POŠTNINA PLAČANA V GOTOVTN7. ’ Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana. ^»e »piše, v ocene poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franka. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40"— K pol leta . . . 20'— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu na¬ ročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naBlov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/HL Poštni čekovni urad št 11.197. Reklama lije so proste poštnine. Vsemu učiteljstvu udruže- j nemu v UJU. Poverjeništvo Liubliana. Cene papirja so se zopet zvišale, rav- notako plače delavcem. Proračun, ki ie bil sprelet v Mariboru, ie ob veliavo in po¬ verjeništvo ie predložilo drugega. ki odeo- raria sedanjim razmeram Ožii sosvet ie ta proračun na svoiii seii dne 19. t. m. so- rlasno soreiel in odobril. Proračun za leto 1921. I. Popotnik: Tisk. 87.900 K Uredništvo, upravništvo, ekspedit, pošt¬ nina in naslovi 11.200 K 99.100 K H. Učiteljski Tovariš: Tisk . 168.000 K Uredništvo, upravništvo, ekspedit, pošt¬ nina in naslovi 15.800 K 183.800 K ŽaL da ie bil ožii sosvet prisiljen zvi¬ šati naročmno tud; za »Zvonček«. Po oro- lačunu. ki ga ie predložilo upravništvo »Zvončka« ožiemu sosvetu v pretres in odobrenie. bodo znašali v letu 1921 vsi izdatki za »Zvonček« 95.992 K. Z doseda- nio naročnino ne bi moglo upravništvo nokriti ororacunienega zneska, zato ie ožii sosvet zvišal naročnino na 40 K lemo. 20 K ool- in 10 K četrtletno. Posamezne številke bodo vellale 4 K. Pa tudi z zvišano naročnino se ne bo izhajalo, ako se ne zglasi mnogo novih na¬ ročnikov. Zato orosimo tovariše in tova¬ rišice. da pridobe »Zvončku« v prihodnjem letu mnogo novih naročnikov. Udruženle Jugoslovanskega učiteljstva v Belgradu. — Poverjeništvo Ljubljana. Poverienik: L. Jelenc. Strokovni takiik: Blagajnik: . Kud-Olf Postal. Fr. Luznar. ] ANDREJ ŠKULJ: III. Odškodnina Zvon¬ čku . IV. Poverjeništvo, so- trudniki, seje, potnine, tisko¬ vine, in pošt¬ nina .... V. Članarina UJU v I Beogradu . . VI. Članarina „ Osred¬ nji v zvezijanih nameščencev “ 10.000 K 30.400 K 96.000 K 24.000 K 150.400 K 443.300 K Da se pokrite ta proračunien znesek, moramo dvigniti članarino na 20 K meseč¬ no ali 240 K letno za vsakega člana. Ako računamo 2000 oiačuiočih članov — letos lih ie orecei odpadlo na Koroškem — znese 240 X 2000_ 480.000 K Ako primer- amo dohodke z izdatki bi bilo prebitka .16700 K. Ni pa gotovo, da ostane ta odbi¬ tek. ker tiskarne še niso na vrhuncu dra- rmie. Nekai preostankov mora imeti po¬ verjeništvo da lahko naravna med letom nastalo diferenco, in da ni treba vsak tre¬ nutek DODravUati proračuna. Za leto 1921. znaša tedai članarina za vsakega člana ki ie udružen v UJU 240 K. Za svoie potrebščine nari zvišaio ekraina sčiteliska društva članarino na 10 K. tako (ta znaša skupna članarina 250 K na leto. Ako vzamemo krono 5 h nredvoine vrednosti, potem odgovarja zvišana čla¬ narina 12 K 50 h predvojni članarini. Pred volno ie bila »Popotnikova« naročnina 6 K. »Učit. Tov.« 10 K. Zavezina člana¬ rina 1 K in domačega društva 1 K. skuoai B K. ali do zgoraišnfem računu 110 K več kakor danes. Članarino plačajte domačemu društvu '•'sako spremembo naslova iavite takoi no¬ vemu društvu in strokovnemu tainištvu v Liitbliani z navedbo starega in novega "čiteliskega društva in koliko ie že kdio dačal članarine pri starem diruštvu. Za leto 1920. nekatera društva še niso Uravnala članarine. Društva imaio že v rokah tiskovine ^ izkaz svoiih članov. Letos ie mnogo drememb. Novi člani nai se takoi iavitio ^njštv enemu odboru, da ne bo izkaz po- ^anikliiv. in da ne nastane nered v ooši- listov. Reklamuite pravočasno, ne cez več mesecev! Za nečlane znaša »P [^nina za 1. 1921. K 40. kron. Uradniške gospodarske zadruge. V časopisih cene padalo, v resnici se dvigalo. Alarmantne novice o oadaniu cen imaio pogostokrat svoie posebno ozadte. Ne daimo se slepiti do časniških novicah, ooeleimo kako stoti stvar. Nikari ne ori- čakuirno padanja cen čez noč. Cene bodo oadle ker moralo pasti, a to poide počasi. do umerieni ooti. kakor mora iti. Padanie cen >e odvisno od vsedrugega. kakor od alarmantnih časniških poročil, za katerimi ie pogosto skrito špekulantstvo ali če ho¬ čete — verižništvo. Prvo kar nas more dovesti do vsa: primernih cen ie — delo. Potom produk¬ cije bo naraščala konkurenca, ta Da bo tlačila k tlom cene. Cilavno pa ie vendar zdrava valuta. Momentano padanie cen minulih tednov ie bilo oretei v zvezi z dvi¬ gom naše valute. Ko Da le ta začela zopet padati dvigalo se cene. Prepričani smo tedai. da bomo ostali še dokai časa na vi¬ sokih cenah. Da bii dosegli v prehrani ke- dai one zlate čase katere so nam napove¬ dovali takoi ob prevratu razni preroki, da bomo kupovali moko do 10—20 h za kg. zelo dvomim. Imamo preveč lačnih sose- tov okrog sebe. Producenti pa bodo krep¬ ko organizirani dosegli kar bodo zahtevali v svoto korist. Primanikuie nam tudi obrt¬ nih izdelkov, katere nam bodo dobavile sosed nie države še orecei časa za naše pridelke. Računati moramo tedai z viso¬ kimi cenami, bodisi v prehrani, bodisi Dri oblačilnem blagu. Za iavne nameščence ie ta istina brid¬ ka. ker moramo računati s skromno od- nieriemmi dohodki. Skrbeti nam ie torai da dobimo blago kar naiceneie. to ie. iz čim mogoče prve roke. Izključiti moramo vsako nepotrebno posredovanje med nami in producenti. To ie edino mogoč in siguren boi proti naviialcem cen in verižnikom. To oa dosežemo naisieurneie potom uradniških gospodarskih zadrug z pomočio države. Kai nam pomaga zvišanih naših ore- iemkov. To ie le navidezen bene. v res¬ nici oa ie vsako zviševanie naših preiem- kov d ; rkanie v zvišaniu cen. Na tak način ne pridemo nikoli na čisto. Ne pomaga prav nič godrnianie in kritikovan.ie po ča¬ sopisih ali kler če. Pomagati si moramo sami. država pa mora kreoko sodelovati in naše podiette izdatno finansirati. Potrebo do samopomoči ie uvidelo uradništvo že pred časom m ie ustanovilo v Sloveniti kakor- v Hrvatski orecei go¬ spodarskih zadrug. Žal pa. da te zadruge ne moreto vršili svoie naloge tako. kakor »i bilo želeti. Zadrugam primanikuie obratnega kapitala, ker kar imaio denarla. ie vse v blagu zato se ne moreio prosto i r azviiati. Tudi bankam manilka razioolož- , iiivega kapitala, zato so vsi uradniški kon- sumi glede nakupa danes v zadregi. Kdor na se mora boriti z denarnem, nima pro¬ stih rak glede nakupa. Verižniške pijavke, ki razpolagalo z milijonskimi vsotami ga Dorabiio in prosto diktiraio cene. Dovolite da se dotaknem ob tel pri¬ liki liublianske »Samopomoči«. Vem. da nekateri z n.io niso nrav zadovoljni. Tudi zanio veha orei omenieno oomanikanie razpoložljivega kapitala, vsled tega ie vsak višii polet nemogoč. Krepka konku¬ renca ie vsled lega izključena. Vendar n; j nieno delo brez vidnega uspeha. Nezado¬ voljneži so lahko uverieni. da smo držali cene. da bi bilo v Liubliani marsikai dražie. ako bi ne bilo »Samopomoči«. Bilo bi na lahko še boli e da nismo tako veliki razdirači. oa slabi delavci, kadar gre za skupne koristi. Našim zadrugam ie treba torai kapi¬ tala da bodo imele proste roke v nakupu blaga tedai. ko so da.ni ugodni pogoii Pozdravljati moramo nameravano na- redbo s katero nai se centraliziralo vse uradniške gospodarske zadruge v državno zvezo zadrug lavnih nameščencev. Država predvideva v podporo obratni kapital 1 mili ion kron. katerega bo dala zadrugam na razpolago, kot brezobrestno j posoiilo. Je lepa vsota to. vendar bo kai malo j odpadlo pa posamezno zadrugo tako da | se bolimo da s temi iniliioni ne bo dose- j žen čili. Upamo oa da bo država storila vse in dala toliko kolikor bo potrebno za krepak razvod zasnovanih zadrug. Nikakor na ne moremo pristati na vla¬ den predlog ki meri na to da dobi država del tega kapitala potom 10% odtegljajev m! naših dragonskih doklad. Sila ni bila in ne bo dobra. Ustanavlianie zadrug bodi neobvezno. Prepustiti ie zadevo prosti odločitvi iav- nih nameščencev. Kako moremo siliti k obvezi učitelistvo raztreseno po vaseh In oddajienih kraiih da bi hodilo do blago v zadrugo no več ur daleč. Prepustimo to¬ rai snovante zadrug brez sile uradništvu samemu. Ako bo v kraiu zmožnih in de¬ lavnih moči. ki imaio volio si zbolišati ma¬ terialni Doložai. ustanovili si bodo zadru¬ go. ki bo gotovo dobro uspevala. Kan po¬ maga zadruga če oa manika zmožnih, vestnih in delavnih sil. Bolie da ie ni. vsai nimaio iavni nameščenci nobene nevar¬ nosti. Ostaneio nai tedai v principu že ob- stoieče zadruge, ki se združilo v državni centrali, katera oskrbuie in nabavlia blago d : rektno od producentov do konkurenčnih cenah. Država more uspešno konkurirati in pritiskati na cene Niei so na razpolago prometna sredstva, česar danes ne smemo podcenjevati. Ker odklaniamo v načrtu predviden odtegliai 10%, prideio v poštev deleži, ki nai ne presegalo 100 D na člana. Podkre¬ piti more zadrugo le država in ne deleži Recimo da bi imela zadruga 100 članov, kar bi dalo vplačilo na deleže 10.000 Din. Kai na ie to danes v trgovini, ki bi morala oskrbovati naimani 4—500 oseb. Recimo da oskrbi zadruga samo moko za en me¬ sec za svoie člane in ii zmanika 5000 D. Jz tega priorostega primera ie iasno. da ne deleži, ajnnak državna pomoč more osnovati krepke gospodarske zadruge. Vedno in povsod poudariaio da smo ogrodie države. Niena dolžnost le torai. da nas nodore. da bomo brez skrbi za naš vsakdanii kruh posvetili vse moči nieni veličini in iakosti. Pričakujemo tedai. da izvede vlada krepko centralizacijo zadrug iavnih name¬ ščencev brez prisilnih odtegliaiev dragini- skih doklad ker bi to ne bilo pravično in ne v orosoeh zadrug. Ker ie namen teh zadrug nuditi članom blago do nizki centi, nai bodo dobički le toliki, da kriieio režiio in ustvariaio primerno rezervo za slučaj kake. izgube, katera ie danes pri vsej paz¬ ljivosti pogostokrat neizogibna. Ako se vendar izkaže prebitek, ie tega porabiti izklmčno v znižanie cen. Predvidena raz¬ delitev čistega dobička v humanitarne na¬ mene moramo odkianiati. Namen zadrug ie pobijati draginio in dobavljati članom blago no nizki ceni. ne pa delati dobičke. V katere humanitarne namene nai obrne¬ mo eventualne prebitke? Ni tu tista kal. iz katere bo vzklil razoor in razdor. Zadruge morajo biti čisto gospodar¬ ske instituciie. kolih namen mora biti le materialna korist iavnih nameščencev, zato ie eventualni čiati dobiček obrniti le ni im samim v prid. Ker stoiimo. kakor poročalo novine. neposredno pred naredbo o organizaciji uradniških gospodarskih zadrug, predla¬ gam sledeče: 1. Pozdravljamo naredbo. s katero se ustanove uradniške gospodarske zadruge, ki nai bodo centralizirane v državni zvezi. 2. Država nai skrbi za cenen nakup in nai da centrali na razpolago zadosten kapital brez prisilnih odtegljajev 10% od draginiskih doklad. 3. Vseh iavnih nameščencev dolžnost in lastna korist ie. da so člani zadrug, ako dopuščalo okoliščine. Siliti se ne more ni¬ kogar. 4. Čisti dobiček ki ga izkaže zadruga po odbitku režiiskih stroškov, ie porabiti izkliučno v znižanie cen najpotrebnejšim živi ionskim potrebščinam. A. M.; K poglavju o iredentizmu, (Podatki iz prakse.) Iredentariev poziv učiteljstvu iz zase¬ denega ozemlja v zadnii številki stanov¬ skega lista ie umesten, toda bojim se. da bo zaman niegov in mnogih idealistov trud. dokler bodo na čelu naše šolske, ka¬ kor državne uprave lakati preteklosti.* Učitelj delaj, bodi idealen, gospoda pa brez vsakega smisla za vzvišene ideale podira kar Ti — hlapec vseh in vsem — v trudu sezidaš. Evo dokazov — za danes le dva: Na- redba ministrstva prosvete prepoveduje glasom razpisa poverjeništva za uk in bo¬ gočastje nabavo in razprodalo zemljevida SHS los. Čakioviča. Številka razpisa po¬ verjeništva ima št. 3726 z dnem 14. sept. 1920. V svoii pošteni duši sem se zgrozil v * Tekom zadnjih dni smo doživeli tozadevne važne izpremembe. Upajmo, da b® odslej druga¬ če! — UredB. Stran 2. mislih, da nam hočem zločinci celo z zem¬ ljevidi rušiti edinstveno državo. Toda nemalo ie bilo mone oreseneče- rie. ko sem na svoiem DOtu v Zaereb do¬ bil v vlaku ravno ta zemljevid v roke'. Po¬ nudil mi ca ie prodajalec kniiie in iz rado¬ vednosti sem ca krmil. Gledam in strmim. Zemlieviid ie lep. razločno tiskan, precei velik — a veliik ie niecov erreh: Zanadno meio mu tvori Wil- sonova črta in Zadar ie naš. Sevedia bo to naibrž niecov creh in korektna cosooda ca v strahu in trepetu pred antanto preooveduie. da ne žali lju¬ bih sosedov oreko luže. Kai pa če očrta kak iredentar naši državi naravno meto. k/ier se izteka Soča v morie in smatra Primorie za naše ožem¬ ite. To bo šele kd. Boc se nas usmili, 'ko imamo na čelu šolstva take petrefakte prošlosti. A tudi naš višii šolski svet in naše po¬ verjeništvo za uk in bogočastje bi se mo¬ rala dvicniti nad strankarsko cniodnioo in ozreti se nekoliko no svetu, da se ne bodo ponavljale afere podobne lanski »PaSk- Kržišnikovim gemllepisom« in Da z letoš¬ njo orenovedio zbirania prispevkov za Ju- coslovansko Matico na dan praznika na- rodneca niedinienra 1. decembra. Škandal, da mora višji šolski svet iz¬ dati kai tako neumestneca kakor ie pre¬ poved nabiranja prispevkov za našo ire¬ dento. K da nai potem vzcaia mladino v duhu iredente, če se ii ne dovoli, da bi po¬ ložila tudi ona mal darček na oltar požrt¬ vovalnosti za zasužnjeno ozemie. Bodo mar zdemacocizirane mase imele smisla za iredento, če se ne sme do¬ voliti mladini, da pokaže svoio Bubezen do neodrešene domovine, z malimi zneski ob izrednih prilikah. Še sramotneie pa ie. da se dobe med nami šolski voditelji ki so v silnih Skrbeh, kai bo če izve kdo. da so bili na niih šo¬ lah nabrani malenkostni zneski za zase¬ deno ozemlie. Pfei — lakaii in sužn/ii. Tako bomo coiili iredentizem? Mrtvilo, ki ca opazujem v mnocih šo¬ lah. ie zame dokaz, da nismo niti zreli za vzcoi.o iredentizma. Kie ie oceni navdušenia. kie le liube- zen do neodrešene domovine, kie ie ume¬ vanje naloce naše v bodočosti. Pazi Iredentar. da ne razpišejo naera- de na Tvojo clavo >n Te v skrbi, da se ne ziimeriin histerični antanti, ne poženeio iz Jucoslaviie. Odgovora bi rad. da bi vedel motive, ki so povzročili, da sta bili izdani ravno¬ kar omenieni naredbi. ki nam vežeta roke v vzcoji iredente. Siliti nikogar, a braniti tudi nikomur, ki ima srce za probleme, ki iih ne umeio birokrati raznih kalibrov naše mlade do¬ movine. Nadalinii komentar prepuščam to¬ varišem in tovarišicam. DRAGOTIN KVEDER: Odgovor A. Koprivcu na nieeove kri¬ tične misli o moii studili: Svetovno naziranje ia na¬ ša stanovska organizacija. (Dalie.) VIII. V naivečii meri upoštevam Le Bano¬ ve besede- »Med naivažueiše vodilne ide- ie vsake civilizacije spadajo religiozne (verske) ide'e.« Ali religiozne ideie moralo biti žive. vsak Čas žive v človeški zavesti. Žive na so. ako se z ntimi v resnici bavimo. to ie. da se v nie poglabljamo. da o ninh razmišliuiemo in o niih razpravlja¬ mo Žive so dalie. ako iih razglabljamo, ako Uh primerjamo. ako iih oreiskušamo ln pi esoiuiemo. Žive so tedai. ako se o njih rizgovarjamo, ako o niih izrneniamo svode misli in zaikliučke. Seveda mora biti tudi dovoljeno. da o niih vrednosti in resnično¬ sti dvomimo sai iih lahko preizkušamo. Kar ie res zlato, temu se ni treba bati preizkušnje v ogmiu. še čistejše ga bomo izvadili iz ognja. Tedai so take ideje žive in res ferment, ki vod' k napredku v kul¬ turi in civilizaciji, človeštva. Mrtve so pa ideie m teze. o katerih ie bolle da smo tihi. da o niih ne vodimo razgovora, da na nie ne tnjslimo. ker iih ne smemo razclab- liati ker o niih ne smemo razmišljati, ker iih ne smemo ne oresoievati ne preisku- š.ati. ne o niih iavno razniotrivati. še mani Da dvomiti o niih resničnosti in vrednosti, ki nai h> imaio kot kulturni in civilizato- rični ferment. Smemo iih. moramo lih zcoli verovati bolie. za res imeti in se Uh v šolah na pamet naučiti. Zato so Postale mrtve, okostenele, nežive. Nihče v prak¬ tičnem živlieniu o niih ne vodi razgovora, ker napravi vsaka raznrava o njih v UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 23. decembra 1920. Štev. 49. družbi mučen vtis na modernega človeka, ako tudi ie organiziran v katoliški stranki. V kolikor so tako mrtve v praktičnem, vsakdanjem živlieniu liudti in zavestno nebivajoče, ne pridejo kot kulturni in Qivi¬ li z atorični ferment v poštev. Olei PTiiateli. še Tebi ni prav. ako se zavlečeio v »vsak¬ danje življenje« teško umliiva. sistema¬ tična vprašanja verstva, to ie tak razgo¬ vor ki sem ca o reliciioznih ideiah sedai zaoočel. Ali res misliš da le to vsakdanje živlienie. ki ca vsak hip. ravno živiš, tako trivialno, brezpomembno? Živiš ln razen tega vsakdanieca živlienia podnevi in po¬ noči. vsak hip. še neko druco. mnogo boli realno pomembnejše življenje? Meni le to inoie vsakdanje živlienie ravno ta hip naj¬ pomembnejše. Ti nisem dovoli iasen s tem? Vedno sem zato. da smo vsak hip jasni do skrainosti in da v vsakdanjosti ne slepomišimo. Reliciio smatram za prirod- no spoznanisko potrebo (natiirliches Er- k&nntnisbediirfnK) človeške zavesti z ozi¬ rom na derstvo. da ie vse minljivo, pro- lazno. smrtno, posebno Da človek sam. (Olei modo razpravo »Rdiciia in vzeoia«). Organizirano prizadevanje izmiriti. udo- voliiti to potrebo, imenujemo lahko ver¬ stvo. in idieie. ki ustrezaio izmirieniu te duševne potrebe, lahko nazivliemo religi¬ ozne ideie. Merilo za vrednost religiioznih idej za praktično živlienie kot kulturni in clvili- zatorični ferment, ie niih večia ali mamia skladnost z filozofiio. moralo in znanostjo, to ie niih stvarnostna vsebina (Wirklich- keitscehalt) ali resničnost. Brez učiukovania takih religiioznih 'dei res ni v vsakdanjem živlieniu ne kul¬ ture ne civilizacije, ampak samo skrajna disharmonija, neskladnost, sirovost. mrž- ttia in prezir, sirovi boi in volna povprek. Uspeh . učinkovanja religiioznih idel med ljudmi bi imenovali lahko religiioz- nost. Merilo stania reliciiioznosti v člove¬ štvu ali poiedimem narodu ie soclasie. so¬ lidarnost sloca vseobča harmonija in or¬ ganizirano sktmno prizadevanje za ne — ustvarjanje bede ln zla. Merilo religioz¬ nosti noiarilnca le niecov krepostni pletne- n ; ti. iunaški značai. Naivišta reMciteznost vsebuie pa pooolno nesebost (Selbstlosig- keit). modrost, heraizem svetost. In zato so religiozne ideie najvažnejše vodilne 'deie vsake civilizacije in kulture, ker se !e po niih učinkovanju poiedinec in družba odrešiio od zla od bede. Le popolna reli- edjoznost Izključuje vstvarianie vzrokov za nastaianie zla. Le religiozne ideie ima- io dalie to svoistvo da ne zadevaio na ndoor v vesti in zavesti razsodnega člo¬ veka. Nasprotno, človeški duh iih slastno vpija, vsrkava in asimilira, ker so nujna hrana naravni religiozni potrebi. Pri inteligentnem človeku zadevaio na hud odpor le ; dcie in trditve, ki so po svoiem. značaiu za reliciioznost v prei na¬ vedenem smislu, brezpomembne, in to seveda le v slučaiu. ako se mu vsiljujejo od katerekoli strani kot relieiiozne ideie. Na zapoved navadno nobeden razsoden človek neče take ideie spreleti kot religi- iozne. Pri večini takih »neverujočih« poiie- dincev pa ne more biti govora o kakem pomanikovaniu prirojene relieiiozne po¬ trebe. (Kanec prihodnjič.) Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Okraj. učit. društvom! Razposlali smo nosve članske sezname za 1. 1921. Društveni odbori nai jih čimprej izpolnijo (po abecednem redu) in po¬ šljejo na strokovno tajništvo vsaj do novega leta. — UJU. — Poverjeništvo Ljubljana. Društvene vesti. + Občni zbor Društva slov. učiteljic v Ljub¬ ljani se vrši v torek 28. dec. t. 1. popoldne ob 2. uri na šentjakobski šoli v Ljubljani po sle¬ dečem vzporedu: 1. Poročilo vodstva. 2. Poro¬ čilo o žen. kongresu v Zagrebu in o učit. kon¬ gresu v Beogradu. 3. Načrt za gospodinjske šole. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni ude¬ ležbi vabi odbor. + Ljubljansko učiteljsko društvo je zboro¬ valo v petek dne 17. decembra 1920. Tovariš predsednik Fr. Škulj pozdravlja navzoče ter če¬ stita nadzorniku Ganglu k novemu visokemu od¬ likovanju. Omenja zasluge, ki sj jdih j e dvorni svetnik Oangl pridobil za slov. šolstvo ta učitelj¬ stvo, katerega zvesti član ta sodelavec ostane i nadalje. Vsa učit. organizacija, naše gmotno ugodno stališče je plod njegovega nesebičnega doščeno tudi ona organizacija, kateri pripada doščeno tudi ona organizacija, kateri pripada dvor. svet. Oangl, odkar je učitelj. 1. Nato poda mladi tov. M. Trobelj sliko Cankarjevega življenja ta delovanja. Omenja po¬ samezna njegova dela ter izkristalizira Cankarja kot zastopnika ubogih in zatiranih. Tovariš Tro¬ belj ie žel za njegovo umetniško in znanstveno predavanje pritrjevanje in zahvalo. 2. Andrej Škulj poroča o konsumnta zadru¬ gah. Njegovo poročilo kakor tudi sprejete reso¬ lucije priobčujemo na drugem mestu. (Glej čla¬ nek v današnjem listu! Ured.) 3. Šolarske maše se do konca februarja uki¬ nejo. Iz zdravstvenih, vzgojnih in praktičnih ozi¬ rov 'je treba obvezne nedeljske maše odpraviti, da ne bode učiteljstvo vedno v konfliktu s starši, katerim se na ta način jemlje prilika vsaj ob nedeljah imeti otroke pod nadzorstvom. Ako tajajo maitere več šoloobveznih otrok, morajo v nedeljo najbolj skrbeti, da odpravljajo otroke v ralzlične cerkve skoro celo dopoldne. Redni ob¬ čni zbor društva bode januarja prihodnjega leta. A. -F Izrednega občnega zbora »Pedagoškega društvo v Krškem«, dne 4. decembra 1920, se je udeležilo nad 70 tov. in tovarišic. Podpredsednik Levstik otvoiri zborovanje ta uvodoma pozdravi bivšega društvenega predsednika nadzornika Ho¬ če varj-a ta Okr. nadzornika Stiasnega ter jima v imenu društva čestita k imenovanju. Tov. Vut- koviiču in Zavrlu čestita k uspelemu strok, iz¬ pitu. Na novo pristopivše člane (25). pozove k skupnemu delu ta k strogi disciplini v organiza¬ ciji. Potem omeni nekaj društvenih zadev: do¬ polnilne volitve, plačevanje društv. članarine, opazke glede prejemanja stan. listov, prispevki za rez. sklad itd. ter preide k svojemu referatu: »Budimo državljanski čut ta narodno samoza¬ vest.« Olavna vsebina: pouk in vzgoja bodita taka, da prejme naša mladina — novi zarod lu- gosl. — povsem narodni značaj, da prejme glo¬ boko metodično izobrazbo, vzgojimo ga tako praktično, da bo znal sile, ki sl jih de pridobil v šoli, uporabiti v prid sebi ta državi. — Ker je pre¬ davanje vsestransko vzgojno, zahtevajo navzoči, da se priobči v »Popotniku«. Tov. Golob predava nato o »Smernicah no¬ vemu učit. naraščaju.« Konča z apelom na na¬ raščaj, da mu bodi edina mafcsima stanovska za¬ vednost in pedagoška popolnitev. Na splošno že¬ ljo se sklene, da se predavanje priobči v sta¬ novskem glasilu. Pri dopolnilnih volitvah sta bila enoglasno izvoljena predsednikom dosedanji podpredsednik tov. Leop. Levstik, podpredsednikom pa tovariš Janko Golob; v odbor so izvoljeni: tv. Brodnik, Gaspari, Klanšek, Mikolič, Zagorc in Zavrl. St. Jemejstki krožek se na željo ondotnega učitelj¬ stva opusti ta se pridruži krškemu okrožju, tako da obstojata izdaj le še tržiško in krško okrožje. V odsek za premembo pravil so bili izvoljeni tov. Levstik, Golob, Grčar ta Rant Sledilo 5e poročilo delegata o učit. kongresu v Beogradu. Poročevalec je kratko orisal delo- 1 vanje kongresa in posebej še stališče naših de¬ legatov pri sejah ta pri slav. zborovanju. Nato so bile enoglasno sprejete naslednje reslucije: 1. Učiteljstvo, zbrano na izrednem občnem zboru »Pedag. društva v Krškem«, dne 4. 12. 1920 najodločnejše protestira proti nastavljanju nekvalificiranega učiteljstva na ljudskih šolah. 2. Na zborovanjih naših stan. organizacij naj se ne govori o politiki v taki obliki, da bi bilo žaljeno politično prepričanje kateregakoli izmed društv en ikov. 3. Učiteljstvo v Ljubljani in v Mariboru po¬ življamo, da naj skrbi za primerno Izobrazbo učit. naraščaja, da bo sposoben za kulturno delo med ljudstvom. (Vse 3 resolucije predlagal to¬ variš Goloto.) 4. Učit. pari odločno protestiramo proti kri¬ vičnemu prikrajšanju drag. doklad našim ženam — učiteljicam, ki so s tem zapostavljene v do¬ hodkih za najmlajšo učiteljico, kljub temu, da vrše službo ravno tako vestno. 5. Naše UJU. poverjeništvo Ljubljana naj stopi v stik z uradniškimi organizacijami v Slo¬ veniji, in združene uradniške 'organizacije najj nastopijo napram nameravanim »Obveznim kons. društvom za drž. uradnike v Jugoslaviji* tako, da varujejo koristi svojih članov. 6. Obsojamo najodločnejše politično gonjo proti šoli in učiteljstvu ob agitaciji pred volit¬ vami. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da da učiteljstvu v takem slučaju popolno zadoščenje in garancije, da se šola odtegne vplivu političnih strank. . 7. V zaščito ta napredek šolstva naj se ener¬ gično nastopa zakonitim potom proti kr. šolskim svetom, da primerno oskrbujejo šolska poslopja in skrbe za stvarne šolske potrebščine. Nato so se prečitale in odobrile teze refe¬ ratov tov. Klanška »Kmetijski nadaljev. tečaji na ljudski šoili« (z dodatnimi tezami tovariša Lu¬ načka) ta tov. Grčarjeve »O gospodinjskih ln vzgojcslovnih tečajih«, ki so bile sprejete na zborov, tržiškega okrožja. Na splošno željo se pošljeta oba referata uredn. »Učit. Tovariša«, teze pa UJU. poverjeništvo Ljubljana. Končno je bil sprejet predlog, da bodi vsak društvenik član »Jugoslovanske Matice« in da bodi vsaj vsaka šola naročena na Prosveto«. »Narodno Tajnik. + Učiteljsko društvo za cerkniški i n ložkl sodni okraj je zborovalo, dne 20. novembra 1920. v Grahovem. Tovariš predsednik je otvoril zborovanje m nam takoj po pozdravu podal nekaj važnih po¬ jasnil kot okrajni šolski nadzornik Izvoiffl se je stalni odbor za podrobni o&u načrt zemljepisja in zgodovine. Glede učenja cirilice oziroma srbo - hrvašči¬ ne je bil sprejet predlog, da naj nam pomaga višji šolski svet s tem, da kmalu tzda v ta na¬ men potrebne učne knjige s pojasnilom neznatni besedi bi pojmov pod črto ždi pa v slovarčka kancem knjige. Tovariš Kabaj poda nato učne načrte za vs* kategorije osnovnih šol s željo, da bi imel vsak razred stalno svoj podrobni učni načrt in s tea v glavnem najbolj priporočljivo pripravo » pouk. Nato nam je podaval predsednik M. Kabaj o elementarnem računstvu po svoji večletni te uspešni metodi. Za nas mlajše je njegova metod* nekaj novega, vendar pa tako enostavna in pri- prosta, da je res priporočila vredna. Predavatelj je žel živahno odobravanje in zanimanje za svo- §o preizkušeno metodo. Naša želja je le, da nam predavatelj tudi še pri prihodnjih zborovanjih pojasni vse bolj temeljito ter nas tako usposobi za uporabo njegove metode. Gotovo mu bomo vsi hvaležni za to. Po predavanju se Je izvolil nov odbor: ki je sestavljen sledeče: Predsednik tov. Mirče Kosin, nadučitelj t I ga vasi; namestnica tov. Irma Remžgar, učitelji¬ ca v Cerknici; tajnik tov. Alojzij Ponikvar, uči¬ telj v Starem trgu; namestnica tov. Ema Mišek, učiteljica v Starem trgu; blagajničarka tov. Ma- rica Modic, učiteljica v Cerknici; namestnica tov. Ana Prudič, učiteljica v Cerknici; odbornik tov. Matej Jug, nadučitelj na Blokah; Odbornica tov. Otilija Jug, učiteljica v Blokah; namestnica tov. Marija Vilar - Kramer, učiteljica v Igavasj. Blagajničarka tov. Marica Modic je poro¬ čala v stanju društvenega premoženja. Pregle¬ dovalca računov tov. Matej Jug in Minko Kosi* sta našla vse račune v vzornem redu ta sta po¬ trdila bilanco. Končno je bil sprejet tudi predlog, da naj s* šolska naznanila Izdajajo le polletno. + Radovljiško okrajno učiteljsko društv* je zborovalo dne 9. t. m. na Koroški Beli. Po p«v ždravu tov. predsednika je nadaljeval tov. Fr. Zupančič v Kranjski gori začeto predavanje r koloidih. Predavanje ie bilo krasno, znanstveno ali vendar interesantno. Učiteljstvo mu je z za¬ nimanjem sledilo, in ko je tovariš predavatelj končal, ie žel buren aplavz. Vidi se, da učitelj stvo zna ceniti stvarna predavanja. Potem pre davanju se je razvila preddebata o novih dm štvenih pravilih ter se je izvolil odsek 6 tavati šev(ic), ki naj do prihodnjega občnega zbor*, ki se vrši dne 15. januarja 1921 na Jesenica!, pripravijo osnutek pravil. Zborovanja se Je ude ležita 46 tovarišev(ic), vendar pa simo zapazili mlačnost nekaterih mlajših, ki niso prišli. Ta mlačnost nam gotovo ni v prid. Mnogi mlačccS tudi neredno plačujejo članarino, tako da ima blagajničarka radi njih mnogo nepotrebnega deli Zato se je na zborovanju sklenilo, da mora vsak član plačevati tromesečno naprej, kdor pa 6 me¬ secev ostane vkljub opominom na dolgu, se 2» Izključi. + Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zbo¬ rovalo v Gornjem gradu dne 21. nov. ob povoha! udeležbi. Prisotna sta bila prvič tov. Rib. P*P*4 nadučitelj v Šmartnem ob Dreti in njegova ga. soproga, učiteljica istotaim. Na novo je pristop# tov. Anton Zdolšek, učitelj v Gor. gradu. Pred¬ sednik V. Pulko pozdravi navzoče prisrčno, ome¬ njajoč, da velja ta naš sestanek v (prvi vrsti na¬ šemu ljubemu tovarišu ta mnogoletnemu pred¬ sedniku Ivanu Keicu, ki je stopil v zasluženi P>' kaj, ter žal, vsled že izvršene preselitve ni & navzoč. Zapustil je pa ljubeznivo pismo z za® 5 tovilom, da ostane še za naprej Član našega dru¬ štva. Predsednik slavi Ivana Kelca kot osna* 3- telja gornjegrajskega učiteljskega društva ter na¬ vaja njegove posebne zasluge za orgartizacii-’ učiteljstva, za povzdigo njegove stanovske v otorazbe, posebno pa kot vnetega zagovorni ' 1 učiteljskih pravic in kot nevkLomljivega torja narodne samozavesti. Znamenito je Kelčevo predavanje na društvenem zbor 1. 1914.: »Slovanstvo in njegova bodočnost s F sebnim oziram na šolstvo.« Misli, ki iih 1* razvijal, so bite prerokovanje, ki se je sedaU istinilo. Ker je bil Kelc vsled njegovih zaslug ;za učiteljstvo imenovan že 1. 191' nim članom društva, nam ne preostaja nego da mu zagotavljamo našo zvesto in bratsko lijubav ter mu Iskreno želimo w go srečnih let v pokoju. 0 Izgubili smo tudi milo tovarišico An° ^ Jančič, ki so se ji vendar enkrat lzpota" e (j gojene želje, da je prišla v bližino sv0 ^ e 1 Sevnico. Želimo ji vse dobro. f Na to prične tov. predsednik z dom. Izmed društvenih zadev je omeniti -j če: 1. Pristop k »Učiteljski tiskarni«. P* toplo priporoča to naše podjetje, ker sl * okrepitvijo koristimo največ sami sebi ^ p sodnik priporoča pristop k »Samopomoči*' življa, naj ne ostane klic po uresničenju »Učit. konvikta« brezuspešen. 4. Naj se # jj niki zavedajo važnosti »Jugoslov. #ii f čast' polaga navzočim in nenavzočim prav ^ srce, naj prispevajo vsi obilo k »R eze jr skladu«, ker bi res bila črna nehvaležno 5 ^’ naših tako vrlih zastopnikov za na ® ^ ' vsa i gmotno ne odškodovali. Sklenilo tam okrožnice zbirati prispevke. Štev. 49 Temu sledi predsednikovo poročilo o zboro- i v?n)u delegacije »Zveze Jugoslov. učit. društev«. j Omenil je zadevi, ki se prav posebno tičejo uči- ' toljstva. I V razgovor je prišlo nadalje obvestilo, da borno prisiljeni pristopiti h konzumnim društvom za državne uradnike. Ta sklep ministrstva je za¬ del pri nekaterih na odpor, ker jim vsled odda¬ ljenosti od konzumnih skladišč ne pride blago ceneje, v mnogih slučajih še celo dražje, ka- Icor bi ga dobili pri bližnjih trgovcih. Tov. Koc¬ bek pravi, naj se pri strokovnem tajništvu po¬ izve, ali je namenjena odredba sestavljena na podlagi zadružnega zacma iz 1. 1863. Ce bi to bilo, potem ne more nihče drugi razpolagati z društvenim premoženjem kakor zadružniki sam' H koncu zborovanja izjavlja tov. predsednik Se sledeče: »Iz vseh današnjih poročil ste videli, da le v slogi je moč. Dosegli smo veliko, a mno¬ go je še nerešenega. Zato je sveta dolžnost vsa¬ kega, da stoji z veseljem in zaupanjem v stanov¬ skih vrstah ter doprinaša voljno žrtve, ki so s tem združene. Kdor ni član društva, je paraš« na drevesu našega stanu in tak zasluži le naše zaničevanje.« + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo le zborovalo v Šmarju dne 8. XII. 1920. Vkljub sla¬ bemu vremenu je bil obisk sklepčen. — Predsed¬ nik artvori zborovanje, pozdravi tovariše v no¬ vem šolskem letu ter še posebej nove društvene člane. Smrrt nam je pobrala dobrega tovariša in nč telja Dobnika, nadučitelja na Ponikvi, odvzela tov. Sekirniku hčerko ter pobrala rodoljuba dr. Georga. Nato preide k dnevnemu redu. — 1. Po¬ ročilo deleg. zborovanja v Mariboru izostane, kor je delegat tov. Verk odsoten. 2. Obvezna . konzumna društva za državne uradnike v Jugo¬ slaviji (»Uč. lov.« št.: 42.). Po tehtnem raztno- trivanju se zborovalci zedinijo, da se naj kensumno društvo ustanovi, toda pristop naj bo prostovoljen. 3. Zavarovanje učiteljstva (»Uč. Tov.« št. 40). Tovariš Šumer priporoča pristop k ra varovalu emu društvu Samopomoč. Takoj prijavi več članov svoj pristop. Za društvo bo agitiral tov. Štefancioza. 4. V učiteljsko razsodi¬ šče se volijo: predsednik: tov. H. Šumer, člana: tov. Glinšek In Cenčič, namestniki: gdč. Oorn- čan in gdč. Sekirnik. — Slučajnosti: Tov, Sumer opozori na članek »Uč. Tov.« št. 45.: Sprememba pravil učiteljskega društva; naročitev »Narodne Prosvete«. Zedini se v tem, da vsaka šola naroči imenovani list. Tov. Cenčič .prečita pravila (»Uč. Tov.« št. 46.) Pravila se sprejmejo, le § 9. t. a. se spremeni v toliko, da se občni zbor vrši prvo četrtletje. — Določitev dneva prihodnjega zbo¬ rovanja (občnega zbora) se pripusti predsedniku. Moli! se bo tajnik, blagajnik in tov. Zidar bo re- ieriral. Postanek organskega življenja. - + Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. 12. 1920 ob 10. url na deški šoli v Konji¬ cah. Zborovanja se je udeležilo 37 tovarišic in tovarišev. Podpredsednik tov. Mravljak pozdravi na¬ vzoče, predvsem pa 4 nanovo vstopivše tovari¬ še. Spominja se na 14. nov. 1920 umrle članice ta tovarišice Mare Hrenove v Cadramu — ter otvori zborovanje. Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja. — Ker se na protest občnega zbora z dne 19. 8. 1920, da M nas g. Bobič Ferdo, zač. šol. vodja v Ločah, kot zastopnik učiteljstva pri okr. šol¬ skem svetu v Konjicah, ocenjeval, katerega eden izvod protesta se je predložil okr. šol. svetu v Konjicah, drugega pa viš. šol. sv. v Ljubljani ni nič ukrenilo — in ker se je med tem časom oce¬ njevalna komisija že sestala, kateri je g. Bobič prisostvoval — se predlog: »Bobičevega sode¬ lovanja pri ocenjevalni komisiji, nikakor ne pripozna, ter se naj iste razveljavi in zadeva Predloži viš. šol. svetu«, bil sprejet. Vzelo se je tajnikovo poročilo o delovanju društva v preteklem društvenem letu, kakor tudi Poročilo blagajničarke na znanje. Tov. Golež je izročil blagajničarki znesek 9° 410 K nabranega za potne stroške h kongresu v Beograd s predlogom, naj se polovica odpoš- lle »rezervnemu skladu«, druga polovica pa •Učit. konviktu«. Predlog je bil enoglasno spre¬ jet. Tov. Mravljak poroča o Zavezinem delega¬ tskem zborovanju v Mariboru. Navzoči se mu hvalijo za obširno poročilo. Tov. Časi nam je podal nekaj misli o obvez- konsumnih društvih za drž. uradnike v Ju- gosla^iji s končnim predlogom: »Učit. društvo za KonjišlcJ okraj priznava eminentno važnost kon¬ tnih društev za drž. uradnike, pristop naj bo Prostovoljen, čisti dobiček pa naj se uporablja Poleg upravnih stroškov le v prid društvenikom v svnho cenejše dobave življenskih potrebščin.« Temu predlogu doda tov. Golež še nasled- n i e: Odklanja se vsak obvezen pristop in ob- v ezno vplačevanje nameravanih prispevkov. Predlog in dodatek sprejet. Po pojasnitvi za nas prepotrebne »Učit. sa- n *opamoči« izrazi tov. časi željo pridnega prf.- sto P a z povabilom, naj se do prihodnjega zbo¬ rovanja vsak odloči, ako hoče pristopiti. G- okr. šol. nadzornik Scfcell nam je nato po- r°ial o »Učiteljskem razsodišču«, razložil njega ^eliki pomen, kateremu je sledila volitev v Uči- tel isko razsodišče za 1. 1921. Izid volitev, ki se j* vr šila po listkih, je sledeči: Predsednik: Tov. a yer Ernest, namestnik: tov. Strigi Anton, Friedl Franjo, I. namestnik: tov. Berce Alojz , '• ™nestmca: tov Pleško Marija. le vSu a V w tV l-s?T ga J Tuštvenega ^ora, ki se tov MakTi Jf ?- S ° biU U ' V<>lieni: Predsednik: k 'talni m ' podj>reds «Mr: tov. Strigi Reško M ? v 76 ' E '- btasajničarka: to če ie v viš tih oddelkih uvedena oreia urediva in volne. Kdo Da nam oskrbi pre¬ divo in volno, kolovrate, motovila itd? Mislim, da vlada! Če nam ie avstriiska vlada v svatih zadnjih izdihih oskrbela materi ml oo nizki ceni. zakai bi tega ne mogla storiti naša vlada? Ona na1 nabavi prediva in sirove volne, ter prisili krame Sol. svete, da snov no primerno nizki ceni ni e/vzamete za šole«. Prosimo ceni. tova¬ riše (-ice). da uonravrio pomoto v zadniem listu: sicer nima dotični odstavek nobe¬ nega smisla. — Pevske vale ljubljanskega učitelj¬ skega pevskega zbora se vrše odslei vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer. Če pade na sredo praznik, ie vaia naslednjega dne. — Iz Prekmurja. Prejeli smo: V zadnii številki »Učiteljskega tovariša« z dne 9. XII. je bilo objavljeno, da ie poverjeništvo za ulk in bogočastje podaljšalo kočevske¬ mu učiteljstvu rok za usposobljenostih iz- D't iz slovenščine do spomladi 1922. Tudi za prekmurske učitelie ki morate enako delati usoosoblienostni izpit iz slovenščine, bi bilo dobro enkrat določiti definitivni termin, v.katerem nai položite izpit, da bi vsaj začeli resno misliti, da se te treba na¬ učiti slovenščine ako hočete služiti v Ju- gnslaviii. Do sedai še niso oač pokazali niti nahnaniše volte, da bi se priučili slo¬ venščine. Naibrže pa mislite, da bode za me že zadostoval letošniii tečai v Št. Vidu v Ljubljani in da j/im sploh ne bode treba delati nobenega izpita. — Črnivčevih računic II. zvezek za 3. in 4. razred liudskih šol ie izšel in stane 18 K. Vsa šolska vodstva opozarjamo, nai iih nar oče ori drž. zalogi šolskih kniig v Uubliani. ki posilite v drž. rnuzeiu na Blei- weisovi cesti. Vsa naročila so poštnine nrosta. — Umrl le v Črnomlju g. Leopold Bavdek, višii sod. ofic. v o., oče tovarišice Poldke in Mimi Bavdkove. Težko priza¬ detima tovarišicama iskreno sožalie! v — Pozor, voditelji nekdanjih nemških šol! Zadnis čas se množijo slučaji, da zah¬ tevalo stranke iž Nemške Avstrije, ki so obiskovale oonreie nemške šole na seda¬ njem teritoriju naše države uradna potrdi¬ la od šol. vodstev, da so obiskovale nek- dai tukaišnie šole in so bile te šole takrat nemške. Ker ni posebnih postavnih določil za izdaianie takih potrdil, sem se obrnil na okraini šolski svet za navodila glede kole- kovania. Odgovor se ie glasil: Strankam se seveda morate izdati taka uradna po¬ trdila. A potrdilo mora biti kolekovano s kolekom za 5 (pet) dinariev. Ako pismeno zaprosite stranke potrdil, morate orošnio kolekovati s kolekom za 2 D. Samoobsebi se razume da se izdaiaio taka potrdila v državnem t. i. slovenskem ieziku. čeprav stranke želiio nemških. — Upam. da sem s tem ustregel marsikakemu voditelju, ker sem videl taka uradna potrdila brez„ko- lekov. —ski. — Iz Belokrajine. Tovariš nam piše: »Na Pretoki v Bdi Kraiini se ne vrši že od 26. X. več pouk. Letos ie bito tam vse¬ ga 4 dni potika. Vzrok, da se ne vrši pouk ie. ker ni oblasti na svetu ki bi sestavila kr. šol. svet na Pretoki in uredila tamošnie razmere. — Na Bojancih te na zbolel tov. Aleš Šoštarič, mediimurski roiak - tovariš, ki ie učitelieval tam od letoš. šol. leta. Ker nima »stanovanie«. če se sme tako ime¬ novati tista luknia niti vseh što.in ie brez ofcči. se ie prehladil in dobil laki revmati¬ zem Tudi za to šolo ni oblasti, ki bi vele- slavni kratoi šol. svet na Bojancih naipo- nižneie orosila, da bi dal postaviti peč v sobo za prebivanje in popraviti okna. Po¬ časi bodo prazne vse betokraniske eno- razrednice in ko se bo to zgodilo, bode okr. šol. svet v Čmomliu potolažen. Nad- Stran 3. zornika tudi ne moremo dobiti zato leži aktov na kile in iiim uradnega leka ni...« — Prošnja. Prejeli smo in obiavliarmo: Bralce »Učit. Tovariša«, ki govore nemški, angleški ali francoski jezik, četudi morda slabo, nanrošam vljudno, da mi iavito svoj ceni. naslov. Dr. Alfred Moessner. učitelj v Norimberku (Niimberg — Deutschland). Leibnizstrasse 24. — Slovenska Šolska Matica. Za leto 1920. bo Izdala SŠM te-le publikacije: 1. »Posebno ukoslovje slovenskega učnega jerika v osnovni šoli.« Za učiteljišča /priredil Fr. Fiknk. — 2. Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Schaup: »Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodflo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu.« — 3. Leto¬ pis s to-le vsebino: Dr. K. Ozvald »Jan Ainos Komensky«. (Ob 2501etniel njegove smrti). — J. Schmoranzer »Henrik Schremer«. — A. Va- les »H. SChreiner kot prirodopis ec in prirodoslo- vec«. — LJud. Čemef »Nekoliko osebnih spomi¬ nov na ravnatelja Sohreinerja«. — Dr. R. Molč »Ivan Macher«. — Jak. Dimnik, »Ivan Kruleč«. -- Slika ravnatella Schreineria. — Slika ravnatelja Bežka. (Životopis pedagoga Bežka bo pa priob¬ čil vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald v zad¬ nji številki letošnjega »Popotnika«. Vsa ta šte¬ vilka, ki bo zelo obsežna, bo posvečena spominu pedagoškega pisatelja V. Bežka.) — Dr. LJud. Pivko »Učitti načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje. — Dr. LJud. Pivko »Učni načrt za telo¬ vadbo na deških meščanskih šolah. — Dr. M. Kovačič »Poročilo o SŠM za I. 1920. — • Jakob Dimnik: »Imenik članov in seznam izdanih knjig« bo Izšel v posebni brošuri in ne v Leto¬ pisu, kakor je bila do zdaj navada. — Prvi dve knjigi sta že d »tiskani in broširani; zdaj se ti¬ ska Letopis. Tisk »Imenika članov« je pa odvi¬ sen od poverjenikov; zato p. n. poverjenike po¬ novno prosimo, da se požurijo z nabiranjem čla¬ nov. Vsled odbarovega sklepa znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za diijake znaša člana¬ rina 5 din. (20 K); ustanovniki morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so pobrali čla¬ narino po 20 K, morajo pobrati še doplačilo po 12 K. Ustanovnina znaša v bodoče 200 dinarov. — Jakob Dimnik, blagajnik. — Izpite za učitelia telovadbe na srednjih šolah sta napravila v Zagrebu tov. Pero Cestnik in Ciril Hočevar, oba učitelia v Studencih ori Mariboru. — Za pospeševanje domoljubne mladinske književnosti med Slovenci je na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig in učil poverjeništvo za uk in bogočastje dovolilo razpis tekme v mla¬ dinskih spisih, pri kateri se bodo razdelile na¬ grade v skupnem znesku 10.000 K za najboljše spise patrijotične vsebine. Tudi bo sledila raz¬ delitev nagrad za najboljše ilustracije k tem knjigami. — Iz Ljutomera. Mesto venca na grob pok. go&pe A. Robičeve je darovalo učiteljstvo za Podporno društvo narodne šole: g. ravnatelj Ro¬ bič in gdč. hčerka 200 K; gdč. Wessner 40 K; g. Miki 30 K; g. Lubej 30 K: obitelj Zacherlova 50 kron: g. Ferk 20 K; g. Stopar 20 K; g. Ceh 20 kron; g. Zadravec 20 K; gdč. M. Sever 20 K; ga. Mihalič 20 K. Vsem darovalcem izreka odbor najiskrenejšo zahvalo! — Za Jugoslovansko Matico, Učiteljska kon¬ ferenca na Polzeli je sklenila, da plača vsak član mesečno 5 K v prid Jugoslovanski Matici ter je poverila predsednika, da odteguje te zne- ; ske od plače in jih pošilja redno Jugoslovanski Matici. Živela jugoslovanska iredenta! — Z a Jugoslovansko Matico so darovali: Grm Franc 20 K, Rape Andrej 20 K, Golijcva Ro¬ ža 10 K, Rapotova Ljudmila 10 K, PuhaT Karol 20 K, Plesničar Pavel 20 K, Juvane Ferdo 10 K. Bazžedj Ivan 10 K, Neimenovan rodoljub iz.ne- odrešene Benečije 10 K, Šentlenardsko učiteljsko društvo potom tov. Luznarja 80 K; skupno 210 kron. Denar smo izročili pisarni za zasedeno ozemlje v Pražakorvi ulici. — Članarina in darila za učiteljski konvlkt. Janko Blagajne iz Ljubljane 40 K, Tilka Blagaj¬ ne od Sv. Križa pri Litiji 20 K. — Fr. Pirkmeler 10 K, Leopold šerbinek 10 K, Ljudmila Skerbin- šek 10 K, Roza Žolger 10 K, Ljuba Pirkmeier 10 kron, vsi iz Frama pri Mariboru. — Učiteljstvo v Slivnici pri Celju 30 K. — Engelbert Gamgl iz Ljubljane 50 K. — Miroslav Klanjšček 40 K, Ma¬ ri Mikuluš 20 K, Ferdinand Kalinger 10 K, Olga Kalinger 10 K, črne - Mrak Franja 10 K, Chwa- tai Friderika 10 K, črne Josip 10 K, Marija Vir- dir 10 K, vsi iz Tržiča na Gorenjskem. — Zdrav¬ ko Mikuž iz Šmarja pod Ljubljano 20 K. — Ra¬ do Grudnik iz Babnegapoija 30 K. — Neimeno¬ van iz Narapelj 50 K. — Čander Julka in Davo¬ rin 40 K, Rainer Rado 20 K, Lunder Hermina 20 kron, Sorčan Ivan in Ana 20 K, U/mberger Ljud¬ mila 10 K, Verčko Pipa 10 K, Logar Polda 10 K, Lasnik Marija 10 K, Roš Miloš 10 K, LebaT Fr. 10 K, Hofbauer Lojze 20 K, vsi iz Hrastnika. — Vesner Ana 20 K, Zenkovič Ema 10 K, Lipovšek Marija 10 K, Voršic Henrijeta 10 K, Berger Va¬ lerija 10 K, Arzenšek Ljudmila 10 K, Mol Ida in Oskar 20 K, Feštajn Pavla 10 K, Mazi Ida 10 K, Kern Ivan 20 K, Seliškar Tone 116 K, Temovic Eika 14 K, Tori Josip 10 K, Velkavrh Jože 10 K, Vrstovšek Vladimira 10 K, vsd iz Trbovelj-Vode. — Meško Franc in lika 20 K, Siter Angela 10 K, Bučar Alojz 10 K, HofbaueT Justa 10 K, vsi Iz Zidanega mosta in Roš Josip 20 K iz Turja. — Današnja zbirka 950 K; uspeh darovanja do da- Stran 4. UCrrEUSK \ TOVARIŠ, dne 23. decembra 1920. Lev . našnjega dne — K 8835.90. — Do 10.000 K manj¬ ka samo še K 1164.10. Bržkone, bomo kmalo dosegla 10,000 K. — »Zrno do ima pogača, ka¬ men do kamna palača.« — Jakob Dimnik, Ma¬ gajn*. Neodrešena domovina. —ir Slovenske šole v Gorici. Mestni šolski svet v Gorici je razposlal nesbroj vabil sloven¬ skim staršem, v katerih jih poziva, da se zgla¬ sijo v soboto na mestnem magistratu. Kaj ima šalsiki svet povedati slovenskim staršem, ni zna¬ no, najbtže pa bo skušal pritiskati na nje, d? pošljejo svoje otroke v italijanske razrede. Po dosedaj veljavnih zakonih nima mestni šolski svet pravlice siliti otroke v italijanske razrede. Vlada je dovolila popolno ljudsko šolo s sloven¬ skim učnim jezikam. Ker je priglašenih dovoljno število otrok, je mestni svet dolžan, otvoriti vse potrebne razrede s slovenskim učnim jezikom. Starši imajo pravico po dosedanjih zakonih po¬ skrbeti tudi za privaten pouk svojim otrokom. —r Klic vpijočih v puščavi. Bivši slov. de¬ želni poslanci Goriške so naslovili na komisarja za avtonomne zadeve v pokrajini goriški, dr. Alojzija Pettarina, pismo, v katerem mu v tem¬ nih, resničnih barvah slikajo razmere, v katerih Je obsojeno živeti slovensko ljudstvo v tej de¬ želi. V pismu stoji med drugim: »Predstavljajo se nam kot rešitelji, a so nas popolnoma zasuž¬ njili; imenujejo nas rešeno deželo, a so nas do¬ cela podjarmili, kakor nekdanji Rimci premagane dežele; vedejo se kot zmagovalci in absolutni gospodarji, katerim ne velja nobena postava bivše države, ako je najnižji financar ne potrdi; premetali so, ne da bi nas vprašali, naša kra¬ jevna imena ter zakrili slovenski obraz naši de¬ želi, kakor da so neoporečni gospodarji v naši deželi. Ako potrebujejo zase novih imen, prosta jim pot; ali za naše ljudi ^sodijo na javna mesta naša imena. Nikomur ne priznavamo pravice, da nam naša imena odjemlje, pretvarja in pokvarja; to pravico si prisvaja le gospodar nasproti suž¬ nju, kateremu ne priznava človeških pravic. Na¬ ša imena, krajevna in osebna, so naša last, naša čast in ponos. Nasilno premembo naših imen ob¬ čutimo kot sramotno Žaljenje naših najblažjih j čustev in ošabno žaljenje, izzivanje, ko se vse j to godi v prikrivanje in zanikanje naše narodno- j sti. Ako komu naša imena ne ugajajo, zakaj nas j pa zasede? Kogar ne maram, temu se ne bližam, | ali naj se mu hližam z gorjačo, da si ga ž njo ustvarim prijatelja? Ali da ga pobijem? Čudna politika! V razvpiti državi se nam je delila pra¬ vica po obstoječih zakonih v našem jeziku: v v zasedenem ozemlju se nam zanika pravica, ako vloga ni sestavljena v nenašem jeziku, ali ako jej ni priložen prevod v tem jeziku. O šolskem vprašanju nočemo niti govoriti, j To Je najhujša rana, katero nam je zasekala vla- I da, katera skli, katera se ne bo dala zaceliti, do- j kler nam vlada ne vrne vsega, kar nam je vzela. ! Nismo narod analfabetov, marveč kulturen narod, j ki pozna korist In potrebo šole. Brez nje nočemo j ostati In nikakor ne bomo trpeli, da se nam šole j zapirajo, prepovedujejo ali pretvarjajo v nestvor i šole, kakor v Gorici. Državljani Imamo pravico \ do kulture: v njeno dosego nas mora vlada ščl- ] tlti In podpirati. To je njena sveta dolžnost, AU | naj pripadamo zato kulturni državi, da ostanemo brez šol? Da podivjamo? Toliko slabe volje sl ne moremo misliti na strani vlade. Politična pro¬ stost je postala bajka; zbiranje in zborovanje ie mirnim državljanom prepovedano, dopušča se pa kričačem, razsajačem in straho-valcem. Javno življenje ne nosi več znakov kulturnega naroda, marveč šovinistov in anarhistov. — Če pa se župani posvetujejo o občinskih zadevah, se jim žuga z aretacijo; če domač uradnik, poslan na komisijo, sprejme v gostilni nekatere osebne pri¬ jatelje v tem kraju, dvignejo karabinjer! krik o komplotu proti državi; če slovensko pevsko dru¬ štvo priredi javen koncert v javnem lokalu, po¬ zdravijo ga z bombami. To so prostosti in pri¬ jetnosti v osvobojenih pokrajinah.« Tako tedaj izgloda tista hvalisana pravicoljubnost, o kateri so znali toliko lepega povedate OkAittl in tova¬ riši v rimskem parlamentu po sporazumu v Sveti Marigeritit —r Pismo Iz neodrešene domovine: »Povsod se pojavljajo nove sile. Naša mladina dobi svoj »Novi rod«, mesečnik, ki bodo pri njem sodelo¬ vali naši odlični mladinski pisatelji, žene si ustanavljamo »Jadranko«, ki bo bodrila mlačne, krepila omahujoče, dajala novih Impul¬ zov zavednim. »Edinost« mora vsekakor ,po¬ stati večja, da nas lahko vredno zastopa. Zbiramo za »tiskovni sklad« in nabralo se je že mnogo tisočakov Dosti je rok in src, ki bodo z vese¬ ljem pomagala, da se poveča, razširi. Imamo še »Goriško stražo« in ta dva dnevnika morata za¬ stopati naše pravice in koristi, biti morata naša zaslomba in naš glas! Vse naše sile morajo ve¬ ljati samoobrambi, da se varujemo tujčevega strupa, da nam njegove sladke besede ne otru- jejo srca in duše, da ostanemo trda skala, ki va¬ ruje solnčne doline zelene Soče, kršno Istro, za mater našo Jugoslavijo.« —r Štraik lavnih nameščencev. Iz Trsta ooročaio: Stavka državnih name¬ ščencev v zasedenem ozemliu traia dalie. Le državni meščansko-šolski učitelji so se Dovrnili v službo. Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikaliie, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje na y r 5 ) ^ n J n0 . i J {n ^ ar ” a »Učiteljske tiskarne v Ljubljani , Franči¬ škanska ulica i ledar, 2. V boj za krščanske resnice in čednosti, 3. Kako si ohranimo ljubo zdravje. — V svojem glasniku toži družba, da so ji odpadli 46.904 člani in to tekom zadnjih dveh let. Krivdo zavrača na Italijane, ki so nam ugrabili tretjino Slovenije. Je v tem mnogo resnice, a mnogo krivde na naza¬ dovanju članstva pade na družbo samo. Družba naj prične z izdajanjem knjig, ki jih bo ljudstvo res vzelo v roke in s pridom čitalo, nakar se bo število Mohorjanov dvignilo. Drugače se utegne uresničiti, kar pravi v Glasniku družb in odbor sam; »Le še nekaj takšnih let, pa Mohorjeve dražbe ni več!« Tudi bi bil že skrajni čas, da se družba reši varuštva Krškega knazoškoffstva v Celovcu. To zahteva že naš narodni ponos, če ga je sploh še kaj! Planinski koledar. Leto 1921. .Izdal in uredil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. — Izšel je VI. letnik tega zanimivega koledarja. Vsebinsko je podoben svojim prednikom. Obsega med drugim natančen seznam planinskih potov, koč in vodnikov po našem velegorju, ki leži v mejah sedanje jugoslov. Slovenije. Odkrito reče¬ mo, da ni na mestu, da, neodpustljiv greh je, da je urednik pri tem popolnoma prezrl planine v neodrešeni domovini. »V zasedenem ozemlju so podružnice še naprej ostale; o njth usodi in de¬ lovanju bode pokazala šele bodočnost.« To le vse, kar ve povedati koledar za 1. 1921. o plani¬ nah ta o turistiki naših neodrešemih bratov. Č 3 kedaj, tako potrebujemo gotovo danes jasnih slik ta opisov naših gorskih krajev onkraj nove državne meje. Samo spoznavanje bo rodilo lju¬ bezen in samo ta bo vodila do odrešenja! Upa¬ mo, da se bo naše mnenje vpoštevalo pri izdaji prihodnjega letnika. Razprodajo letošnjega kole¬ darja sta prevzeli v Mariboru trgovina Cirilove tiskarne, Koroška cesta ta trgovina z galanterijo Baloh & Rosina, Grajski trg. Naroča se tudi po¬ tom knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu je 20 K. Cisti prebitek je določen za posvečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Iredentar. BE.oaasDaaBiBGSisaiaosaEieoatSišBaaasBna Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil? ZA RF.ZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organlzačnl davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. de¬ cembra 1918.) 69. izkaz. Po 160 K: Šolsko vodstvo — Vel. Trn p Krško. Darovala sta d 80 K: AvreJija Vrezčeva in Pirc Joško. — Po 102 K: Učiteljstvo — Koro¬ ška Bela. — Po 95 K: Učiteljstvo — Dolenja vas pri Ribnici. Prispevali so d 20 K: Slavka Zupan¬ čeva, Josipina Ahačičeva, Mira Aichholzerjeva, Jaklič Joško, Trost Miro je pa daraval 15 K. — Po 60 K: Šolsko vodstvo — Kapele, p. Dobova. Darovala sta: Pečnik 40 K, Mokrovič 20 K. — Po 50 K: Neimenovan — Naraple, p. Ptujska gora. — Po 50 K: Učiteljstvo — Fram pri Mariboru. — Po 40 K: Šolsko vodstvo — Grosuplje. Darovala sta a 20 K: Lujiza Premkova in Bergant Joško. _ Po 40 K: Učiteljstvo — Smlednik. Darovala sta d 20 K: Kenda M. ta A. Petrovčičeva. — Po 30 K: Učiteljstvo — Št. PefceT v Sav. dolini. Pri¬ spevali so d 10 K: Senica Robert, Štefi Bojčeva ter Marjanca Požarjeva. — Po 25 K: Katar. Dro- lova — Zasip p. Bled. — Po 20 K: Slava Mari¬ čeva — Draigatuš pri Črnomlju; Gradnik Rado — Babnopolje p. Prezid; Ana Šinkovčeva ta Novak Alojzij — Ljubljana. — Po 10 K: Reiniger Ferdo — Topla reber — Stari log pri Kočevju. — Da¬ našnji izkaz 742 K. Prej izkazanih 30209 K. Sku¬ paj 30.951 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172. BBaBSBBBBBaBBBBBSia^BlSlEBBBBBBBDrD Vsak Jugoslovan mo ra biti član „Jugoslovanske Matice! 44 Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Izšle so: me m ooion za miam Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. 1 RISANKE i iz finega risalnega pa¬ pirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4*—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust! Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne in gre- mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. I gl! in trpežni ČEVLJI! Rožno delo iz lastne delavnice Drag. Rogltt Maribor, Tel, 157 . Krekova ul. 3. Tel. 157 . (Preje mestna prodajalna usnja.) CENE: čevlji iz boks usnja .... K 550' — do 650’— čevlji iz chev- reaux usnja K 580* — čevlji iz telet- ne in pitUing usnja .... K 470* — do 530*— V očigled najvestnejjši iztie- I Kavi, okusni obliki in trpež- I nosfti so moji izdelki brez kon« I », urence. Za soUdno delo ga- I - - - - rantiram. - - - - | Učiteljska knjigarna v Ljubljani E. Gangl, tri enodejanke: Trdo vez. K 18*—. , Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepanfičeva). Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16*—, priporoča naslednje nove knjige: Dolina solz Otroški oder H. PODKRRJŠEKl Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIMREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14-—. I Od 1. d cembra t 1. vse knjige za 20% ceneje. \ Božična darila! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Užite tjska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založ lo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl; Spisi za mladino, I., II., III. IV., V, VI. zvezek po .... K 12*— Andrej Rapč „ » „1., II., III., V., VI. zvezek po.„ 12* — Mišjakov Julče: * . I., II., III., IV, V., VI. zvezek po ... , 12*- Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po.. 12*— Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po.. 12* — Babica pripoveduje. Spis za mladino po. ‘. ... . 12*— Marko Senjanin: Slovenski Robinzon . . .... ” 15*— Nadalje: Rab. Tagore: Povestice.. 12’— Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi.j ’ .■ * m _ Cvetko Golar: Prelepa Vasiljlca..* 12*— „ Bob za mladi zob (pesmice) . . . .. to*— Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) j j j j ' ''■••* ’ 3 — i 7 delkn aZ B e « 4 rU gJ } VSe Š0lsk * P° treb ščine, kakor zvezke in risanke lastnega Šolskeilf 6 ’ Peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. - boiske pušice (peresmee) po K 5'—, 6‘—, 8*40 9*— 25'— 30'— f I '2' Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Šolski list. St6V - Im J 1- in m * sto P* je pošla. Na razpolag 0 K. W i d e r: Moje preo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.