150
Izgled Evropske Turčije
po preliminarih Sv. Štefanskih.
Mir, ki ga je Rusija sklenila s Turčijo v sv. Štefanu , je blizo to, kar konec Turškega gospodstva na polotoku Balkanskem, Ta mrvica, ki Turčiji se ostane, pride preje ali pozneje k razdelitvi.
Poglejmo, kaj sv. Stefanski mir vzame Turčiji, da vidimo, kaj jej še ostane.
Pogodba v sv. Štefanu, sklenjena med Rusijo in Turčijo, se začne s Crnovgoro brez dvombe zato, da se poslavi junaški narod Črnogorski. Knez Nikita more zadovoljen biti s tem, kar ima dobiti: Crnogora postane blizo za tretjino veča in bode skoro na pol tako velika kakor Srbija. — Srbija dobi kak šesti del več, kakor je sedaj zemlje imela.
Nova Bolgarija, katero stvari pogodba Rusije/ s Turčijo, pa je to, kar Turčiji vzame največ zemlje^ Tista blizo Škrat tako velika zemlja, ki je bila lastnina nekdanjih Bolgarskih čarov o njihovi največi moči, to ima biti nova Bolgarija. Večidel Rumelije in Macedonije pripada novi Bolgariji, ki dobi skoro da celo zapadno brežino črnega morja in nekaj tudi Egej-skega morja, tako, da po obsegu ni veliko manjša od Ogerske. Ona obsega vso ono zemljo, ki je bila dose-daj prav za prav jedro Evropske Turčije.
Tako Turčija ni več celota, ampak od prejšnjega trupla le to, kar je mu kaka noga ali roka: en kos Rumelije, en kos Tesalije in Albanije in Bosne in Hercegovine; ostanke njene sklepa le še morje.