GcV-aJICrT«, ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA .SLOVENSKA MATICA. XIII. ZVEZEK: Štiri bajke SaltikoVa - Ščedrina. Za star*o pravdo. sw* V LJUBLJANI, 1901. TISKALA BLASNIKOVA TISKARNA. Štiri bajke Saltikova - Šeedrina. -'tfiru- - PreVod in uVod preskrbel Ivan Prijatelj. -G>(3)v3— Za staro pravdo. Povest iz leta 1515. Spisal Peter Bohinjec. V LJUBLJANI, 1901. ZALOŽILA »SLOVENSKA MATICA«. TISKALA BLASNIKOVA TISKARNA. f 33145 Štiri bajke SaItikova=Ščedrina. freVod in uVod preskrbel Ivan Prijatelj. SaltikoV-Sčedrin. ihail Jevgrafovič Saltikov, potomec stare plemiške rodovine tatarskega pokolenja, je bil rojen dne 3. januarja 1826. na posestvu svojih staršev v kaljazinskem okrožju (gubernija Tver). Prvi poduk je dobil doma. Z desetim letom je stopil v moskovski plemiški zavod, s trinajstim v znameniti carsko-selski licej, kjer je dovršil svoje študije leta 1844. Posvetil se je uradniški službi in vstopil v vojno ministrstvo, kateremu je stal takrat na čelu grof Černišev. V po¬ menljivem letu 1848. je bilo dobilo glasilo vojnega mi¬ nistrstva „Ruski Invalid * ukor, ker je pisalo baje proti cenzuri. Ta ukor je tako razsrdil ministra Čer- niševa, da je odslej sovražil vse pisatelje. Naključilo seje, daje v istem letu poprosil Saltikov za dopust. Minister ga je vprašal: „Ali ne pišete Vi za časopise? -i Saltikov je prikimal. ,,Pokažite mi svoja dela; potem bomo videli.“ Saltikov mu je prinesel dve povesti: „Protislovja“ in „Zamotana stvar“. Šef ju je dal v pregled Nestorju Kukolniku, takrat znanemu pisatelju, ki je tudi služil v ministrstvu. Kukolnik je bil sovražnik nove reali- 1 * 4 stične šole in se je izrazil o povestih jako neugodno. Zato je bil Saltikov prestavljen v daljno pokrajinsko mestece Vjatko. Ako odštejemo Saltikova mladostne poskuse v poeziji in prozi in preidemo takoj k njegovi prvi večji povesti „Zamotani stvari", moramo reči, da je mladi pisatelj z njo veliko obetal. Ta povest je izšla v letu 1847., takrat, ko je bil Belinskega umetniški vpliv združil trop svežih pisateljskih moči, ki so pozneje proslavile Rusijo pred Evropo. Živel je še Gogolj, za¬ četnik realistične šole v Rusiji, izdal je bil svoje prve pesmi Nekrasov in pripravljal ,,Almanah", za katerega so se tepli, prihajale so na svetlo prve povesti Tur¬ genjeva in Dostojevskega, senzacijo sta vzbujala ro¬ mana „Kdo je kriv?" Hercena in „Navadna istorija" Gončarova. Dotlej so vplivali nemški filozofi na Ruse, v tej dobi pa je zavladal francoski vpliv. Nemška filozofija je vodila Ruse v oddaljene kraje misli, z njo jim ni bilo treba živeti niti v času, niti v kraju; francoska, je bila praktičnejša: zato je najprej osvetlila bridko rusko potrebo in zapuščeno ter brezupno rusko resnico. Realnost, resničnost je napolnila literaturo. Nova misel je našla v Rusiji vse, celo „pozabljene ljudi." In takega pozabljenega človeka je naslikal Saltikov v podobi Mi- čulina v svoji „Zamotani stvari." Mičulin je naslednik Akakija Akakijeviča, ki ga je prvi našel in popisal Gogolj v „Plašču.“ Ponovil in poglobil ga je bil Do- stojevskij v Makarju Aleksejeviču, junaku njegovih ,,Ubogih ljudi." Videč krasne ekvipaže z dekoltiranimi damami in lakaji v sijajnih livrejah, se spomni Makar Aleksejič na Varenko, ki prezeba kje v kakem revnem kotu in dela za žive in mrtve; on mrmra nad usodo, ki osrečuje posameznike in je krivična masi. Podobne. 5 misli žvižga hladni jesenski veter Mičulinu na uho, — misli „črne in sovražne, vrteče se okoli točke, da so na svetu in celo v Peterburgu ljudje siti, ki se vozijo sedaj v kočijah, ki sede mirno v gledališčih ali kar doma na samem z nežno prijateljico. 11 A Mičulin misli tudi dalje: ,.Rusija je obširna država, obilna in bogata; a človek v njej je glup in umira od glada v obilni državi. 11 On je zoper rusko geslo „Vdaj se in trpi!“ Pregovor „Življenje je loterija 11 ga draži. ,.Tako“ — odgovarja v njem neki uporen glas — „pa zakaj je loterija, in zakaj bi ne moglo biti kar življenje? 11 — Povest „Zamotana stvar 11 je napisana pod vidnim vplivom Gogolja, a vidijo se v njej tudi že razločni začetki Saltikova humorja. Povest, ki je obetala, da da Rusiji krepkega pisatelja, je bila usodepolna za avtorja samega. „V marcu sem napisal povest, a v maju sem bil že prištet med uradnike vjatske gubernske uprave, 11 piše Saltikov („Za mejo 11 ). Mladi pisatelj je prišel v provincialno temo ; ostal mu je samo spomin o svetlobi. To je bilo dovolj, da se ni izgubil v temi, a vendar premalo, da bi jo bil ignoriral. Saltikov ni mogel, da bi ne bil opazoval celo najnižjega uradnika, ker se je prerazločno kazal na vsakem vpliv provincialne zapuščenosti, ki je grozila tudi njemu. Prirojeni satirični talent se je vzbudil, ko je videl vse te zlobne in tope pokveke, žrtve puščobe. 1 ) Leta 1855. se je smel vrniti Saltikov zopet v Peterburg; naslednje leto se je oženil. Ker je bil še vedno v državni službi, je moral pisati pod psevdo¬ nimom Ščedrin. Leta 1868. pa je izstopil iz državne službe kot pravi državni svetnik. ‘) Prim. K. K. ApceHBeist: Epiminecrie anosti no pvccKofl JHTepaTvpr. Cnd. 1888. 6 Plod bivanja Saltikova v Vjatki so bile njegove „Gubernske slike,“ ki so izšle leta 1856. ,,Kdor je za¬ vedno preživel 1856. leto,“ pravi Arsenjev, „ta gotovo ni pozabil in ne bo pozabil nikoli vtiska, ki so ga na¬ pravile „Gubernske slike". Bila je to beseda, izgovor¬ jena o pravem času. Po ravnokar končani krimski vojni se je bolj kakor kdaj občutilo zlo, ki je razjedalo rusko družbo. In to zlo je vpilo s teh „Slik“; podkupnost, pokvarjenost, puhlost, vsled česar so vojske stradale in zmrzovale na poti v Krim in za sebastopoljskim ozidjem, — so stavile ruski administrativni stroj v teh povestih v strašno luč. „Gubernske slike" so izšle v prvem let¬ niku „Ruskega Vestnika", ki je bil obenem najboljši letnik. Ko je namreč njega urednik Katkov 1. 1860. menjal svojo liberalno smer, je padel njegov list na oni nivo, na katerem se še sedaj nahaja. — Ščedrin je pisal poslej v „Sovremennik“ Nekrasova, ki pa ga jel. 1866. vlada zatrla. Poslej sta urejevala z Nekrasovim do¬ movinske zapiske", ki so bili leta 1884. zaseženi. Po tem letu je priobčeval Saltikov svoje spise v »Vestniku Evrope". „ Gubernske slike “ so psihologija uradništva v Krutogorsku, kakor imenuje pisatelj pokrajinsko me¬ stece. V teh uradnikih je ugasnilo vsako čuvstvo. Pa ne samo čuvstvo, celo peterih čutov nimajo ti mašinski ljudje več v svoji oblasti. Uradnik Filoveritov pravi: „Jaz sem prišel do prepričanja, da oflcialen človek v svoji mali sferi nima pravice razpolagati niti z enim svojih peterih čutov, ki so neodvzemna last vsakega posameznega človeka. Kaj pa sem jaz, in kaj pomenim v tej ogromnosti administracije? Nič drugega nisem, kakor ničeven atom, ki ne more niti za ped stopiti iz očaranega kroga, ki ga je okrog njega načrtala ne¬ vidna roka". „Gubernske slike" so psihologija predre- 7 formskega uradnika, uradnika, nad katerim je izvršil protokol svoje zločinstvo. Žalostne kreature so to, a sicer ljudje. Smejemo se jim nekaj časa, a ko jih prične popisovati pisatelj v njihovem domačem krogu, in jih vidimo pred seboj v slabih in dobrih lastnostih in vi¬ dimo, kako jih grabi za seboj neka mrtvilna sila, kateri se ni moči ustavljati, — takrat nam postane hudo pri srcu. Zakaj padajo ti ljudje? Povestica „Prvi korak“ nam pove: vsled revščine, poniževanja, pijanstva, mrtvilne enoličnosti pokrajinskega življenja. In ko smo prečitali te „Slike“, nam je naposled dobro, da moremo s pisateljem vzdihniti iz te zaduhlosti: „0, provincija, ti ugašaš ljudi, ohlajaš zanos srca, uničuješ vse, celo sposobnost želeti! Ali se morejo imenovati želje ta ma¬ lenkostna poželenja, posvečena izključno materialni strani življenja, imajoča to neprecenljivo vrednost, da odstranjajo vsak povod vznemirjati se v duši in srcu? Kako bi človek mislil, če ni kroginkrog ničesar, kar bi ga klicalo k misli! . . .“ „Okrog mene je megla in tema,“ se končava monolog z naslovom „Puščoba“, „Porfiriji Petroviči poželjivo stezajo po meni svoje gladne roke in mi ne dadd dihniti. Sam začenjam biti podoben Popriščinu, žalost sesa moje bedno srce, strašna mora mi davi prsi . . . Moj Bog, kje sem, kje sem !“ Iz tega vzklika vidimo, da so v Krutogorsku tudi ljudje, ki niso še utonili in se branijo vsaj z vpitjem po re¬ šitvi. Avtor jim obeta boljših časov in končava svoje ,,Slike 11 s pogrebom „preteklih časov 11 . Pisatelj upa na reforme, ki bodo uravnale sodnijski nered in odpravile tlačanstvo kmetov. V „Satirah v prozi 11 (1860) in „Nedolžnih po¬ vestih 11 (1862) živimo v dobi reform in reformatorjev. Stari uradniki, ki so bili zaležali in zasedeli lastno delo, so bili povabljeni, naj sodelujejo pri osvoboditvi 8 kmeta. Med plemiči, katerim so kmetje tlačanili, vre. Up in strah vznemirjata srca. General Golubčikovje dobil dobra poročila glede na „to“ (t. j. na kmetiške zadeve): nič se ni treba bati. ,.Vsem se je kamen odvalil od srca. Eni izmed nas se križajo. Pa ne za to, kakor da bi nas zadela s „tem“ kaka izguba ali blamaža, ampak samo zato, ker ljubimo mir in red. Sami mi nismo lastniki zemlje; korist in hladni egoizem nas zato ne vodita pri naših dejanjih, ampak pravzaprav, takorekoč — patriotizem. Ta patriotizem vzpodbuja nekatere, da lezejo na stene, druge — da lomijo stole, nas — da stojimo mirno. Mi tako ljubimo našo domovino v tej obliki, v kakršni je že odzdavnaj, da ne smemo niti misliti, da bi bilo v njeni figuri treba kake izpremembe. Seveda vemo tudi mi, da je treba včasi kje kako desko pribiti . . . recimo: tukaj pristava nastaviti, tam sodniku plačo izboljšati, ali celo nov departmenček usta¬ noviti za občni blagor. A vse to tako, da bi se veli¬ čanstva starine ne porušilo, da bi se harmonijo ohra¬ nilo, da bi vsako dihanje Boga hvalilo, da bi se celo slednja travica — veselila!“ Ko so se ti „patriotje“ tako pomirili, žive zopet prejšnje življenje in pišejo take-le dnevnike: „Tegain- tega dne sem vstal, se umil, odmolil, se odpravil v sodnijo, kjer sem se posluževal pravic in prednosti, ki so mi zagotovljene po zakonu in starih navadah domo¬ vine, potem sem kosil, po kosilu počival, večer pa sem preživel v razgovorih in zabavah, za bližnjega neraz- žaljivih“. In Flor Lavrentjič Ržaniščev piše v svoj dnevnik: „Vsako noč me obiskujejo prikazni, a podnevu me mučijo zle slutnje. . . Zvečer je bil viden ognjen steber na nebu. . . Zjutraj sem najel novega hlapca na mesto Andrejčka, ki je osivel od starosti in postal grdo naguban. . - V spanju sem videl tico. . . Ker so 9 se raznesli neki glasovi, sem premišljal, ali bi ne bilo lepo, ako bi se drevesa in trave oblačile ne v zeleno, ampak v rdečo barvo. V sanjali sem zopet videl tico. . . 11 A vznemirjenje med to gospodo se kmalu poleže,, kajti našel je nekdo izmed njih formulo, ki jih poto¬ laži popolnoma: „nam je predvsem treba urno nazna¬ niti, da smo pripravljeni sodelovati pri reformah, a potem ... no, potem lehko ostane vse pri starem . 11 V teh novih povestih je Saltikov zapustil Kruto- gorsk; vrše se v Glupovu. V Krutogorsku so doma po večini uradniki, Glupov je obširnejši pojem. V Glupovu ne opazuje pisatelj samo uradnika, ampak tudi meščana, reko Glupovico, ob kateri leži mesto, in tišino, ki vlada nad njim. Glupovci so takozvani ,,dobri ljudje 11 , o ka¬ terih pravi ruska prislovica: „lojenih sveč ne jedo in s steklom se ne brišejo 11 . Toda razlika je med starimi in novimi glupovci. „Med dobrimi ljudmi dobrih starih časov je bilo mnogo falotov, lopovov in ničvred¬ nežev pur sang. Zakaj so se imenovali dobri ljudje, a ne kanalje — to je tajnost glupovske grude in glu- povske prirode . 11 A staroglupovci so bili vendar dobri ljudje. „Ako ste zastavili staroglupovcu kako vpra¬ šanje iz katerekoli stroke misli — najprej ni mogel raz¬ umeti, a potem se je zahohotal, češ, da ve, da ste se izvolili malce pošaliti . 11 Novoglupovec ni naiven: on zna na pamet taka znamenita pravila, kakor so: „prepo- vedano je cvetlice trgati, po travi hoditi in ribe in tiče plašiti . 11 In zato je „ravan kakor sveča, tanek kakor hrt, ohol kakor seminarist in zadirčen kakor gu- bernski kamerdiner 1 . ,, Staroglupovec je prijeten že zato, ker ni strašno, ampak smešno zoprn. Novoglu¬ povec je podedoval zoprnost, a je pri tem izgubil spo¬ sobnost biti prijeten . 11 Novoglupovec ne molči, kakor 10 je molčal staroglupovec, in to je slabo zanj. Zato pa novoglupovci ne bodo trajali dolgo. „Na njih obrazu praznuje davnoglupovsko naziranje svojo poslednjo, brezmiselno bakanalij o; na njih obrazu izčrpuje po¬ slednjo svojo vsebino; na njih obrazu slovesno in za vselej oznanuje svetu o svoji minljivosti. . . V tem oziru, 1 ' pravi Saltikov, ,,občutim jaz celo neko simpatijo do novoglupovca, Mil mi je zato, ker je — poslednji iz gl lipovskega rodu. 11 Glupovcem se bliža konec. Novi časi vstajajo. In človeku se samemu stori inako, ko posluša naprimer molk Praskovje Pavlovne in Semjona Ivaniča (,,Gospa Padejkova 11 ). Gospa Padejkova je prišla svojemu sosedu povedat, da se pripravlja odprava tlačanstva, pa ne more spraviti niti besedice iz sebe. Oba molčita in po¬ slušata uro, ki tiktaka, kakor da bi ju klicala k smrti. To je žalostno. In ta žalost vzbuja Saltikovu samemu sočutje : „Glupov, mili Glupov, zakaj zaščemi človeka srce, zakaj ga zaboli v dno duše, če se spomni tvojega imena? Ali je to nevidna pa krepka vez, ki je vezala mojo usodo s tvojo? Ali si vrgel v mojo pijačo zelišče, ki me je za vedno privezalo k tebi? Zdi se mi, da kaj takega nisi zmožen storiti in da nisi preveč pameten. Ne, v tebi ni niti prirode mogočne, niti zraka prostega: ampak beda in revščina, pa nered in nasilje. . . A zakaj se nosijo srca proti tebi? Zakaj se usta sama od sebe skladajo tako, da prepevajo hvalo tvojo? Zato, mili Glupov, ker smo vsi, kar nas je, kri tvoje krvi, kost tvojih kosti. 11 V drugo fazo razvitja Ščedrinove satire stavi Arsenjev povesti, ki jih je pisatelj izdal med leti 1868. in 1874. To so: ,,Znaki časa in pisma o provinciji 11 , „Gospoda Taškentci 11 , „Dnevnik provinciala v Peter- 11 burgu" in ,,Pompadurji in pompadurke". »Povest ne¬ kega mesta" spada tudi sem, a se ne peča s sodobnimi nravi ruskega občinstva. Napočil je bil veliki 19. februar leta 1861., ko je izdal Aleksander II. svoje reforme. Vse je prosteje dihnilo. A kmalu so se začeli zbirati temni oblaki re¬ akcije, ki je leta 1868. dobila tako moč in tak vpliv, da so se izdale »poboljšane", t. j. obrezane in pokvar¬ jene reforme. Novi tiskovni zakon je bil samo še mrtva črka, nova sodišča so se pričela pobijati in sumničiti, od kmetiških naredeb pa je ostalo samo še ime. Ti časi so bili bogato polje za satiro. In Saltikov je stal na svojem mestu. V „Znakih časa" je popisal ,,lahke" in ,,poželjive", ki se pehajo za ,,dobrim koščkom" (mastno službo). V »Dnevniku provinciala" ugibljejo puhloglavi ljudje o novih formah administracije. Znajo nekaj francoskih fraz in s temi rožljajo. Tako si po¬ mirjajo vest: „Nam se ni treba ničesar bati, saj nismo retrogradi. Mi samo nečemo odspred dirjati in si lomiti glav, zato ker če vsi zdirjajo in si polomijo glave, kaj bomo imeli od tega drugega nego prezgodnji pogin." Odločno razvija samo Tolstolobov svoj projekt o decen¬ tralizaciji: okraji naj se razdrobijo in za uradnike naj se nastavijo v vseh okrajih samo ondotni plemiči — vlastelini, ki dobro poznajo razmere in so blago- misleči. Te se naj dobro plača in dati se jim mora pravica prebivavce nadzorovati, če je treba tudi „od- straniti" (t, j. k Ledenemu morju). Paskudnikov pa na¬ ravnost zahteva, da bi ne bilo od škode, ako bi se postrelilo: ,,1) vse one, ki ne mislijo kakor vsi; 2) vse one, ki so zaprtega in neodkritega srca; 3) vse one, ki s čemernim izrazom obraza vznemirjajo dobromisleče prebivavce; 4) zabavljivce in časnikarje. — Samo te". Kako lep ta zadnji pristavek: „Samo te"! 12 Nove tipe je našel Saltikov v svojih ,,Taškentcih“ in „Pompadurjih“. Mestece Taškent leži v Aziji. Ko ga je general Černjajev osvojil, so hitele tja različne sumljive eksistence po „masten košček 1 '. Ti ljudje so znali vse, kar se je zahtevalo od njih. Uvod v „Ta- škentce 11 je cela monografija o ruski navadi porabiti vsakogar za katerosibodi službo. Na Ruskem se samo zapove človeku, in sposoben je za vse, kar se zahteva od njega. „Da nismo mi iznašli smodnika, pomeni to, da nam ni bilo ukazano. Naj se zapove — in Rusija se bo jutri pokrila s šolami in univerzami; naj se zapovč — in prosveta se bo koncentrirala ne v šolah, ampak v policijskih uradih 11 . . . „Kot abstrakten termin je Taškent kraj, ki leži povsod, kjer se ljudi bije po zobeh in kjer ima domovinsko pravico povest o Ma- karju, ki telet ni gonil . . . Ljudski nravi ustvarjajo Taškent na vsakem mestu; v življenju človeške družbe so minute, ko Taškent glasno trka na slednja vrata in prihaja na vrsto pri vsakem živem bitju. 11 Človek bi rad živel, dobro živel, in v dosego tega se loteva vsakega posla, naj je tudi še bolj umazan nego urad¬ niška služba v Taškentu. Pričenjajoč svoje delovanje, dobro ve, da ima pred seboj „ dobršen ocean blata, ki ga mora preplavati 11 ; a to ga ne odvrača, zato ker je blato, ki polni ocean — „blato metafizično, abstraktno 11 , in kar je glavno: to blato ne omadežuje in ne kvari elegantne vnanjosti plavača. A na nasprotnem bregu, onkraj blata se blešči tako vabljivo : vino, igra, ženska! In Taškentec gre v blato, kakor priučen pes — v vodo. Brazdajoč po blatu je smešen in usmiljenja vreden („Taškentci-civilizatorji 11 ); s plenom v rokah ali zobeh — zoprn in strašen (,,Ravno isti 11 ). Novo galerijo tipov ima Saltikov v „Pompadurjih“ (1874). To je zbirka svežih, dovtipnih in ostroumnih 13 feljtonov, polnih mojstrske satire. Pompadurji stoje nad Taškentci. Geslo Taškentca je „žreti“, žreti na vsak način. Zato se Taškentec poprime vsakega dela in ga tudi vrši, seveda po svoje. Pompadur je birokrat iz dobe reform. On je nazadnjak in ne odobrava vladnih reform, zato ker ima svoje, ki mu bolj ugajajo. On je direkten potomec krutogorcev in glupovcev, toda času primerno razvit. V Krutogorsku in Glupovem so bili pompadurji „borbe" nemogoči, zato ker se ni bilo s kom boriti. Sedaj, ko je strašilo osvobojenje kmetov po kancelijah, so najnižji in najvišji uradniki prekoračili krog svojih navadnih opravkov in začeli iskati nekih novih potov, novih zadač, novih projektov, — višjo politiko. — „To so povečini še dosti prijazni ljudje; vsa nesreča obstoji samo v tem, da niso prišli v svoj zelnik. Naj bi se bil Bistricin še nadalje pečal s svi¬ njerejo, naj bi bil Kozelkov zabaval še naprej urad s pikantnimi anekdotami, Krotikov tlačil trotoarje Nev¬ skega prospekta, veliko bi ne bili koristili človeški družbi, pa bi ne bili tudi škodili nikomur. “ A ne more se jim odpustiti, da so šli delat politične projekte. V sedemdesetih letih je izdal Saltikov „Blage govore 41 , „Dvorjansko otožnost 44 , „Bolno mesto 44 , Za¬ vetišče Monrepo 44 . . . Pred reformami so bili v Rusiji samo uradniki in vlastelini, ki so „delali zgodovino 44 . Masa je bila pa¬ sivna in se ni udeleževala javnega življenja. Birokratija — državna in nedržavna —- je delala, da je bilo ljudstvu mogoče ali nemogoče živeti; ona je bila na višku. Zato so doslej samo nanjo letele strele Ščedrinove satire. Poslej pa je začelo javno življenje prodirati polagoma tudi navzdol, svetloba je pronicavala vedno globlje v družbo. Prišel je čas, da se je bilo treba vprašati, koga so ustvarili vsi ti pompadurji in ta- 14 škentci. S tem vprašanjem se peča že prva skica ,.Blagih govorov 11 , naslovljena „Na potu“. Odgovor se glasi: „duraka“; to se pravi: delovanje pompadurjev in taškentcev je ustvarilo „tepca“. To je nov tip družbe in nov ton Ščedrinove satire, ki ni izginil iz njegovih umotvorov do konca dni. Kdo je „tepec" in kdo mu je dal to ime? „Tepec je oni, ki ni stopil pod prapor grabežljivosti, ki se ne zna „posluževati okoliščin", ki nima vsega za plen, ki mu gre po zakonu, kar mu je dosežno." Sedaj se tudi ve, kdo mu je dal to ime „grabežljivec“ ! Dialogi med grabežljivcem in tepcem bi se mogli imenovati poslej spisi Saltikova. Ta dialog je razvit do najdetajlnejših podrobnosti. V njem na¬ stopajo osebe najrazličnejših barv. Tako vidimo v njem vljudne grabežljivce, ki govore s svojim vis-a-vis tako-le: „Oprostite, gospod, Vi ste jako preprosti!" Vidimo pa tudi take, ki se ne obotavljajo reči naravnost: „Tepec!" In slišijo se taki vzkliki: „Sreča se mu vsiplje pred noge, a on, poglej ga, no: viha nos in se obrača v stran; tepec!" „Tako lepa prilika — pa je ni porabil; tepec!" „Dokler so tepci na svetu — lehko živimo! Treba jih je učiti, a poduk ni zastonj." „Zato je ščuka v morju, da ribe ne dremljejo." Tipična figura grabežljivcev in obenem ena naj- plastičnejših oseb Ščedrinovih spisov je Osip Ivanovič Derunov; vreden je, da se ga uvrsti v galeriji ruskih literarnih portretov poleg junakov Gribojedova in Go¬ golja. Ko bi ne bil tako ruski, bi se ga dalo primerjati s kozmopolitskimi tipi Molierja. Derunovu se pridru¬ žujejo: Antoška Strela („Oče in sin"), Hrisaška Po- luškin („Zopet na potu"), Jegorka Gruzdjev („Zavetišče Monrepo"), Razujev (ravno tam) in gospod Kolupajev („Za mejo") kot različne vrste in podvrste grabež¬ ljivcev. 15 ,,Otroci, otroci O S tem vzklikom završuje Saltikov svoje satirične skice ,,V sferi zmernosti in akuratnosti“ (1879) — „to je bolno mesto“. In to „bolno mesto 11 ga je za hip okrenilo od satire, in napisal je tako globoko in fino psihologično povest, kakor je ,,Bolno mesto 11 (1879). To je mala, preprosta povest, ki pripo¬ veduje pretresljivo, staro tragedijo iz ruske družbe, tragedijo o „očetih in sinovih 11 , ki se ne razumejo. Življenje Razumova je bilo tako, da je bila njegova ljubezen do sina njegovo edino lepo in dobro na svetu. Mlad ni bil nikoli, takozvane dobe strasti ni preživel nikdar, oženil se ni iz ljubezni do ženske, ampak iz ljubezni do ljubega redu. Kalup, v katerem je bil spravljen on in vse njegove misli in želje, je bila — služba, delo. „Ko se je enkrat poprijel dela in se za¬ vezal vršiti ga po svoji čisti vesti — t. j. kakor je zapovedano,-— je mislil Gavrilo Stepanič Ra¬ zumov, da je njegovo življenje do roba napolnjeno. 11 V svesti si je, da ni v svojem življenju „niti muhe razžalil 11 . Delo je zdravilo za vse njegove boli: „Seveda je imel hipe, ko je potegnil preko njega veter, pomešan z nekim mrtvaškim duhom, ko se je nehote pogrezal v zamišljenost; ob takih hipih je vstajal s pisarskega stola, h kateremu se je zdel privezan, hodil nemirno gor in dol po sobici, kakor da bi čutil fizično bol, in se prizadeval priklicati pred oči »višji interes 11 , ki je združen s tem predmetom. Razume se, da si ga je na¬ posled vselej priklical in .... se umiril. 11 Tako pomirjanje je mogoče, dokler je „delo“ blizu, dokler je »višji interes 11 vedno pred očmi. Ali Razumov se je postaral in mora iti v pokoj. Kaj bi bilo poslej, ko bi se mu ne bil že pozno rodil sin, v katerem je poosebil sedaj vse svoje misli in želje! Ali sin gre v Peterburg v šole, in ko se vrne, je čisto izpremenjen. 16 Očeta, ki meni, da je vse svoje življenje vršil svojo dolžnost, sin, ki ima drugačne pojme o dolžnosti in časti, — zaničuje. Moraličnih muk, ki mu jih povzro- čuje očetova preteklost, ne more prenesti in konča v samomoru. Zlasti konec je poln strašne, pretresljive lirike. Iz spomina ne gre človeku ta starec, ki kliče svojega sina: „Stepa! Tvoja nesreča je nesreča tvojega očeta! Nima ta oče sedanjosti, nima bodočnosti in tudi ne preteklosti, toda vedi: tudi v tem odlomku-človeku trepeče srce. . . Tebe je polno to srce, samo tebe! - ' Sin ljubi svojega očeta in zato ne more prenesti oče¬ tove preteklosti, s katero ga smešijo. Nato se je Saltikov vrnil zopet k satiri. V „Pi- smih na tetko" biča literarne razmere, v skicah „V sferi zmernosti in akuratnosti" sentimentalni psevdo- patriotizem ob času vojske s Turki in v „Času pri¬ merni idili" dela obračun z elementi odpora in pa¬ sivnega opazovanja reformskega dela. ..Zgodovina nekega mesta" je satira iz preteklih dob, ki slika s kričečimi barvami predzgodovino takega mesta, kakor je na pr. Glupov. Pogosto karikira do¬ godke in osebe, a ima tudi mnogo sijajnopisanih, umet¬ niških strani. Saltikov je napisal en sam roman: „ Gospodje G o¬ lo vij ovi" (1883.). To je morebiti njegovo najboljše delo. Primerja se ga z Zolovim ciklom „Rougon-Mac- quartovi", ker prav tako ilustrira dedičnost. Grobi egoizem Arine Petrovne prehaja v Porfiriju Vladiiniro- viču — Juduški — v popolno brezsrčnost; pridušena nagnjenost k pijančevanju Vladimira Mihajloviča se razvija v njegovih sinovih Stepanu in Pavlu in vodi za seboj v drugem pokolenju popolno propalost Aninjke, Ljubinjke, Petra in Vladimira. Tu je Saltikov globok realist. Razlika med njim in Zolom obstoji v tem, daje 17 Francoz bolj naturalist, a Rus bolj psiholog. Kako po¬ pisuje Saltikov pijanstvo Stepana Golovljova! „On ni precej pristopil k žganju, ampak se je ravnoko kradel k njemu. Okrog je vse spalo v mrtvem spancu; samo miši so škrabale za odstopivšimi oboji na stenah, pa ura je neumorno tiktakala v pisarni. Slekel je nočni plašč in letal v sami srajci po toplo zakurjeni sobi gor in dol. Odčasa dočasa se je ustavljal, pristopal k mizi, iskal po temi steklenico in zopet pričel begati po sobi. Prve kozarčke je pil Židane volje in poželjivo vlekel vase žgočo tekočino; a polagoma mu je pričenjalo srce hitreje biti, glava se je razgorela in jezik je začel blebetati nekaj brez zveze. Otopela domišljija se je si¬ lila ustvariti neke slike, umirajoči spomin je izkušal prodreti v pretekle dogodke; a slike so bile raztrgane, brezmiselne, in prošlost se ni odzvala niti z enim spo¬ minom, ne z bridkim, ne s svetlim, kakor da bi bila med njo in sedanjim hipom vstala na večno trdna stena... Kolikor bolj je delovala vsebina steklenice, toliko bolj je izginjala tudi borna zavest sedanjosti. Blebetanje, ki je imelo sprva še neko obliko, se je popolnoma raz¬ pustilo ; očesne punčice so se, hoteč s silo razločiti kon¬ ture teme, močno razširile; tema sama je naposled iz¬ ginila, in na njenem mestu se je odprl velikanski pro¬ stor, poln fosforastih bleskov. To je bila neizmerna praznota, mrtva, ne odzivljajoča se z nobenim življen- skim glasom, zlovešče razsvetljena. Sledila mu je za petami, za vsakim gibljajem njegovih korakov. Postalo mu je strašno. Moral je tako zamoriti v sebi čuvstvo resničnosti, da bi tudi te praznote ne bilo. Še malo napora — in bil je na cilju“. Ravno tako realistično je narisana Ana Petrovna, skopa, trdosrčna starka brez iskrice ljubezni v srcu. A Juduška, hinavec, ki svoje otroke moralno in fizično 2 18 ubija, pa za nobenim ne pozabi dati za mašo, je še ostudnejši. — Toda vendar ne moremo, da bi se nam ne smilili ti ubogi izrodki tlačanskega principa. Celo sočutje imamo z Juduško, poslednjim potomcem te ro¬ dovine, ki konča na poti proti pokopališču. Hotel je iti na grob svoje matere, da bi jo prosil odpuščanja: najdejo ga zmrzlega. — Roman ,,Gospodje Golovljovi" stavi Saltikova med prve ruske pisatelje. Poslej je napisal Saltikov še „Nekončane pogo¬ vore" in „Pošehonske povesti" (1885), „Pestra pisma" in „Malenkosti življenja" (1887), „Eno leto" in »Bajke" (1888); iz poslednje zbirke so vzete „Štiri bajke", na¬ tisnjene v pričujoči knjižici. Njegovo zadnje delo je „Pošehonska starina", v kateri umirajo v »plemiških gnezdih" stare familije v dušni in materielni bedi. Pi¬ satelju je hudo za vsakogar. Satirik je, pa si ne more kaj, da bi ne zaklical, zapuščajoč tla, kjer se gode po- šehonske povesti: „Ta uboga dežela — človek jo mora ljubiti!" Dolgotrajna bolezen je zagrenila pisatelju zadnja leta. Nervoznost, krč in prsne bolezni so ga mučile. »Hiranje me tišči v svojih krempljih, onemoglo telo ne more več kljubovati, noči mi prinašajo malo pokoja, pisati morem le redko in z največjimi težavami. Citati ne morem in tudi drugega ne morem poslušati, da bi mi bral, včasi me celo glas človeškega govorjenja draži," je pisal med svojimi mukami. Kot vzrok svojega hiranja imenuje Saltikov pisateljevanje. „0, to roko¬ delstvo pisatelja! Ono ni samo muka, ampak pekel. Po kapljicah teče pisateljeva kri, predno pride pod ti¬ skarski stroj." A vendar je ljubil pisateljevanje nad vse na svetu! — Umrl je Saltikov dne 10. maja 1889. Njegov pogreb je bil velikanski. Govornik, ki mu je 19 govoril na grobu, je dejal med drugim: „Umrl je kot junak peresa, z orožjem v roki, ki ga je sukal vse življenje, kot stražnik na svojem mestu, kot zvest varili literature, ki mu je dala naj lepše trenutke živ¬ ljenja. “ I. P. 2 * ' -'■wV ;v ' - L Premodri piškur. v Živel je nekdaj piškur. Imel je modrega očeta in pametno mater; dobro sta preživela v reki težka svoja leta. Prišla nista niti v juho, niti ščuki v grlo. In tako sta učila tudi sina. „Pazi, sinček,“ je govoril stari piškur na smrtni postelji, „če hočeš biti živ in zdrav, pazi na oboje: na juho in ščuko!“ Mladi piškur je imel cel kup pameti. Začel jo je razkladati in je videl: kamorkoli bi se obrnil, povsod mu preti pogin. Okoli in okoli po vodi plavajo same večje ribe, on je najmanjši. Vsaka riba ga lehko po¬ goltne, on pa nobene ne more pogoltniti. Pa tudi ne razume, zakaj bi goltal. Eak ga lehko prereže črez pol s svojimi kleščami, vodna bolha se mu zapiči v hrbet in ga izmuči do smrti. Celo bratci piškurji se vržejo, če vidijo, da je ujel komarja, rojema za njim, da bi mu iztrgali plen. Izpulijo mu ga ter se začno potem med seboj trgati, samo da komarja brez koristi razčupajo. A človek? Kako nesramno je to bitje! Kakšnih pretkanosti si ni izmislil, da bi njega, ubogega pi¬ škurja, pripravil ob življenje! Male in velike mreže, sake in osti in slednjič še — trnek! Res, ali je še kaj bolj neumnega na svetu, kakor trnek? — Nitka, na nitki kaveljček, na kavlju — črv ali muha nasajena . . . 22 Pa kako nasajena! . . . V najbolj — lehko se reče — nenaravnem položaju! A vendar se zlasti na trnek ujame največ piškurjev! Starec ga je večkrat opozarjal na trnek. ,,Pred vsem se boj trnka,“ — mu je govoril — ,,čeprav je to najneumnejša naprava; pa veš, z nami, piškurji, je že taka: čim neumnejše, tem boljše. Vržejo ti muho, kakor da bi te hoteli gostiti; ti se zaletiš vanjo, — a v muhi je smrt!“ Pravil je tudi starec, kako on nekoč toliko toliko da ni prišel v juho. Takrat so jih lovili kar v celih tropah. Črez vso široko reko so bili raztegnili mrežo in jo tako vlekli dve vrsti daleč po dnu. Strah, koliko rib je tačas prešlo! Ščuke, okune, menke, androge, — celo kapeljne so izvlekli iz blata. Piškuiji pa takrat kakor da bi bili ob pamet. Koliko strahu je on, stari piškur, takrat užil, ko so ga vlekli po reki, — to se ne da niti v pravljici povedati, niti s peresom popisati: Čutiš, da te vlečejo, a kam, — ne veš. Vidiš, da je ob tebi na eni strani — ščuka, na drugi — okun; misliš si: zdaj zdaj me požre ta ali oni. A oba se niti ne ganeta . . . „Takrat, ljubček moj, nam ni bilo do jedi!“ Vsem je le eno šlo po glavi: smrt je prišla! A kako je prišla in zakaj je prišla, ni nihče vedel. Naposled se je pričela mreža zgrinjati, nato so jo zavlekli na breg in začeli ribe iz nje valiti na travo. Takrat je tudi on spoznal, kaj je juha: Na pesku plapola nekaj rdečega; sivi oblački beže navzgor, in tako vroče je, da bi se moral pri tej priči stopiti. Že na suhi zemlji mu je tako strašno soparno, a zdaj, glej, bo prišla še vrsta nanj, da pojde v ,.juho“ . . . sliši: „ogenj“, go¬ vorijo. A na „ognju“ leži nekaj črnega, v čemer se strašno vrti voda, kakor v jezeru ob viharju. To je „kotel“, pravijo. In začno se meniti: Z ribami v „koteT‘, — bo „juha“! In na tak način prično naš ribji narod valiti v kotle. Ribič je zagnal ribo v kotel. Ta se je najprvo potopila, potem se je kakor brezumna zagnala v zrak. se zopet potopila ter se umirila. ,, Juho je pokusila,“ pravijo, 23 Valili, valili so sprva ribe brez izjeme, a potem se je ozrl neki starček nanj in dejal: „Kaj bo zalegel malček v juhi! Naj v reki še malo poraste!“ Prijel ga je za škrge in ga spustil v prosto vodo. On pa, ne bodi len, jo je pobral na vso moč domov. Prišel je, do- mačica ga je čakala v luknji komaj živa od strahu . . . Pa kaj! Na dolgo in široko je tačas razlagal starec, kaj je juha in v čem obstoji, a vendar ima še dandanes v reki malokdo zdrave pojme o juhi. No, on, piškurjev sin, si je dobro zapomnil očetove nauke; zapisal si jih je na čelo. „Treba je gledati na ob oj e, “ je govoril sam pri sebi, „če ne, te naenkrat zmanjka!“ In začel je živeti tako: Najprej si je izmislil takšno luknjo, da bi mogel zlesti samo on vanjo in nihče drugi! To luknjo je dolbel z nosom celo leto. Koliko strahu je med tem prestal, ko je prenočeval danes v ilu, jutri pod vodnim lapuhom, potem zopet v bičju. Naposled si je vendar izdolbel prekrasno luknjo. Čisto, natančno, — prav toliko, da se je mogel samukeritivanjo. Nato je glede svo¬ jega življenja naslednje sklenil: Ponoči, ko ljudje, zveri, tiči in ribe spe — se bo šetal po vodi, a po- dnevu — bo sedel v luknji in trepetal. Ker pa je vendar treba jesti in piti, a on ne dobiva nikake plače in si ne najemlje služinčadi, zato se bo spuščal iz luknje okoli poldneva, ko so že vse ribe site. Če Bog da, morebiti tudi ob tem času kje iztakne enega hroščka ali dva. Če pa ga ne iztakne, pa bo lačen polegal v luknji in trepetal, ker je bolje nič jesti in nič piti, nego s polnim želodcem zapustiti ta svet. Tako je tudi delal. Ponoči se je šetal okrog, v luninem svitu se je kopal, a podnevu jo je ubiral v luknjo in trepetal. Le opoldne je pohitel iz luknje, da bi kje kaj čavsnil. Pa kaj se ujame opoldne! V tem času se celo komar skriva pod list od vročine, in žu¬ želka se zariva pod skorjo. Treba je bilo potegniti parkrat vode in — basta. Piškur leži ves božji dan v luknji in komaj pri- dremlje noč. Niti drobtine nima za pod zobe, in vendar si misli: „Menim, da sem živ! Ah, ali kaj bo jutri?" 24 Nesrečnik zadremlje in sanja se mu, da ima lote¬ rijski listek in da je nanj zadel dvestotisoč. Od pre¬ velikega veselja se preobrne na drugo stran, — pa glej, pri tem pomoli kar polovico glave iz luknje. .. . Kaj če bi bila tačas ščuka v bližini? Kajpak, kar iz luknje bi ga bila potegnila! Jednoč se vzbudi in vidi: prav pred njegovo luknjo stoji rak. Stoji nepremično kakor začaran in buli vanj svoje koščene oči. Samo brke giblje tekoča voda. . . Koliko strahu je takrat prebil! in celega pol dneva, dokler se ni povsem stemnilo, ga je ta rak čakal, a on je ves čas neprestano trepetal, neprestano trepetal. Drugič pa toliko da se je vrnil še pred zoro v luknjo; ravno je sladko zazdehal, kako bo lepo zaspal, — pa glej! Bog sam vedi, odkod se je vzela: prav pred njegovo luknjo stoji ščuka in si brusi zobe. In tudi ta ga je ves dan oprezala, kakor da bila pri samem po¬ gledu nanj sita. A on je zvodil tudi ščuko za nos: iz luknje ni šel, pa je. A ne samo enkrat in dvakrat se mu je to pri¬ merilo; počastil ga je skoraj vsak dan kdo. In vsak dan je v trepetu slavil zmago, vsak dan je klical: „ Slava Tebi, G-ospod, še sem živ!“ Pa kaj če to! Piškur se tudi ženil ni in ni imel otrok, čeprav je bil njegov prednik oče mnogobrojne družine. On si je tako-le mislil: „Lehko je bilo očetu živeti! Njega dni so bile ščuke boljši, in tudi okuni se niso pehali za nami, drobnjavo. In čeprav bi bil nekoč kmalu prišel v juho, se je vendar našel starček, ki ga je rešil. A dandanes, ko so se ribe v reki tako razplodile, so prišli tudi piškurji na vrsto. Takb se tu ne gre več za družino, ampak kako bi se vsaj sam preživil ! !l In učakal je premodri piškur na ta način nad sto let. Neprestano je trepetal, neprestano. Imel ni niti prijateljev, niti sorodnikov; k njemu ni bilo nikogar, in on ni hodil k nikomur. Kartal ni, vina ni pil, to¬ baka ni kadil, za lepimi dekleti ni hodil — samo tre¬ petal je in eno samo misel mislil: ..Hvala Bogu, zdi se mi, da sem še živ!“ 25 Na zadnje so ga začele celo ščuke hvaliti: „Lejte, lejte, ko bi vsi tako živeli. — kako mirno bi bilo v reki!“ Pa one so nalašč tako govorile; so si mislile, da se bo piškur prevzel: češ, tu sem! Potem pa bi ga! A on se tudi na to pretkanost ni ujel, in še enkrat je premagal s svojo modrostjo svoje zarotnike. Koliko mu je bilo črez sto let, se ne ve; vemo samo, da je začel premodri piškur umirati. V luknji je ležal in si mislil: ,.Hvala Bogu, jaz umiram naravne smrti, tako kakor sta umrla oče in mati. 1 ' In prišle so mu na misel besede ščuk: „Lejte, lejte, ko bi vsi tako živeli, kakor ta premodri piškur živi . . .“ A prav zares: Kaj bi bilo potem? Začel je razkladati svojo pamet, katere je imel cel kup, in naenkrat kakor da bi mu bil nekdo zaše¬ petal: „Tako-le, ves piškurski rod bi bil že zdavnaj v krtovi deželi! Drugega nič!“ Zato, ker je v ohranitev piškurskega rodu potrebna družina, on pa je nima. Pa to še ni vse: za to, da bi piškurska družina procvitala in se krepila, da bi bili njeni udje zdravi in čvrsti, je treba, da se vzgajajo v svojem elementu, ne pa v luknjah, kjer je on oslepel od večne teme. Bilo bi neobhodno potrebno, da bi se piškurji pošteno izo¬ braževali, da bi ne bežali iz družbe, ampak da bi se drug z drugim gostili ter da bi si posojevali kreposti in druge čednosti, ker more samo tako življenje izpo¬ polnjevati piškurski narod in ga varovati mehkužnosti in preživelosti. Oni sodijo nepravilno, ki mislijo, da se samo oni piškurji morejo imenovati pravi državljani, ki onemeli od strahu čepe v luknjah in trepečejo. Ne, to niso državljani, ampak popolnoma nepotrebni piškurji. Nikomur ni od njih ne gorko, ne mrzlo, nikomur časti in nečasti, slave in neslave.. . Žive, po nepotrebnem zavzemajo prostor na svetu in po nepotrebnem uničujejo hrano. Vse to se mu je pokazalo tako razločno in jasno, da se ga je naenkrat polotilo strašno veselje: „Izlezel bom iz luknje in preplaval široko in moško vso reko D A komaj je to izrekel, j e zopet zatrepetal od strahu. In začel je trepetaje umirati. Živel je v trepetu in umiral v trepetu. 26 Celo življenje se mu je obrnilo pred očmi. Kakšno veselje je užival v njem? Koga je kdaj utešil? Komu prav svetoval? Komu dal dobro besedo? Koga pod streho vzel, ogrel, varoval? Kdo je kdaj kaj zvedel o njem? Kdo se je spomnil, da živi nekje piškur, on? Na vsa ta vprašanja je moral odgovoriti: ,, Nikomur, nihče!“ Živel je in trepetal — to je vse. Glej, celo zdaj: smrt mu stoji že za hrbtom, a on še vedno trepeče, ne da bi vedel, zakaj. V njegovi luknji je temno, tesno, geniti se ni moči. Ne prikrade se sem solnčni žarek, in po toploti ne zadiši. In on leži v tej sivi megli brljav, strhel, nepotreben, leži in čaka. Kdaj ga vendar osvobodi gladna smrt nepotrebnega življenja — za vselej ? Sliši, kako mimo njegove luknje švigajo druge ribe — morebiti njegovi bratje, piškurji, — a noben se ne zmeni zanj. Nobenemu ne pride na misel: čakaj no, premodrega piškurja mimogrede vprašam, kako je prišel do umetnosti, živeti sto let, in ščuka ga ni po¬ hrustala, rak ga ni s kleščami preščipnil in ribič ga ni dobil na svoj trnek. Plavajo sami zase mimo, mo¬ rebiti celo ne vedo, skončava li tu-le v tej luknji pre- modri piškur svoj življenski tek! In kar je najhuje: še slišati ni, da bi mu kdo rekel: Premodri piškur. Kar tako-le pravijo : „Ste li že slišali o tepčku, ki ne je in ne pije, se z nikomer ne shaja in z nikomer ne gosti, ampak vedno le svoje puhlo življenje varuj e ?“ mnogi ga imenujejo na¬ ravnost bedaka in capina. Čudijo se, kako more voda trpeti take božje volke. Tako je razkladal svojo pamet in dremal. To se pravi, dremal ni več, ampak prihajal je že v neza¬ vednost. Po ušesih se mu je razleglo mrtvaško šumenje, po vsem telesu se mu je razlila nemoč. In zasanjal je zopet prejšnje varke sanje: Kakor da bi bil zadel dvestotisoč, zrastel za pol vatla in že goltal ščuke. A med tem, ko se mu je to sanjalo, se mu je glava počasi in po malem vsa pomolila iz luknje. 27 In naenkrat je izginil. Kaj se je tu zgodilo, — ali ga je ščuka pogoltnila, ali rak s kleščami pre¬ ščipnil, ali je naravne smrti umrl in splaval na površje — tega ni bil nihče priča. Najbrž da je — sam umrl. Kakšna slast pa bi bila za ščuko, pogoltniti bolnega, umirajočega piškurja in vrhutega še premo dr ega! 30 v vetru, a veter, ki ga dviga, ne prinaša ohlade, ampak nove in zopet nove polive vročine. Brenclji in muhe kakor besni švigajo nad Kljusetom, se mu zaletujejo v ušesa in v nozdrvi in vsesavajo v odrta mesta, a ono — samo avtomatično giblje z ušesi pod ugrizi. Dremlje li Kljuse, ali umira — se ne da razločiti. Niti pritožiti se ne more, da mu je že vsa notranjost od vročine in krvavega trpljenja sežgana. Tudi to tolažbo je Bog odrekel nemi živali. Kljuse dremlje in nad mučno agonijo, ki mu na¬ domešča oddih, se ne zibljejo sanje, ampak težka megla brez zveze. Megla, v kateri ni samo nikakih podob, ampak tudi nikakih prikazni; same velikanske pege so, zdaj črne, zdaj ognjene, ki stoje in se premičejo, če stoji ali se premiče izmučeno Kljuse, in ga vlečejo vedno dalje in dalje v brezdanjo globino. Konca ni polju, ne uideš mu nikamor! Prehodilo ga je Kljuse podolgem in pokriž, a vendar mu ni konca ne kraja. I golo i cvetoče i spavajoče pod belo odejo — se je oblastno razgrnilo v daljavo in širjavo in ne kliče te na boj, ampak meni nič tebi nič te jemlje v sužnost! Ne pretuhtaš ga, ne podvržeš si ga, ne izmozgaš ga: včeraj je umrlo — a danes se je že prebudilo v novo življenje. Ne razumeš, kaj je tukaj smrt in kaj življenje. Ali obeh: smrti in življenja polj je prva in vedna priča — Kljuse. Vsem je polje veselje, poezija, prostor; Kljusetu je — suženjstvo. Polje ga davi, mu izsesava poslednje moči, a vendar neče biti nikoli sito. Kjuse hodi od zore do zore, in pred njim hodi migljajoča črna pega in ga vleče in vleče za seboj. Gllej, zdaj se mu ziblje pred očmi, a zdaj sliši skozi dremoto klic: „Nu, ljubček! nu, falot! nu!“ Nikoli ne ugasne ta ognjena krogla, ki od zore do zore lije na Kljuse potoke pekočih žarkov; nikoli ne prenehajo dežji, viharji, mraz. . . Za vse je priroda — mati, za njega samega — bič in natezalnica. Vsak pojav njenega življenja je zanj trpljenje, vsako cve¬ tenje — ostrupljenje. Zanj ni niti vonjev, niti harmo¬ nije glasov, niti ubranosti barv; nikakih občutkov ne pozna, razen občutka bolečine, utrujenosti in nesreče. 31 Naj napaja solnce prirodo s toploto in svetlobo, naj njegovi žarki poživljajo k življenju in vriskanju — ubogo Kljuse vd o njem samo eno: da priliva solnce nov strup k neštevilnjm strupom, iz katerih je name- šano njegovo življenje. Konca ni delu! Delo napolnjuje ves zmisel nje¬ govega bitja; za delo je spočeto in rojeno in izven dela ni samo nikomur potrebno, ampak je celo, kakor pravijo gospodarji, človeku v potrato. Ves način njego¬ vega življenja je samo tako prirejen, da ne pusti umreti njegovim mišičnim silam, iz katerih izvira fizično delo. Klaja in oddih se mu odmerjata samo zato in toliko, da bi moglo vršiti svojo nalogo. A potlej naj ga polje in elementi še tako mučijo — nihče se ne zmeni za to, koliko novih ran je dobilo na noge, pleča in hrbet. Blagostanja ne zahteva, ampak si prosi samo življenja, sposobnega prenašati jarem in rabotanje. Koliko vekov že nosi ta jarem — Kljuse samo ne ve; koliko vekov ga bo še moralo nositi — ne šteje. Živi, kakor da bi se pogrezalo v temno brezdno, in od vseh občutkov, dostopnih živemu organizmu, pozna samo razjedajočo bolečino, ki jo povzroča rabotanje. Življenje Kljusetovo nosi pečat brezkončnosti na sebi. Ne živi, a tudi ne umira. Polje se je kakor klop zajedlo vanje z brezštevilnimi kremplji in ga ne pusti z odkazane mu njive. Naj ga je že obdaril slučaj s takimi ali enakimi vnanjimi posebnostmi, ono je vedno isto: pobito, izmučeno, komaj živo Kljuse. Kakor to polje, ki ga namaka s svojo krvjo, tudi Kljuse ne šteje ni dnevov, ni let, ni vekov, ampak pozna samo večnost. Crez celo polje se je razprostranilo, in tam in tu se na enak način upira, iztezajoč se s svojim usmiljenja vrednim telesom, in povsod je ono, neprenehoma eno in isto, brezimno Kljuse. Cela masa živi v njem, ne umira, se ne deli in ne poginja. Konca ni življenju — to edino je jasno tej masi. Toda kaj je pravzaprav to življenje samo na sebi? Zakaj je to življenje obdalo Kljuse z vezmi brezsmrtnosti? Odkod je prišlo in kam gre? — Menda bo enkrat odgovorila na ta vprašanja bodočnost. ... A morebiti bo tudi ona ostala tako 32 nema in brezbrižna, kakor so bila ta temna brezdna preteklosti, ki so naselila svet s strahovi in jim dala v žrtvo žive ljudi. Kljuse dremlje, a mimo njega hodijo Spasenci. Nihče bi na prvi pogled ne rekel, da sta Kljuse in Spasenec — enega očeta deca. Vendar ustno izporo- čilo o tem sorodstvu še ni popolnoma utihnilo. Živel je v davnih časih star konj in imel dva sina: Kljuse in Spasenca. Spasenec je bil vljuden in čuteč sin, a Kljuse — neotesano in brezčutno. Dolgo je prenašal oče Kljusetovo neotesanost, dolgo je ravnal z obema sinovoma enako, kakor se spodobi očetu, ki ljubi svoje otroke, a slednjič se je razsrdil in rekel: Zaslišita mojo voljo na vse večne čase: „Kljuse imej — slamo, a Spasenec — oves!“ Tako je tudi bilo poslej. Spasenca so dali v topel hlev, mu nastlali z mehko slamico, ga napajali s sladko medico in mu vsipali v jasli pšeno; a Kljuse so pognali v mrzel hlev in mu vrgli povesmo preperele slame: „Hrustaj, Kljuse! A pij — viž, iz te-le luže!“ Spasenec je bil skoro že čisto pozabil, da ima bratca na svetu; kar ga je, sam Bog ve zakaj, obšla žalost, in spomnil se je. „Naveličal sem se,“ pravi, „to- plega hleva, pristudila se mi je sladka medica in ne morem spraviti po grlu pšena jarega. Pojdem pogledat,- kako živi moj bratec!“ Gleda — ali se je temu njegovemu bratcu prisu- šila para, ali kali! Pretepajo ga z vsako stvarjo, ki jim pride pod roko, a on živi; krmijo ga s slamo, a on živi! In v katerokoli stran polja se ozreš, povsod dela njegov bratec; sedaj si ga videl tu, a migni z očmi — in glej ga, kod že kobaca! Najbrž mora biti kaka posebna krepost v njem, da se celo palica ob njem razbije, a njega ne končajo z njo! In začeli so hoditi Spasenci okrog Kljuseta, Prvi je rekel: „Zato se ga ne da ugonobiti, ker se je v njem od neprestanega dela nabralo mnogo zdravega zmisla. Kljuse je spoznalo, da ušesa ne prerastejo čela, da z glavo ne moreš skozi zid, pa živi vdano, vse zavito v 33 pregovore, živi kakor pri Kristu pod pazduho. Z Bogom. Kljuse! Le tako naprej in pazi!“ Drugi je rekel: „Ah, vsled zdravega zmisla se mu nikakor ni po¬ vrglo tako krepko življenje! Kaj je pravzaprav zdravi zmisel? Zdravi zmisel je — nekaj vsakdanjega, do ne¬ slanosti jasnega, spominjajočega na matematično for¬ mulo ali policijski ukaz. Kljusetovega življenja ne vzdržuje nepotrtost, ampak to, kar nosi v sebi življenje duha in duha življenja! In dokler bo imelo ta dva zaklada, ga ne bo končala nobena batina!“ Tretji je dejal: „Kakšno galimatijo vendar govorita! Življenje duha, duh življenja — kaj je neki to drugega, kakor prazno premetavanje še bolj praznih besed ? Ne mislita, da bi Kljuse zato bilo neugonobno, ampak zato, ker si je našlo ,,pravo delo“. To delo mu daje dušno rav¬ notežje, ga spravlja z lastno vestjo in vestjo mas in ga napolnjuje z ono vztrajnostjo, katere niso mogla upogniti cela stoletja suženjstva! Trudi se, Kljuse, upiraj se in ubadaj in srkaj iz dela ono duševno jas¬ nost, ki smo jo mi, Spasenci, izgubili na vekomaj !“ A četrti se jim je pridružil z besedami: „Ah, gospoda, gospoda, zdi se mi, da vsi s prstom v nebesa drezate! Ni zato Kljuse neugonobno, ker se je pre neka posebna lastnost vselila vanj, ampak zato, ker se je že od davnih časov navadilo na svojo solzno dolino. Sedaj razbiješ lehko celo drevo na njem, a ono bo vedno živo. Glej ga, leži — zdi se ti, kakor da bi bila ušla poslednja sapa iz njega, — a švrkni ga malce z bičem, pa bo zopet zakobacalo. Če je kdo kakšnega dela navajen, ga tudi dela. Poštejte jih, ko¬ liko takih pokvek se je razplodilo po polju — in ene ne razločiš od druge. Mučite jih sedaj, kakor vam drago — ne bo jih niti za ščepec manj. Sedaj — ga ni. a sedaj —■ je že zopet vzrastel iz zemlje." Ker pa se ti razgovori niso bili pričeli iz potrebe, ampak iz otožnosti in dolgega časa, so se Spasenci po¬ govorili, pogovorili in se začeli nato celo pričkati. No, k sreči se kmet vzbudi in konča vse prepire z besedami: 3 34 „N-no, falot, geni se, geni!“ Pri tej priči je vsem Spasencem skoro sapa zastala od zavzetja. ,,Glejte, glejte!“ so kričali vsi na en glas, po¬ glejte, kako se steza, kako se upira s prednjima no¬ gama, kako cepeta z zadnjima ! Boji se mojstrove umet¬ nosti! Upiraj se, Kljuse! Glejte, pri kom se je treba učiti, glejte, koga je treba posnemati! N-no, falot, n-no U n V V_© III. Močnik. Skuhala je kuharica močnik in ga postavila na mizo. Gospoda je močnik pojedla in zahvalila Boga, a otroci so si prstke oblizali. Dober je bil močnik, vsem je teknil, vsem zalegel. „Ah, kako sladek močnik!" „Ah, kako mehek močnik!" ,,Močnik pa tak!" Kar besed niso mogli najti zanj. ,.Kuharica, glej, da bo vsak dan močnik na mizi!" Jedli so ga sami, gostili z njim goste, naposled so ponudili tudi temu ali onemu, ki je prišel po cesti, skledico močnika. „Zajmite, čestita gospoda, močnika! Kako dobrega imamo! Jej: sam leze v usta! Le zajmite še, le zajmite, močniku je to všeč!" In vsakdo je pristopal, zajemal iz sklede z žlico, jedel in si otiraval usta. Močnik je bil tako pokoren in mehek, da ga ni prav nič ženiralo, če se ga je jedlo. Ko je slišal občne pohvale, je postal celo mehkejši. Stoji na mizi in se mehurči, kakor da bi se niti ne zmenii, kaj bo z njim. ,,Menda sem dober, ker me gospoda tako ljubi! Kaj se obotavljaš, kuharica, le nalivaj!" 3*