McNamara je tudi opozoril kongresni (odbor na možnost, da Rusi spreminjajo svoje strateške cilje, kar bi nas prisililo, da močno povečamo zaloge na-
ših medcelinskih raket z atomskimi glavami. Priznal je tudi, da ima težave z vojnim letalstvom. Vojno letalstvo zgublja namreč na veljavi. Njegovo glavno delo je strateška obram-oa. Ta posel so jsa v veliki meri prevzele medcelinske in ostale rakete z atomskimi glavami. Na drugi strani, pa se želi armada opirati zmeraj bolj na svoj lasten zračni transportni sistem, ki naj bi bil neodvisen od vojnega letalstva.
Iz njegovega poročila se da posneti sledečo glavno misel: vojskovanje na strnjenih frontah je najbrže stvar preteklosti. Srez nekdanjih front bodo ne samo gverilske vojne, ampak tudi vse ostale. Zato je glavna naloga vsake narodne obrambe, da je hitra v premikanju moštva in orožja. Ne zadostuje več avtomobil in kamijon, potrebna sta letalo in helikopter. S tem se seveda vojskovanje zelo podraži in počasi si ga bodo mogle privoščiti samo velike in gospodarsko močne države, sedaj na primer samo Amerika in Rusija.
nje o prekinitvi parlamentar-1 103^1 v °,l§^asu-nega dela za enodnevno debato Rojnka oropali na domu o zunanji politiki, potem bo via- j ^ Pete'K popoldne so trije roda poražena. V tem slučaju; ?arib ki so prišli v hišo na 1158 utegne predsednik vlade še pred |	^ z izgovorom, da so od
glasovanjem o nezaupnici par-, ‘-jas Company, odnesli 73 let lament razpustiti in razglasiti ,3*:aremu r°ja’ku Josephu Bizjanove volitve.	i ku $3,445, ki jih je imel ta do-
■rr, ,	•	ma, ker ni zaupal bankam. Oro-
Vlada nima vecme	. .	,	,
Konservativna stranka je pri ,a!!:	menda hotel s tem de‘
volitvah lani izgubila večino v :iarlem	neko hiS0- Vest
parlamentu, pa je ostala na via-!0 tem je po mnenju 'polici;ie di, ker so ostale stranke pre-jprodrla do Hojnikov, ki so pričane, da čas za nove volitve pr;sli denar iskat kar sredi dne‘ ni še prišel. Tako je Diefeniba-;va' kerjeva vlada opravljala redne sta.
posle in se pripravljala na nove | R0iPaija! ki sm pretekli mrek volitve do katerih naj bi prišlo I pi^a v Melaheijevo trgovino v pozni pomladi ali zgodnjem]in. z. naperjenim revolverjem poletju, Sedanja vladna -kriza • pHATle Jožeta Gidina, da se j:-jih utegne pospešiti.	j nia ie Pustil zvezati, sta bila be-
Konservativna stranka lahko13' ližeta, ki je nadomestoval spor o atomski oborožitvi in a- j HUn ka, sta preiskala roparja meriško vmešavanje v kanari- 00 v’ina d° pa S^a vendar ske notranje razmere uporabi Zgre-Jla njegovo denarnico
kot glavno volivno geslo, da bi
kot titovci na Sežani, je pri-
vzbuditvijo nacionalizma in;pomnd J°že odnesla sta
protiamerikaniizma potegnila za
manjšo vsoto gotovine iz bla-
seboj volivce. Nihče ne more I =aine-	doslej še niso na-
prerokovati, v koliko bi bila! 'ie nodene s^edi za njima, talka kritika uspešna.	Število podpirancev doseglo
nov rekord—
V preteklem mesecu je bilo na na javni podpori 1,300 oseb, kar je nov rekord v zadnjih dve letih. V istem mesecu je poraslo število prijavljenih
Zadnje vesti
brezposeln ih 26,000.
od 17,000 na
PHILADELPHIA, Pa. — Štrajk na mestnih prometnih sredstvih je bil končan in danes je promet stekel zopet normalne.
štrajk je trajal 19 dni, upo- Sheppardova prošnja
slenci so dobili 20c povišanja zavrnjena_
pri plačah tekom prihodnjih j Guv j Rhodes je na predlog dveh let in razne obrobne ko- ^ odbora za pomilostitve zavrnil v skupm vrednosti na-1 pr0,xn,jo dr. Sama Shepparda za
pomilostitev. Ta se je v petek
daljnih 13c.
WASHINGTON, D. C. — Po podatkih sen. Keatinga naj bi imeli Rusi na Kubi do 80,000 vojakov. Zastopnik državnega tajništva te možnosti ni izključil. Sen. J. Stennis, demokrat iz Mississippi j a, je izjavil, da bodo Združene države morda morale zahtevati umik teh čet s Kube kot so preteklo jesen zahtevale umik raket in bombnikov.
PARIZ, Fr. — Tu ugibajo o možnosti sestanka med De Gaid-lom in Hruščevim. Vprašanje naj bi prišlo na dnevni red pretekli teden tekom sprejema ruskega poslanika Vinogradova pri De Gaullu. Francija je pretekli petek podpisala novo trgovinsko pogodbo z Rusijo za naslednja tri leta, na osnovi katere bo medsebojna trgovina povišana od 10 do 15 odstotkov.
V šoli
Učitelj: “Mihec, za kazen bi bil moral napisati 20-krat: ‘Znam slabo brati,’ napisal si pa samo 16-krat.”
Mihec: “Znam tudi slabo računati, gospod učitelj!”
zvečer zaročil z Mrs. Ariane Tebbenjohanns, nemško ločenko.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Katarino Hribar, jutri ob devetih pa k pogrebni sv. maši. Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v ‘‘cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Godlar ob 9. obletnici smrti.
Kdor razlasti ameriško premoženje, naj plača odškodnino!
WASHINGTON, D.C. — To zahtevo je lanski Kongres' podprl z zakon cm, ki prepoveduje podpiranje tistih držav, ki uživajo naše podpore, obenem pa nacijonalizirajo premoženje naših podjetij, seveda brez vsake odškodnine.
Administracija je morala nastopati odločno. Brazilija in Čile sta že začela plačevati odškodnine, Ceylon jih bo v kratkem. Krivica se radi tega ni zgodila nikomur.	,	;
jstfel /tiiERiSM Bomomm
sSSS|
6M7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA j
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 24 Mon., Feb. 4, 1963
Anglija, Evropa in Amerika
Amerika se ravno ne odlikuje po temeljitem poznavanju tujega sveta. Kdor bi hotel imeti še dodaten dokaz, ga lahko najde te dni, ako posluša, kaj vse trdita radijo in televizija od odnosih med Anglijo in Evropo in kaj vse piše o tem vprašanju ameriško časopisje. Neprestano nam vbijajo v glavo, da je Anglija del Evrope in da dela De Gaulle veliko politično napako, ako jo noče vanjo. Ne spuščamo se v vprašanje, kaj je De Gaulla spravilo do njegovega stališča, toda trditev, da je Anglija del Evrope, čisto navadno ne drži. Zemljepisno se ta teorija verjetno da lepo zagovarjati, politično pa ne. Niti Anglija noče biti del Evrope niti Evropa ne želi, da bi vključila Anglijo.
Zgodovina to najlepše dokazuje. Cela stoletja je Anglija hotela biti samo središče svojega imperija in je omejevala .svoje stike z Evropo samo za gospodarske posle in “visoko” politiko. Njena “visoka” politika je obstojala v tem, da ni pustila v Evropi nobeni takratni velesili, da bi postala gospodar na evropskem kontinentu. Radi tega se je bojevala najprvo s Španijo, potem s Francijo. Še v preteklem stoletju je zvarila koalicijo proti Napoleonu, ki je hotel zagospodariti y Evropi.
Sto let pozneje se je pridružila Franciji in carski Rusiji, da prepreči nemško nadvlado nad evropskim kontinentom. isti namen je zasledovala, ko se je pridružila vojni proti Hitlerju. Posledica njene politike je bila, da so na evropskem kontinentu povabili Anglijo k sodelovanju samo takrat, kadar se je vojskovala na eni ali drugi evropski strani.
Na evropskem kontinentu so smatrali angleško politiko, ki je imela za cilj ravnovesje političnih sil, za navadno izigravanje ene skupine evropskih držav proti drugi. Zato tudi Anglija ni bila v Evropi nikoli priljubljena. Med takratnimi velesilami je vživala v evropski javnosti komaj nekaj več simpatij kot nemški nacijonalizem.
Po drugi svetovni vojni se je položaj Anglije temeljito spremenil. Njen imperij je razpadel, britanska Skupnost narodov ne pomeni v praksi ničesar več, morda nekaj malega v gospodarstvu, nič pa v mednarodni politiki. Anglija je postala navadna gospodarsko zelo napredna in industrijsko razvita dežela, ki se po moči lahko meri z Nemčijo ali Francijo, ni pa nobena velesila več.
Churchill je ta ne ravno prijeten položaj svoje domovine predvidel že takoj po drugi svetovni vojni. Zato je že takrat zagovarjal novo smer v angleški zunanji politiki, toda ne proti Evropi, ampak proti Ameriki. Imel je prav, kajti le taka politika je mogla spraviti Ameriko v drugo svetovno vojno in rešiti svet pred Hitlerjem. Anglija je sledila tej ideji prav do zadnjih let. Po dokaz ni treba iti daleč nazaj v zgodovino. Ko so pred leti sklenili takoime-novane rimske pogodbe, ki so temelj sedanje Evropske gospodarske skupnosti, je bila Anglija tudi povabljena, naj stopi v Skupnost, pa tega ni hotela storiti. Najbrže ni verovala, da se bo mogla Skupnost obdržati nad vodo. Hotela je torej do zadnjega živeti v svoji “splendid isolation”. Ko je videla, da se Skupnost razvija, da postaja močan faktor v mednarodni trgovini in privlačna organizacija tudi za ostale države na evropskem kontinentu, kar jih ni pod moskovsko kontrolo, in ko je ugotovila, da se njene gospodarske vezi z bivšimi kolonijami rahljajo, je prišla do zaključka, da bo treba iti v Gospodarsko skupnost, seveda po njenih pogojih. Tega De Gaulle noče.
Amerika se dalje skliduje na to, da so ostale članice Skupnosti za angleški vstop v Skupnost, in smatra to kot dokaz, da Anglija spada v Evropo. Tudi to ne drži. Stališče posameznih članic Skupnosti ni diktirano po želji po neki evropski skupnosti, ampak po posebnih nagibih vsake članice Gospodarske skupnosti. Italija bi rada imela Anglijo v Skupnosti, da odtehta vpliv Francije in Nemčije. Nemčija bi jo rada imela, da odtehta francoski vpliv. Male države Belgija, Nizozemska in Luksemburg se bojijo združenega vpliva Nemčije in Francije in želijo zato Anglijo v Skupnosti. Taki nagibi čisto nič ne razodevajo želje po neki megleni “evropski solidarnosti”, kamor naj bi po ameriški želji spadala tudi Anglija.
Amerika dalje trdi, da bo Evropska gospodarska skupnost začela hirati, ako ne bo sprejela Anglije. Zagovorniki te ideje naj pogledajo nazaj, kaj vse je Amerika trdila takrat, ko se je ideja o Gospodarski skupnosti uresničila, pa bodo videli, da sami sebe tolčejo po zobeh. Kot vsaka Gospodarska skupnost, ima tudi sedanja Evropska v prvi vrsti namen koristiti svojim članicam, ne pa tujim državam, recimo od Amerike do Jugoslavije. Vsakdo, ki zna gospodarsko misliti, je moral vedeti že naprej, da se bo Skupnost vsaj v začetku obdala z visokim carinskim zidom, da lažje premaga svoje začetne notranje težave. Ako je sedaj prišlo do tega, se ni treba prav nič razburjati. Ako je (Ameri/ka pri tern še napravila napako, da je svojo zuna-
njo trgovsko politiko skušala usmeriti proti taki Gospodarski skupnosti, ki bi vključevala tudi Anglijo, je s tem nekaj tvegala in sedaj doživela, da se je uračunala. Ali naj bo tega kriva Skupnost, odnosno Francija?
Ko se bo razburjenje med duhovi poleglo in bo zopet Izaivladala trezna presoja, se bo pokazalo, da je De Gaulle res precej odgovoren za sedanje napeto stanje, da pa vsa odgovornost ne pade nanj. Precej odgovornosti bo morala prevzeti tudi Amerika, naj bo to sedanji administraciji prav ali pa ne.
Kdo bo zidal cerkev v BflaitiiiSoms?
niča. Njena stolpa se v lahkotnem zagonu poganjata proti nebu kot svetniška molitev.
Morda bi tudi vi, ki to berete, pomagali graditi cerkev v Hamiltonu?
Delavci hamiltooske Gradlbe,-ne legije bodo prav tako delali in molili. Ce se nas zbere 5,000, bo vsak le nekaj malega storil.
VESTI
fUIS
p ■ ——f
iz

kr ■	T
UmJ E
Napačna presoja jugoslovan- Jugoslovanske ladjedelnice ske zunanje politike
Na kongresu ljudske mladine Jugoslavije je Broz trdil, da se
polno zaposlene
Jugoslavija je podedovala od Italije veliki ladjedelnici na
pa bosta cerkev in dom narejen mednarodni položaj izboljšuje. Reki (Tretji maj) in v Pulju
na. Ne bo treba iti peš v Hamilton, ne vleči hlodov ali pa vi-šanslkih polen. Ne bo vam treba mešati malte in podajati opeke. Če vsak član te 5,000-članske legije z vero in ljubeznijo do
Svojo trditev je naslonil na iz-; (Uijanik), sama je povečala menjavo prijaznih pisem med pred vojno obstoječo ladjededni-Hnuščevim in Kennedyem, pa’co v Splitu. V njih gradi ladje pripisal glavno zaslugo za med- j za domače potrebe, pa tudi za narodno pomiritev socialističnim: tuje naročnike. Lani je zgradi-in neopredeljenim državam, j la skupno za tujino 43 ladij v Boga in do slovenskih rojakov'med tem ko “različni reakcio-'skupni vrednosti 69 milijonov kupi ali proda vsaj 10 naših nami imperialistični krogi” še dolarjev, za letos pa ima naro-
vedno iščejo svojo korist v voj- čenih 40 ladij s Skupno 420,000
HAMILTON, Ont. — Pred in grofje. Vsi so oblekli delav-dobrim mesecem, je moj rojak sko obleko, odložili svoje časti in šolski tovariš Math Tekavec in naslove ter se prostovoljno
zapisal v Ameriški Domovim, da bo hamiltonski župnik Rev. Lojze Tomc zidal slovensko cerkev in mladinski dom v Hamil-;onu. Seveda ni mislil s tem reči, da bo duhovnik zidal cerkev 7 sam. Sam, revež, ne more nič. Potreboval bo veliko množico pomočnikov, graditeljev, zidarjev. Math to ve, zato se mu je sam pridružil kot eden prvih sodelavcev. Njegov članek je bil iskren poziv drugim dobrim Slovencem v Euclidu, naj se pridružijo tej prvi delavski brigadi, katero bo vodil Math sam, kot je že vodil toliko drugih dobrodelnih in plemenitih dejavnosti v preteklosti.
Snuje se na več krajih velika delavska armada, dobrih ljudi, moških in žensikih; ki bo gradila lepo cerkev sv. Gregorija Velikega in poleg nje Mladinski dom škofa Gregorija Rožmana v Hamiltonu. Potrebovali bomo vsaj 5,000 delavcev in delavk- graditeljev. Združiti in navdušiti bomo morali 5,000 do-
podvrgli hrani, delu in redu v delavskem taborišču.
brih src 5,000 inteligentnih in pogumnih oseb, 5,000 delavnih rek, 5,000 duš; ki imajo živo vero in trdno zaupanje v Boga in večno plačilo. Ta izbrana množica, ki bo imela veliko čast in
Delavska armada l
-Skupine delavcev so se organizirale. Vs^ka je izvolila svojega načelnika. Ti voditelj i-stetniki so pa bili ped nadzorstvom duhovnikov menihov. Vsi skupaj pa so bili pod vrhovnim poveljstvom arhitekta, ki je moral biti veleum. On je zamislil in zrisal načrte za najkrajsnej-šo, in do popolnosti dovršeno gotsko cerkev na svetu. Njegovo ime se nam ni ohranilo. Pa to zanj ni vaižno, saj je delal za Boga in Bog ničesar ne pozabi. Vsa množica, ki je delala, je bila prevzeta z duhom požrtvovalnosti in spokomosti. Šteli so si v naj večjo čast in odliko da so smeli graditi novo Marijino istolnico. Še celo gradbeni materij al: kamenje, opeko, les in pesek so smatrali za tako svet, da se ga nihče ni smel dotakniti, dokler ni očistil duše z vesoljno odvezo in odpustil vsem -svojim sovražnikom. Nespokor-jene in pokvarjene delavce so izključili iz skupnosti in jih izgnali iz taborišča. Leta so tekla, delali so kot na mravljišču. Eni romarji so odhajali in. drugi prihajali. Vse pa je vodila ne-
zgodovinsko zaslugo za zidanje premagljiva sila žive vere, ki
hamiltonske cerkve in doma se bo imenovala:
Gradbena legija sv. Gregorija Velikega
Kdo- naj zida cerkev, in s kakšnim duhom morajo biti preši-njeni tisti, ki jo zidajo, vam bom pojasnil z zgodovinskim zgledom. V starodavnem francoskem mestu Chartres (izgo-veri šartre) je dne 10. junija 1. 1194 pogorela božjepotna Marijina cerkev. Na pogorišču je ostala le žalostna podrtija okajenih in razpadajočih zidin. Glas o nesreči se je naglo razširil med francoskim ljudstvom,
ne samo cerkve zida, ampak tudi gore prestavlja. Sveta množica je zidala šartreško cerkev, prav kakor jo opisuje Sv. Duh v psalmu: “Kdo bo šel na goro Gospodovo in kdo ho stal v Njegovem svetišču? Tisti, ki so nedolžnih rok in brez madeža v srcu.”
Kamenit cvet — okamenel slavospev \
Nad 60 let so romarji “za božji Ion” lomili in rezali kamen, žgali epeko, kopali pesek ter ga na vc-zeh ali pa samotež vozili k stavbi. Nad 60 let so vere in molitev taiko-reko-č mešali
kjer je bila tedaj še doma živa v malto, jo rezali v les, jo kle-vera in ljubezen do Matere .šali v kaimenj jo vrisavali in Božje. Med množicami je na- včrtavali v tisoče lokov, okras-stalo silno gibanje. Vsi so eno- kov, v stotine kipov, ki jo kra-glasno sklenil^ da mora Marija -'-jo zunaj in znotraj, žive Ijud-v Sartre dobiti še lepšo romar- ske verige so podajale les, vedra siko cerkev. Kar sami od sebe z malto, in opeko, delavcem na so se začeli odpravljati v g ar- v-'isckih odirihj stolpih in stre-tre zidat cerkev Mariji. Po vseh h ah. Takrat še niso imeli stro-ceetah in poteh, ki vodijo proti Jev in žerjavov. Na škripcih so mestu, so se pomikale goste tru-1 dvigali težke kamne v vrtogla-me romarjevigraditeljev. Bili1 ve višine gotske stavbe, so tam moški in ženske. Neka- V 66 letih so jo končali in do-teri so nesli s seboj orodje: vršili. Posvečena je bila -leta krampe, lopate in vedra za mal- 1260. Še danes stoji tam kot to; drugi so vlekli trame ali to- spomenik žive vere in ljubezni vorili deske za pokoro, ali pa do Marije, medtem ko njeni jih peljali na vozeh. Še celo po- graditelji že dolgo uživajo več-hrlbljenci in bolniki niso hoteli no plačilo. Vsa lepa je in tako zaostati. Ti niso mogli delati, pa dovršeno-semerna in ubrana je sc druge 'Spodbujali k delu in v celoti in v vsaki najmanjši molili za dober uspeh. Veliko podrobnosti, da tujci, ki jo ho-meato iz barak in šotorov je dijo gledat, strme in ne morejo zraslo na poljih in dolinah okoli °či odtrgati cd nje. Tam na hol-Šartre-ja. Med delavsko množi- mu sredi mesta se dviga k obia-co so bili kmetje in duhovniki, kem kot prelep kamenit cvet, trgovci in profesorji obrtniki kot okomenela tisoioglasna hval-
znamk po $2.50 vsako, pa -bo dovršil svoj delež in bosta dom in cerkev stala.
Ko ta denar pride v Hamilton, boste s tem, dali tamkajšni cerkvi in domu 10 kvadratnih čevljev sveta ali 10 kubičnih čevljev gradbenega materijala. Zidanje in podajanje bomo o-pravili Hamiltonci samij ker se že organiziramo za prostovoljno delo, za božjo tlako.
Rabimo po raznih mestih, kjer so Slovenci, za začetek vsaj 50 načelnikov ali načelnic, okoli katerih bi se organizirale stotnije za predajanje “znamk.” Javite se sami in navdušite še koga drugega. Javite nam svoje ime in naslov in ga pošljite po pošti v župnijsko pisarno v Hamilton na
Rev. Louis Tomtz,
120 Sherman Ave. North Hamilton, Ont., Canada ---------o------
Wafiii® m igro
Euclid, O: — Prav kmalu bodo tu resni dnevi, ko se ne bomo imeli priložnosti zabavati v Slovenskih narodnih domovih. Po-služimo se torej teh priložnosti zdaj, ko se nam nudijo.
Ena takih priložnosti bo v nedeljo, 10. februarja 1963, ko bodlo samostojni igralci ponovili v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. veseloigro “Oh ta dekleta,” ki so jo z velikim uspehom podali na Treh kraljev dan v SDD na Recher Ave.
Večinoma nastopajo mladi, preskušeni igralci. Zadnjič v Euclidu so se odlično izkazali in napravili veliko veselja s svojim odrskim nastopom številnemu občinstvu. Pojdimo jih gledat v nedeljo na Seniki er ju, ne bo nam žal!
Po igri bo igral Tonklijev orkester in bo ples v glavni dvorani. Poskrbljeno bo tudi za te-šitev lakote in žeje.
Na svidenje v SND na St. Clair Ave. v nedeljo popoldne ob štirih!
Marjan Marolt. -------o-------
Zalivala za darilo
Cleveland O. — Direktorij Slov. doma za ostarele se tem poltem prisrčno zahvaljuje rojaku Mihaelu Teliehu za prispevek $500 za zavetišče ostarelih na 18621 Neff Rd.
Mihael Telich, dolgoletni za-stophki Sun Life Asisuaranee Co. of Canada, je nedavno odpotoval na odmor v Florido, želimo mu prijetne počitnice.
John Tavčar, taj. ------o------
Cestni prometniki in proučevanja raka
Londonski zavod za proučevanje, ugotavljanje in zdravljenje raka bo z anketo zbiral podatke o razširjenosti te bolezni tudi med prometniki, ki pri delu vdihavajo izpušne pline iz motorjev na bencin in nafto.
“Anketa naj zajame aktivne m upokojene usmerjevalce cestnega prometa,-” je dejal Morton Whitby, direktor tega zavoda, “ker hočemo ugotoviti poklice, v katerih so ljudje najbolj izpostavljeni nevarnosti raka v tej ali oni obliki.”
ni in vojnem hujskaštvu.
Broiz je dejal, da se motijo oni na Zahodu, ki napovedujejo, da bo Jugoslavija sedaj, ko je iz-
reg. ton in skupno vrednostjo 70 milijonov dolarjev.
Jugoslavija je v pogledu gradnje ladij na 13. mestu na svetu.
boljšala svoje odnose s Sovjet- Lani je gradnja ladij za tujino sko zvezo in nekaterimi drugi-^dala 13%. celotnega dohodka od mi državami socialističnega blo- izvoza. Gornje številke so poka, prekinila politiko dobrih vzete po uradnih jugoslovanskih odnosov z Združenimi država- podatkih, ki niso vedno posebno mi. To bi bilo v nasprotju z na- zanesljivi, čeli jugoslovanske vladne poli- Težave v železniške prevozu tike. Jugoslavija hoče vzdrže- Generalni direktor Jugoslo-vati dolbre odbose z visemi drža- vanskih železnic -se je jeseni vami neoziraje se na njihov so- pritoževal, da železnica v jesen-dalni sistem.	skih mesecih, septembru, ofcto-
Brozu je treba v tem pogle- bru in novembru, ko je dosti du dati vsekakor prav. Lj-ud- prevoza deželnih pridelkov^ ne iška republika Jugoslavija vzdr- more oskrbeti potrebnega števi-žuje dobre odnose s socialisti- la tovornih vagonov. V prete-čnim blokom, ker je z njim ena- kleim oktobru jih je dnevno pri-kih pogledov na svet in voljna manjkovalo do 3,000. S-pomla-sodelovati pri boju za cilje di ,ko prevoza deželnih pridel-mednaroidnega komunizma, do- kov skoro ni, je vagonov preveč, bre odnose hoče vzdrževati tu- do 7,000 dnevno je bilo neizko-di z Združenimi državami ker - riščenih po -njegovih podatkih hoče od njih še nadalje preje- lansko spomlad.	'
mati gospodarsko pomoč, ker je Da bi se to stanje izboljšalo, kruh iz kapitalistične pšenice je naipoveda^ da bodo železnice vsaj tako dober kot oni iz socia-! v prvi polovici nudile popust listične, če ne boljši. Sicer pa1 pri prevozu. S tem upajo pri-je vsak komunist dolžan kapi- praviti rudnike in razne vrst taliste izkoriščati, kolikor jih le tovarne, da bodo večji del premore, da le pri tem ne izgubi z j voza svojega blaga prenesle na vidika končni cilj komunističnih* prvo polovico leta in tako spro-
naporov!
Več [gospodarskih stikov s Kanado
Jugoslovansko časopisje je ob odhodu j ugaslo vanske gospodarske delegacije v Kanado dosti pisalo o gospodarskih odnosih Gregorčiča, med obema državama. Poudar-lže preko 20
stile železnice v jeseni.
Gradnjo jšole na Vršnem opustili
Pred nekaj leti so začeli graditi ljudsko šolo na Vršnem, rojstni vasi pesnika Simona Vanjo so vtaknili milijonov dinarjev
jalo je prijateljske -odnose, padn bila je dejansko v grobnem pri tem opozarjalo, da se ti ne dograjena in pokrita, izražajo dovolj v medsebojni tr-J Kasneje so načrt za gradnjo govini. Jugoslavija je tekom šole opustili, ker da na Vršnem 11 mesecev lanskega leta izvo- ni dovolj šolo obveznih otrok.
žila v Kanado le za $1,600,000 blaga, od tam pa ga uvozila za $940,000.
izposojevalnica igrač
V Koebenhavnu imajo ustanovo, ki deluje podobno kot povsod znane knjižnice in druge izposojevalnice, le s to razliko, menik da si lahko otroci v starosti od 4. do 12. let vsako sredo1 izposodijo za teden dni igrače po lastni izbiri — punčko, konjič-
Kar jih je, morajo od lani hoditi v šole v bližnjih naseljih, katerih naj bližje je 3 in pol kilometra daleč. Šoli namenjeno poslopje bo menda uporabljeno za nekak počitniški dom, Vrsno bo ostalo brez šole, Gregorčiču pa so postavili v Kobaridu spo-
valnico s posebnimi knjižicami, ki so hkrati članske izkaznice. Izposojene igrače smejo obdržati teden dni, potem pa prihajajo po nove. Uslužbenci, večinoma upokojenci in mladina, skrbno pregledajo vsako vrnjeno igračo: če je dobro ohranjena, dobi lastnik izkaznice znak pohvale, za poškodovano ali pokvarjeno igračo pa — črno piko. Kdor dobi v določenem obdobju več črnih pik, izgubi članske pravice za teden ali dva, tisti izposojevalci, ki zberejo zapored 20 pohval, pa si smejo izbrati poljubno igračo in jo z3 stalno odnesti s seboj.
Zamisel je izvirna, privlačna in vzgojna, zato ni nič čudnega, če se ponašajo s članskimi izkaznicami malone vsi, zlasti predšolski otroci danskega glavnega mesta-
— Ameriška vojna mornarica porabi letno okoli 18 milijonov Ijak funtov surovega masla.	km.
Hitrost delfinov
Po podatkih, ki so jih zbirali med plovbo na več ladjah, sodijo severnoameriški naravoslovci, da zmorejo delfini povprečno 33 km na uro. Rekorder je safo-ki je plaval s hitrostjo 55
Robbovega vodnjaka ni čistil Jnihče
Robbov vodnjak, Tromostje, Tivoli . . . Kdo si jih ni zaporni-
ka, žogo in še sto drugih reči. nil, pa če je bil samo enkrat v Otroci prihajajo v izposoje- Ljubljani!
Vse to je bilo do nedavnega silno zanemarjeno. Ljubljansko ‘Delo’ je dognalo, da Robbovega vodnjaka pred Magistratom v srcu stare Ljubljane sploh ni nihče čistil. V njem so bile 'konzervne škatle, ostanki sadja, trške in na vodi so plavale celo stare nogavice, ker si je menda nekdo v vodnjaku umival noge. . •
Sodelavci lista “Delo” so povpraševali, kdo je za -čiščenje vodnjaka odgovoren, pri tem so prišle do čudnega odkritja, da — nihče. — Žal se nam ni posrečilo dognati, če so že to težavno vprašanje tovariši na Magistratu že rešili.
“Delo” se pritožuje tudi na okolico Tromostja in Zmajevega mostu, desno obrežje Ljubljanice je tam prava razstava starega papirja, s-meti in gnilega sadja. Na glavnem sprehajališču v Tivoliju so že dalj čase stebri, na katerih so svetilke brez zaščitnega stekla . .
Ljubljana je nekdaj veljala za eno najbolj čistih mest; red in snaga sta "bila vedno cdliki Slovencev, tovarišem se jih je posrečilo ubiti. . .	-
PAVEL HEYSE:

Andreja Delfin
Tedaj mu je padlo na misel, iravno, tako verjetno, da bi da bodo starega Malapiera moral še otrok razumeti, čez
brez dvoma spremljali služab- dan niki in v trenutku se mu je svoje zazdelo nemogoče, da bi v nice, tem primeru zadel sunek. Sko- vesa raj ljubo mu je bilo, da vidi pred seboj oviro, zaradi katere bi moral nocoj domov, ne da bi kaj opravil. Medtem pa ko je z eno nogo že stopil iz votline vratišča, se je onkraj odprl portal palače in v sivi noči je videl, da je stopila čez prag krepka, v plašč postava in namerila proti njemu. Dovolj razločno j je njegov edini prijatelj uteg-
se je mladenič ogibal lepe in pogubne sovraž-Hotel je oditi brez slo-Sporočil ji je to in bila
je dovolj brezbrižna, da je za ta večer povabila družbo. Ko pa je prišla noč, se ni mogel več ustavljati silovitemu pritisku demona in šel je navadno pot. Na poti so mu povedali, da grofice ne bo dobil same. Kot bi mignil, se je od-zavita i ločil, da se vrne. In prav ta korak [trenutek je zadostoval, da se
so valovili izpod klobuka sivi lasje, hitri korak je odmeval po kamnitih škrleh in previdno se je držal pozni popotnik hiš. Zdaj se je približal hiši, ki je v njeni senci stal maščevalec ; kot bi se bal preteče nevarnosti, si je dvignil plašč pred obraz, z levico pa je krepko držal za ročaj meča, ki ga je kljub prepovedi nosil ob strani. Stopil je mimo svojega sovražnika, ne da bi ga opazil. Za deset, dvajset koro-kov ga je ta pustil prehiteti. Že se je samotnež približal mostu. Nenadoma je zaslišal za seboj korak, okrenil se je, roka je izpustila plašč, toda v istem trenutku se je visoka postava zrušila; smrtonosno se mu je zasadilo jeklo v srce.
“Mati moja, uboga mati moja!” je zastokal ranjenec. Nato mu je glava zdrknila na tlak. Oči so se za večno zaprle.
Večminutna tišina je sledila tem poslovilnim besedam. Mrtvec je zleknjeno ležal z razprostrtimi rokami čez cesto, kot bi hotel prisrčno objeti nezvesto življenje. Klobuk mu je bil padel s čela, izpod lasulje sivih kodrov so silili pravi, rjavi lasje, v bledem nočnem somraku se je zdelo, kot bi mladeniški obraz spal. Korak od njega pa je stal ob steni bližnje hiše, odrevenel kot soha, morilec in buljil z očmi v nepremične mladeničeve poteze in se zaman trudil v obupnem strahu, da bi si zatajil grozno gotovost in samega sebe prepričal, da ga je slepi strah, da se pod to mladeniško krinko, ki mu jo je pričaral sam pekel, skrivajo poteze onega starca, ki je malo prej pripravljal v Leo-norini dvorani zasedbo Andrejevemu prijatelju. Mar se ni zaradi tega prijatelja podvizal, da zada sunek? Ali ni hotel materi vrniti nedotaknjenega sina? In kaj je bil mož, ki leži tamle na tleh, zabebljal o svoji ubogi materi? Zakaj je zdaj obstal sodnik in maščevalec kot obsojenec, da ne more niti zganiti z nobenim udom, čeprav v smrtnem strahu šklepečejo njegovi zobje in mraz pretresa njegovo telo?
Kri, ki se mu je razbesnela proti očem, je stopila nazaj in se pognala v srčne prekate.-Jasno so spoznale njegove oči bodalo v mrtvečevih prsih. V medlem somraku je prebral besede na ročaju, ki jih je bil z muko vrezal lastnoročno: “Smrt vsem inkvizitorjem!’ Nehote jih je glasno izgovoril in pustil, da so njegove oči nihale med usodnim orožjem in obrazom mlade žrtve, nasi-čujoč se z uničujočim nasprotjem med temi besedami in temi potezami. Z grozovito naglico so se pojale misli mimo njega. Nenadoma mu je postalo vse, kar se je tukaj zgodilo in česar nikoli ne bo
nil postaviti v zasedo in tako postati njegov morilec.
šele tedaj, ko je Andrea vse to jasno premislil z ono mrzlo jasnovidnostjo, ki se približa človeku v vseh usodnih urah, ko zgine slednja tolažba, se je zganil iz svoje odrevenelosti. Pognal se je k tihemu spalcu, zdrknil s koleni na tlak in mu pogledal tik v obraz. Blazen smeh, ki se je razlegal kot grgranje, se je utrgal iz njega, ko mu je potegnil z glave sive kodre, ki so ga tako nesrečno ogoljufali. Spomnil se je, da je popoldne on sam svaril prijatelja, naj se ne kaže nezakrit po beneških ulicah. On sam je nastavil zanko sebi in svojemu dragemu. Potem mu je pretrgal obleko in potipal, če v srcu še utripa kakšen ostanek življenja. Svoja usta je prislonil prav na mladeničeve ustnice, da bi mogel čutiti, če še diha. Vse je bilo tiho in mrzlo in brezupno.
V tem trenutku se je porta palače spet odprla in visoka postava v plašču je stopila na cesto. Svit luči iz veže je osvetli sive lase starega Malapiera, ki se je vračal domov. Andrea je pogledal; rezka ironija njegovega položaja mu je stopila pred dušo. Tamle gre mož, pred katerim je mislil obvarovati Benetke, čredo plemstva in ljudstva, ki je bila brez obrambe, in ne nazadnje svojega nemškega prijatelja. Dovolj samoten prihaja zdaj sem, samo v krinki skrivnosti, ki je prevzela njegovega sovražnika; nobene ovire ni bilo, da bi se zagnal nadenj, bodalo je bilo pri roki —; toda to bodalo se je oskrunilo z nedolžno krvjo in nič bolj ni razločevalo sodnika in maščevalca kot samo to, da je tukaj vodilo zamah zavratno in slepo naključje, medtem ko so imeli oni neodgovorni krvniki svoje cilje jasno in nezmotljivo pred očmi.
Vse to je besnelo po Andrejevi duši. Vrglo ga je kvišku, potegnil je bodalo iz rane in bežal, ne da bi ga stari triumvir že opazil, po senci in čez ozki most nad kanalom proti svojemu domu. Ko se je spomnil, da bo stari Malapiero na-šeLmrliča in se bo zahvaljeval njegovemu nepoznanemu morilcu, ker je njemu prihranil trud, je moral stisniti zobe, da ne bi zakričal kot zver.
Tako je prišel pred domača vrata in jih našel odprta. Ko se je ozrl na stopnice, je zagledal ondi, kjer je sicer posedala stara, njeno hčer, ki je globoko sklonjena stala na zgornji stopnici in z obema rokama opiraje se na ograjo oprezovala v vežo. “Vendar ste prišli!” mu je zašepetala. “Kje ste bili tako pozno? Slišala sem vas, ko ste šli in nisem mogla spati.”
FEBRUAR
iMilS
Milil;
fll
L20j21
mmrnmm
m
s S
m
ii.
L_j
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
16.—Klub upokojencev v Ne\v-burghu priredi maškeradno veselico v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
16.—Baragov dom in Družabni
klub Baragovega doma priredita predpustno zabavo s plesom v prostorih Baragovega doma. Začetek ob osmih.
16.	—Oltarno društvo pri Marij: Vnebovzeti priredi “card party” v šolski dvorani. Začetek ob sedmih.
23,—Pevski zbor Triglav priredi nagradno maškerado s plesom v Slov. domu na 6818 Denison Avenue.
23.	— Lilija priredi nagradno maškerado v Slov. domu na Holmes Ave.
24.	—Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani.
MAREC
3.—Slovenski oder poda v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Sheriffovo dramo KONEC POTI. Začetek ob 3:30 popoldne.
3.	—Občni zbor Slov. pristave ob 7:30 zv. v Baragovem domu.
17.	—Dramatiko društvo Lilij«'’ poda v Slov. domu na Holmes Ave. igro ‘Kralj na Betajnovi’. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.—Zajtrk (Pancake and Sausage) Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu v novi dvorani od 8. zjutraj do ene popoldne.
17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
APRIL
20.	—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu,-Začetek ob 7:30 zv.
21.	—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert.
28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih
Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.—Pevski zbor Triglav priredi v iSachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v ncvi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženskc-
zveze priredi v SND na East 80 iStt. ob petih popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
i—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
16.	—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7._ZSPB priredi piknik na Slo-
venski pristavi.
SEPTEMBER
29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
NOVEMBER
17.	—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
da bo Nixon postavljen za kandidata.
Glavni demokratski odbor je zato začel misliti na to, da bo o-bičajni dnevni red konvencije postavil na glavo. Upa, da bo tako pritegnil zanimanje javnosti na delo konvencije. Ne ve pa, ali bo to tudi mogel storiti, kajti dosti bo politikov, ki bodo videli več koristi za svojo osebno politiko, ako ostane vse pri starem.
Na kupih strateških materij al o v utegnemo zgubiti nad $4 bilijone
WASHINGTON, D.C. — Znani pododbor pod vodstvom sen. Symingtona je lanskega marca začel na predsednikovo željo raziskavati, kaj vse je počenjala administracija pri nakupovanju strateških materij alov. Za Symingtona je bilo to delo kakor nalašč, kajti že dolgo je rohnel proti zlorabam pri nakupovanju.
Njegov pododbor je zaključil zasliševanje, sedaj !bo pa sestavil svoje poročilo, ki ne bo nič kaj laskavo za našo administracijo. Iz poročila bomo namreč zvedeli naravnost fantastične slučaje, kako je administracija uganjala protefccijo pri nakupih in kako je preplačevala strateške materij aile, nad 70 po številu.
Med najhujše slučaje spada nakupovanje aluminija, cinka in svinca. Strateških materij a-lov je sedaj na zalogi za skoraj $9 bilijonov. Pododborovo poročilo bo cenilo izgubo federacije na znesek, ki presega $4 bilijone1.
Macmillan preti in išče zaveznikov
LONDON,, Ang. — Angleški zunanji ministrski predsednik Macmillan je izjavil pred parlamentom, da “ni neobhodno potrebno zavreči misel o prisotnosti čet ZN v Berlinu”. Hotel je s tem namigniti, da naj obrambo Beri ina prevzamejo ZN. S tem je verjetno hotel reči Nemčiji, naj ne drži več s Francijo, kajti drugače bo Anglija začela z drugo politiko v berlinskem vprašanju.
Macmillan je šel tudi za tri dni v Rim, da se posvetuje z italijansko vlado o novi mednarodni situaciji. Seboj je vzel celo vrsto strokovnjakov, celo vojaških. V Rimu so postali radi tega dbiška zelo samozavestni, saj se še ni zgodiloj da bi Anglija 'šla v Italijo na posvet. Macmillanu so v Rimu gotovo v besedah dali prav na celi črti. Ali bodo besede tudi držali, o tem ima lahko vsak svoje mnenje, tako vsaj trdi angleška vladna opozicija.
ima preveč za vojaško
Davčna reforma se ne bo dotaknila federalnih trošarin
WASHINGTON, D.C. — Malo je znano v javnosti, da federalna adminilstracija pobira tudi trošarino za nad 100 predmetov in da ji ta davčni vir da vsako leto okoli $10 bilijonov. Mnogo trgovcev in industrijcev se jezi na trošarine in so upali, da bodo trošarinske postavke tudi revidirane in ne samo dohodninske lestvice. Vendar ima ideja o reviziji trošarin, tudi svoje nasprotnike.
Odbor za sredstva in načine bo radi tega vključil v zasliševanje tudi zagovornike in nasprotnike reforme trošarinskih postavk. Pričakujejo, da zagovornikov reforme ne bo preveč, zato bo revizija trošarin najbr-že izpadla iz davčne reforme.
Francija mladine
službo
PARIZ, Fr. — Francija je imela 1. 1960 okoli 275,000 kandidatov za nabor, prihodnje leto jih bo 305,000, 1. 1967 pa kar 400,000. To število presega potrebe francoske narodne obratm be; ki radi tega misli na znižanje obveznega roka za vojaško službo na 6—18 mesecev.
Francoska armada bo' po novem načrtu rabila letno samo kakih 100,000 za “specijalno” vojaško službo (rok boi 18 mesecev), isto število za navadne divizije (rok bo 12 mesecev); do 150,000 novincev bo pa služilo samo po pol leta, vendar bedo pa zato imeli večkrat daljše vojaške vaje. Podroben načrt bo parlamentu šele predložen v bližnji bodočnosti, tako trdi vlada.
Huda letalska nesreša nad turške presfolniee
ANKARA, Tur. — Potniško letalo turške1 letalske družbe Vickers Viscount se je zadelo nad' glavnim mestom Turčije v vojaško letalo C-47. Obe letali sta padli v sredo mesta in se vneli. Poleg 66 oseb v obeh letalih je bilo-več mrtvih tudi na tleh saj sta letali padli v sredo mesta, kjer je promet najgostejši.
Skupno je bilo ranjenih preko 200 ljudi, oid tega težko blizu sto. Računajo, da bo večje število težko ranjenih umrlo. Med žrtvami je bilo tudi pet ameriških državljanov, vsi so bili potniki v letalu Vickers Viscount.
Frondizi ne misli poseči v poletni volivni boj v Argentini
BUENOS AIRES, Argent. — Bivši predsednik Frondizi, ki ga je vojaščina internirala na oto-ju Garciji, je izjavil, da ne misli poseči v letošnje volitve, ki se bodo vršile v juniju. Upa, da bo s tem samo olajšal položaj posameznih strank, ki se bedo boja udeležile.
Kot kandidata za predsednika imenujejo zaenkrat samo generala Aramburuja, ki je že enkrat opravljal to službo, menda ne brez uspeha.
še” telefonsko številko, na kateri bo mogoče govoriti z njim, v to elektronsko napravo, ki potem avtomatično prenese poziv na novo številko-
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Iščemo moškega za pomivanje in čiščenje v restavrantu.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
*	(x)
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za popolno čiščenje enkrat na teden. Dobra delavka. Kličite FA 1-7632.
Iščemo žensko
da bi skrbela za starejšo bolehno ženo. Bi ostala čez noč. Pro • sta skoro vsak večer. Prijazen dom. $100 mesečno. Kličite po 7. uri YE 2-6490.	(26)
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889.	(28)
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za starejšega bolehnega moškega. Bi ostala čez noč. Slovenec. Kličite RE 1-2659.
(24)
— Južnoafriška zveza ima tri glavna mesta.
mogoče maščevati. Nobenega j Niti črhnil ni; z muko je čudeža ni bilo treba, da se je'premeril stopnice in hotel mi-grozotnost spremenila v res- mo nje. Tedaj je opazila bo-ničnost. Vse je bilo tako na- dalo, za katero mu še na misel
ni prišlo, da bi ga skril, in nenadoma mu je s pridušenim vzklikom padla tik pred noge. Pustil jo je na tleh in odšel v svojo sobo. Nobeno sočutje do nebogljene človeške bolečine ni našlo več prostora v njegovem srcu. Samo mater je videl pred seboj, ki z nestrpnostjo pričakuje, da se ji sin vrne iz tujine, pa bo morala namesto njega sprejeti njegovo rakev.
(Dalje prihodniiči
Hesiokrafi v skrfeih za propagandi nspoh m V’
WASHINGTON, D.C. — Tehnika moderne televizijske propagande je lahko dvorezen nož. To je ugotovil glavni demokratski odbor ki je pred par tedni imel sejo in se razgovarjal o demokratski konvenciji za 1. 1964. Člani odbora mislijo, da bo za kandidata za predsednika zqpet izbran Kennedy, za podpredsedniškega kandidata pa Johnson. Ker bo torej glavna točka konvencije znana že naprej, se bo občinstvo zelo malo brigalo za njen potek. Propagandna vrednost konvencije bo radi tega hudo padla, kar se je tudi opazilo pri zadnji republikanski konvenciji, ko ,so vedeli vsi naprej.
Ameriško javno mnenje je še zmeraj za delavske unije
PRINCETON, N.J. — Škan-da!li; ki se godijo v delavskih unijah, in štrajki, ki jih unije organizirajo, ne da bi njihavo potrebo razložile javnosti, so redili dosti zabavljanja proti unijam, kar je napravilo vtis, da unijski ugled pada. To pa ni res, kot je pokazalo poizvedovanje Gallupovega zavoda.
To je ugotovilo, da je za unije še izmeraj 67%, proti pa le 23. Najmanj so unijam naklonjeni farmarji, isaimo 51%> jih je za unije1. Unije uživajo največ simpatij na vzhodu in sredi dežele, nekaj manj na zapadu, najmanj pa na jugu. Največ simpatizerjev imajo seveda v delavskih krogih: 75%.. Samo 16% delavcev je proti unijam.
Telefon s spominom
Pred časom je v New Yorku uspešno prestala vrsto praktičnih preizkušenj posebna elektronska naprava, ki sama opozori lastnika telefonskega aparata, h kateremu je priključena, naj počaka, ker ga bo nekdo ponovno klical. Tako tistemu, ki kliče, ni več treba vrteti številčnice, če enkrat sliši, da je določena številka zasedena. Majhna naprava, ki samostojno ponavlja poziv, vse dokler ne dobi zveze z določeno številko, prihrani na obeh straneh žice precej časa, ima pa še drugo lastnost, morda pomembnejšo od prve, in sicer predvsem za tiste, ki se čez dan zadržujejo na več krajih, njihovo delo pa je takšno, da ga večinoma o-pravljajo po telefonu.
Nova naprava namreč po potrebi prenese poziv z ene številke na drugo in tako najde iskanega človeka. Če kdo pričakuje zakasneli telefonski poziv, pa mora nenadoma drugam, “vpi-
Heip Wanted Female
Cutter, merrow and singer machine operators. Must be experienced. 1st and 2nd shift. Full or part time.
BAMBERGER-REINTHAL 6118 Kinsman
~MALT0GLSŠi~
Opremljeno stanovanje
Oddamo 4 sobe in kopalnico za $65 mesečno na 6812 St. Clair Ave. telefon EN 1-1635. Otroci dobrodošli.
(25)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slovensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Razmerje med clevelandskim in zveznim vojaškim proračunom je 1 proti 1,000!
CLEVELAND, O. — Težko si je napraviti sliko, kaj pomeni vojni proračun v znesku $55 bilijonov. Sedaj smo slučajno dobili priliko, da si ga predstavljamo. Mesto Cleveland ima proračun v znesku $55 milijonov, narodna obramba pa 55 bilijonov. Vojaški proračun bi torej teoretično pokril izdatke 1000 takih mest, kot je naše. Da bo ta primerjava še malo zabolela, moramo dodati, da moramo dati za vojni proračun vsak deseti dolar iz naše narodne proizvodnje, osmi dolar iz'naših dohodkov!
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA iSOPROGA IN OČETA
Jacob Gruden
ki je umrl 4. februarja 1961. leta
Čas beži v naglem toku.
Leti dve sta že minuli, ko smo žalostni in v joku, truplo Tvoje v grob zasuli.
Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer dom sedaj je Tvoj miran. Spomin na Te pa v naših srcih živel bo do konca dni!
Žalujoči:
SOPROGA
in
OTROCI
Cleveland, O., 4. feb. 1963.
V najem
Oddamo dve stanovanji, eni ima 3 sobe, drugo 4 sobe; blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite PO 1-6654.	(24)
Hiša Naprodaj
6 sob in kopalnica, vse na enem, $8,000.00 na E. 33 St. Kličite HE 1-8591.
(28)
V najem
Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico spodaj na 2432 Scranton Rd. $55 mesečno. Kličite 781-0319.
Auio for Sale
1961 Pontiac Ventura, 4-door hardtop, automatic, power steering, dual traction. Exceptional, reasonable. One owner. IV 1-9639.
(26)
• • •
ČE HOČETE prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. l. Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
ssai

PrljafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK’ ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
SL Clair Ave. & 68tb St., EN 1-4212
JULIUS 2EYER:
ANDREJ CERNISEV
★ ★ ★

Prenehala sta v sredi neke pijanske pesmi najbolj surove vrste, ko je Andrej vstopil, in oči obeh so počivale na roži, ki jo je ta držal v roki.
Peter se je spustil v surov smeh, ki je zvenel v ušesih presenečenega Andreja kakor odurno meketanje, toda na Petrovo vprašanje mu ni preostajalo ničesar drugega, kot da je ponovil Katarinine besede. Brockdorf se je namrdnil kakor bestija.
“In ti, prijatelj, si vzel moje sentimentalno blebetanje za resnico?” je vprašal Peter s težkim jezikom. “Brockdorf, ali si že videl kdaj tako preprostega človeka?”
Vzel je upirajočemu se Andreju rožo in je vtaknil njen smaragdni recelj v luknjico suknje na prsih.
“Za tako lep dar”, je rekel, “se moram zahvaliti, ali nas pričakuje naša soproga? Pridem, ko izpijem ta vrč.” Pripasal si je bodalo, hodil je po sobi, nato pa je ukazovalno pomignil Andreju in Brockdorfu.
“Gospoda, pojdita z menoj!” je vzkliknil, “slišala bosta, kako se bom pogovoril s to ošabnico!”
“Za božjo voljo, gospod!” zašepetal Andrej Brockdorfu, “pridržite vendar na kak način njegovo visokost!”
“Čemu?” je vprašal Holštinec, namrdnil se je in znova skomignil z ramami.
Peter je vihral z negotovim korakom skozi vrata in Brock dorf mu je sledil; Andreju ni preostajalo nič drugega kot pridružiti se njima s srcem, utripajočim od nejevolje in žalosti. Naglo so premerili koridor in nekoliko širokih stopnic, ki so držale v polokrogli vestibul, ki
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
FOOD CHECKER — 4 Hrs., Daily Waitresses — Lunch, for Dining Room, and Coffee Shop. 3 to Hrs., Daily. Excellent Fringe Benefits. Manager Henrici’s, — Merchandise Mart. — After 2:30.	(25)
ACCORDION FOR SALE
ITALIC - AMERICAN 13 Switch elec. Accordion with ampeg speaker and 30 watt amplifier plus microphone. Complete prof. set. $525. — GL 3-3171.	(24)
BUSINESS SERVICE
PERKINS CEMENT During the winter months, I can give you a good price on building your crawl space into a full basement. Call 529-7554 after 6 P. M.
(24)
JOHN WERDERITCH 209 S. WILLIAM — MT. PROSPECT CLearbrook 5-2029 General carpentry, dormers, porches, new homes, additions, rumpus rooms, attics, etc_	(24)
je tvoril vstop v sobe velike knežnje. Vestibul je bil slučajno prazen in samo bogato razsvetljen od ene same svetiljke, ki je visela na bronasti verižici; vrata enega izmed salonov so se naglo odprla, ko so Petrovi koraki zazveneli na marmornatih tleh in na pragu se je pojavila velika knežnja. Andrej in Brockdorf sta imela komaj dovolj časa skriti se v globoko senco mogočnega stebra na koridoru. Srebrna svetloba malih parfumira-nih sveč se je lila v polnem toku skozi polodprta vrata salona in je dodajala vzvišeno vabljivost njeni ljubkosti. Oči je imela povešene in njene roke, bolj bele od vsakega grškega marmorja, s temnim sitom modrih žilic, so pozdravljale s kretnjo, polno gracioznosti, skesanega, kakor je mislila, soproga. Pri robatem njegovem glasu je presenečeno dvignila oči m je z osuplostjo gledala na njegov razkačeni obraz.
“Postali ste že neznosno ponosni”, je rekel Peter s hripavim glasom in brez vsakega uvoda, “vendar nikari ne mislite, da me boste morda ukrotili; nasprotno, bodite prepričani, da vam zravnam glavo!”
Katarina ni takoj odgovorila, ta njegov nepričakovani govor jo je za trenutek potrl, njen obraz se je od bolesti krčevito zvijal in zdelo se je, da bo zajokala; vendar nenadoma je izginil sled njenega razburjenja in velika knežnja se je zravnala. Mirno je prekrižala krasne roke na valujočih se prsih1.
“In v čem se kaže moj ponos, ki ga tako grajate?” je vprašala z glasom, iz katerega je še odmeval s silo potlačeni jok, in je uprla svoj pogled na njegov obraz.
“Telo držite preveč ravno!” je vzkliknil jezno in je obrnil glavo na stran, ker ni mogel
prenesti ganljivega plamena njenih otožnih oči.
“Torej bi morala pred vami pripogibati čelo, kakor sužnji pred sultanom, da bi vam bila povšeči?” je vprašala z očitajočim nasmehom.
Peter se je še bolj razsrdil. “Povem vam, da vas ukrotim!” je kričal.
“In na kak način?” je odvrnila žena in njeno čelo se je lahno zatemnilo.
Namesto odgovora se je oprl Peter ob zid in je potegnil bodalo napol iz nožnice.
“Kaj pomeni to?” je vprašala Katarina, “ali se hočete z menoj bojevati? Potem mi dajte orožje!”
Osramočen je vtaknil bodalo v nožnico.	<
“Vi ste demon!” je vzkliknil, “vaša hudobnost je hudičeva! Vaše oči so puščice, besede o-strupljena bodala! Vsakdo ima kaj zoper vas.”
“Vsakdo? In kdo?”
“Šuvalovi postavim!” je odgovoril Peter in je povesil glavo.
“Jaz se samo branim”, se je opravičevala Katarina in je napravila zadnji poskus sprave. “Bodite pravični!”
“Vi se branite?” se je smejal neumno njen soprog. “Čemu pa se vi branite? Ako vam je kdo storil krivico, zakaj pa se ne pustite braniti od mene, od svojega soproga? Poslušajte moj nasvet: bodite tihi in pokorni, kakor se spodobi za ženo — sicer...” “Sicer?” je vprašala in razžaljen, plemenit ponos ji je švigal iz oči.
“Sicer dvignem na vas roko, prisegam pri živem Bogu!” — “Dovolj!” je vzkliknila velika knežnja. “Pojdite! Vez, ki naju druži pred svetom, je pretrgana Vi ste pohodili moje srce v prah, Bog vam to odpusti, — jaz vam nikdar ne odpustim vašega zločina! Ste preveč podli za moje sovraštvo — zaničujem vas iz globine svoje duše.”
Obrnila se je od gnusnega po-
čil pest, pomišljal je za hip, kaj naj napravi, nato pa se je vrnil naravnost na koridor k Brod dorfu.
“Ali ste slišali, kako sem ji povedal?” je vprašal svojega rojaka in se ga je poprijel prijateljsko pod pazduho. Brockdorf ga je odpeljal. Andrej je stal v senci stebra, ne da bi se premaknil, njegov obraz je bil zakrit z dlanjo. Ko so zamrli njuni koraki v dalji, se je tiho priplazil v vestibul: neka tajna sila ga je vlekla k pragu, na katerem se je pred nekaj časom zalesketala njena majestetna postava v polnem siju najvzvišenejše krasote.. Kaj se je zmenil za to, če ga tam kdo preseneti? Pokleknil je pred pragom, kakor pred oltarjem in je sklonil čelo pred obupno bolestjo te zapuščene trpinke. Neka bela stvar je ležala na tleh — bila je roža, ki jo je s svojo solzo prosila in ki jo je Peter onečastil s svojim surovim dotikljajem. Hitro je je pobral in je iskreno pritisnil zavrženo kraljico cvetlic na svoja ustna.
Naglo so se odprla vrata in Andrej je zagledal skozi meglo, ki je zakrila njegove orošene oči, belo postavo. Njena obleka se ga je dotaknila.
“Ah, kako sem se ustrašila”, je šepetala postava, da bi je ne bilo slišati v sobo. Bila je knežnja Gagarinova.
“Ampak, za božjo voljo, kaj delate tu?”
Andrej jo je gledal v zamaknjenosti. Zdelo se mu je, da prihajajo njene besede iz daljave.
“Dvigam k srcu svojemu rožo”, je rekel sanjavo, “ki jo je Peter blazno pohodil v prah.”
Vstal je in s hitrim korakom odhitel po koridoru. Knežnja je začudeno gledala za njim.
(Dalje prihodnjič)
Kavno zato
“Čujte, moja hči res nima namena, da bi se za vse življenje zvezala s tepcem,” pravi mati
roke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. LJravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1G9 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Mary Schmoltz. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
gleda na izpitega nesrečnika in snubcu.
je izginila. Nekdo je zaprl čez j “Saj ravno Zato bi jo pa rad nekaj časa vrata. Peter je skr- jaz poročil!”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT GRILL Business bldg, or both. Est. 16 yrs. 45 seats, counters, booths, knotty pine int. well eqpd. Air-eond. Open Monday thru Saturday 6 a. m. to 9 p. m. 5146 West Madison St. — ES 8-9527.	(24)
RADIO, TELEVISION SALES AND SERVICE. —‘Est. business. Partner discolving on account of illness. Good buy. Write Slovenian Daily, Box 381, 54 W. Randolph St., Chicago 1, 111.	(24)
RESTAURANT — Terrif. oppty. for right man who wants a better than average income. Nationally famous franchise. Carry-out foods. S. W. side. Gd. estab. bus. $5,000 dn. 842-7720 after 7 PM. Mr. Downey. (24)
JCr&njsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik Louis Krajc. Nadzor-aiki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John r. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v Iruštveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
les Hočevar Sr. in John J. Kaplan; za. konferenco Ohio KSKJ League. Anton Škufca in John J. Kaplan. Društveni zdravnik Anthony J. Perko in vsi ostali slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvo zboruje vsako prvo (1) nedeljo v mesecu ob 11:00 uri zjutraj v S. N. Domu na E. 80. cesti, članstvo se sprejema od rojstva pa do 55. leta.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
p^orteodnjca Theresa Laoh. pod-predsed. Josephine Weiss, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1129 Addison Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nad Zorniki:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Joseph Lach. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JON Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
mond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrick Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop, v “Sodality” sobi šole sv. Vida,
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornici: Amalia Novak in Mary Matoh; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA št. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Mary Okicki, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond R-oad, Richmond Hts 24, O., te!. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Ba-i aga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zi-stavonošinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za
v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B,
Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 63 St, tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor; Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira ra vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 22 SŽZ
Duhovni vodja Rev. J. Celesnik,
orerteedrnca 'r»reziia Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Teka-vec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Teka-vec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu.
SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič, mesec začenši v februarju na drugo
PODRUŽNICA ‘ŠT. SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary* Debevec,
podpredsednica Mary Market, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ cel. IV 1-6248; blagajničarka M, Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Sitrumble in Mary Jenovic, Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na East 80th Street: Anna Kresevic, Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi
Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo
nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 hlasmjniča^ka Antonija Debe-
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKT
i Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič: tajnica: Jennie Gustinčič. 18800 Abby Ave., tel. KE i-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana d°Kp1 ink* nad’o’-nik’ Uhn Bradač.
lak, zapisnikarica Agnes žagar. -	Hflen Troha; poroče-
HOLLYWOOD HOTEL FOR SALE NR. LOOP 64 Rooms, Permanent tenants. No vacancies. Must sell due to illness. About $15,000. WH 4-9879, days.
(25)
HELP WANTED MALE
FOUNDRY
ASSISTANT MELTING FOREMAN
— EXCELLENT IMMEDIATE OPENING —
Must have electric arc furnace experience; only well qualified man considered; we are a well established California steel foundry — Send resume to:
KAY-BRUNNER STEEL PRODUCTS 999 Meridian, Alhambra, California Phone AT 2-2194 or CU 3-2141 before 7 p. m.
(All response held in strict confidence)	(26)
;r»r< ssv. UOVnEvryt r-, vsjtr.i Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, podpredsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Codec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; tapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. £ovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Erneric Kor-ian. Zastavonoša Joseph W Ko vach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Julius Slap-sak; predsednik Anton Škufca, podpredsednik Joseph Kenik Sr., tajnik in zapisnikar John J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VIT 3-1247, blagajnik Louis A. Barle; nadzorniki: Math Zakrajšek. Lawrence Blatnik in Anthony Zupančič; društveni zastopniki: za S. N. Dom E. 80 St., Louis A. Barle in Anthony Zupančič; za S. N. Dom Maple Hts. Char-
Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-- u za SND na 80. St., Frances Andich in Mary Filipovič; za SNU na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko: za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so "sako k nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 30. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema ot-
valka: Helen Troha. — Zdravnik: dr. Anthony Skur. — Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsed. Mary Wolf, tajnica Marj' Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre
Mislite potovati letos v Slovenijo - Jugoslavijo?
Potniška pisarna General Travel Service Vam nudi mesta na ladji in letalu za naslednje dneve:
PARNIK ‘'UNITED STATES”:
24.	aprila 10. maja
25.	maja 7. junija
18. julija Z LETALOM:
25. maja (preje 28. maja) Trans-Canada Airlines 27. maja KLM 20. junija KLM
Kličite HE 1-3500 ali pa pišite na
GENERAL TRAVEL SERVICE
MIRKO ANTLOGA
0516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO Postrežba bo solidna. Minimalna cena za ladjo je $480.00 na obe strani. Vožnja po železnici je ekstra. Cene za grupe z letalom pa $456.00, Cleveland — Ljubljana in nazaj.
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
17002- Lake Shore Blvd.	1053 E. 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2068
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
FEBRUAR
JM/o
POPUSTA
6214 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
FEBRUAR 1963
RAZPRODAJAH«
CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ
20%
ŽENSKE OBLEKE
po najnižji ceni
Velik popust pri raznih vrstah blaga, kot na primer: BLAGO ZA ZAVESE,	Q£\
vrednost do $8, sedaj po ...........O	jard
Pridite in prepričajte se sami. Oglejte si zalogo
MOŠKE NOGAVICE,
redno po 59c par, sedaj 2 PARA za ...
Prilika za še mnoge, mnoge druge ugodne nakupe.
brez vsake obveznosti.
99c
69c
RAZPRODAJA konča dne 16. FEBRUARJA. ^ |llas ^aJemo jn odkupujemo EAGLE ZNAMKE.
______	DVOJNE EAGLE ZNAMKE dobite ob TORKIH.