, BUY I jUNITBD" i\ STATES 7AR1 feyBONDS jnr )AND/ ' it STAMPS Kmalu bi bila velika pomota New Haven. — Mestni delavci, ki so pobirali od hiše do hiše obrabljene kan-te) so našli, da je neka. gospodinja postavila pred hišo precej napačen zaboj. Ko so hoteli delavci stresli vsebino zaboja na truk, so videli, da-1 v zaboju niso bile stare kante, ampak 10 fun* ■tov sladkorja in en funt kave. Pošteni delavci so to gospodinji vrnili, ki jim je bila zelo hvaležna. finski vojaki "pri delu." — V belih haljah, da se jih ne loči od snega, je ruski Zj(ifc zelc majhna tarča za Nemce. Slika je bila vzeta na ruski centralni fronti. PRIDITE NOCOJ VSI VOZNIKI V SND. Nocoj ob osmih bo v spodnji dvorani SND važen sestanek, da se organizira takozvani vozniški kor za civilno obrambo. Vsak moški in ženska, ki zna voziti avto in ki je star nad 21 let, je prijazno vabljen. Ne samo da bo ta slovenski vozniški zbor mnogo pomagal v slučaju zračnega napada, ampak bodo dobili vozniki tudi mnogo koristnih naukov, kako je treba voziti avto, kako brati zemljevide, kako se vozi, kadaf je zatemnitev cest itd. Vse je popolnoma brezplačno in samo\vaše dobre volje je treba. Zato upamo, da bo nocoj velika udeležba voznikov in voznic. -o- Vladni agenti so zaplenili veliko količino žganja Vladni agenti so včeraj odkrili in izaplenili zalogo žganja in raznih flvil, ki je vredno "med brati" do $35,000. Žganje so dobili na domu nekega Joseph Hattona, 7407 Lexington Ave., ki vodi gostilno na 1826 Chester Ave. Več kot 400 zabojev žganja so našli skritega, dalje veliko zalogo kave, sladkorja in živil v kantah. Cele skladovnice teh stvari je bilo v kleti in na podstrešju, in sicer več kot 2,500 zabojev. Hutton je plačal samo zd 24 zabojev žganja federalni davek. Delniška seja banke Jutri večer ob osmih bo v Kanusovi dvorani seja 'North American banke. Vabljeni so vsi delničarji in delničarke. Prejeli boste delnice, ki so bile zadržane radi zaprte banke. Vsak mora podpisati prejem delnice. Slišali boste o lepem napredku banke, dobili boste lepe koledarje in končno boste volili direktorij za 1943. Slovenska pomožna akcija Odbor št. 2 JPO, SS je za letos sledeč: Predsednik John Pollock, prva podpredsednica Mrs. prances Ponikvar, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, tajnik .Frank A. Turek, blagajnik Joseph Okorn, zapisnikarica Mrs. Marion Kuhar; nadzorniki: John Gornik Sr., Mrs. Josephine Zakrajšek, Charles Ko-man. ' Občutna kazen Sodnik Silbert je obsodil Jerry Knechtla na $200 kazni, vzel mu je vozno licenco za 6 mesecev ter mu vzel A in C knjige za gazolin. To vse zato, ker, je vozil v pijanem stanju. V0Va VELEZANIMIVA KNJIGA IZŠLA lilo prve mesece vojne, ko v \meriki ni bilo še nikakih poro-:il. Prva podrobna, natančna in :anesljiva poročila je šele on arinesel. Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" na vsa ta vprašanja jdgovarja in vse pojasnjuje. Ve-ezanimivo bo vse to izvedeti od 3Čevidca. S knjigo vsak naročnik prejme tudi zemljevid Slovenije, na m vtK0a demokratov Lo i ki mestni odbor- la o12 h r a 1 i councilmana *a Vodidri izl 29' varde za !l v< i v zbornici- PreJ ,n , Ja demokratov Emil >*' M je Zdaj utilitetni di- *žen d je izJavi1' da J'e že 2Z u P a n u Lauschetu, ^ ker ga župan ni utll'tetnim direktor- :; ^ škof dr. Gregorij ( e yJ naPisal pretres j live . * :'M0r;HV0-' lanski Pastirski < i» ad llbJ6 bridkosti se je raz- : i- na n °eo S1°venijo." — Da, i d0?reČa je zadela '' ^kosRCS "pravo mor" da kalf ' • ' Prišl° d0 te^a? zdi t? arnei'iških Slovens' zelo ° težko razumljivo v t0 Vedeli-kiiJP?Šanje odS°varja lovom. je prav kar izšla 0 sm0 šli v 811 v morje bridko- elf°ok Spisal Rev. K. Za-U' ia jP nad 200 strani. v Platno. v n'ec v AZakrajšek ie edini * videl ^mfriki' ki J'e vse to 10 m0ge! , Skusil- Bil je tam n' AmeJe s t^avo priti na-Napisal je knji- ti fni7°Jastli svojim ame- deli' kar bi tako ra-iitno ft velik« čitamo a dol a§nem trpljenju vsak a m naše časopisje otah S?®, poroča o Ulovih |Joma t;!, a kaj se i« zgo-T Tsece- Pečino b bi]ot,trid.kosti" razlil0> J^suk i! rZava Ju5?osla-' Ka-1 se je tam go- Poroka slovenskega para V sredo bosta .stopila pred oltar in si obljubila fl^ečno zvestobo gdč. Josephine *u]ich in kor-poral Louis Grdina. Nevesta je hčerka splošno poznane narodne družine Mr. in M rs. John Zulich iz 18115 Neff Rd.; ženin je pa poznani odlični slovenski bari-tonist, sedaj čvrst , vojak Strica Sama. sin vsem poznane Grdi-nove mame iz 6l|ll St. Clair Ave. Poroka bo v cerkvi Marije Vnefcovzete ob desetih; poročne obrede bo izvršil Rev. Baraga. Po poroki bo zajtrk za najožje sorodnike, potem bosta pa novo-poročenca sprejemala prijatelje v rezidenci družine Zulich. Popoldne se bosta odpeljala za par dni na poročno potovanje, nakar se bo moral Louis vrniti v svojo garnizijo. Za tovariša mlademu paru bo odvetnik Charles Lausche, to-varšica pa bo Carmel Kalishova. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Novemu zakonskejnu paru izrekamo tem potom naj iskrene j-ša voščila za srečnofbodočnost. -o—Jj— Guv. Bricker obljublja vso pomoč za vojni napor Columbus, O., 1L j an.—Danes je bii" zapfišeiil' po načelniku ohijske najvišje sodnije guverner John Bricker za tretji termin. Mr. Bricker je prvi republikanski guverner v Ohio, ki je bil izvoljen trikrat zaporedoma guvernerjem. Ko je podal prisego, je Mr. Bricker izjavil, da imamo velike dolžnosti do naših vojakov, ki se bore na raznih svetovnih frontah. Vrhu tega imamo dolžnost, da storimo vse v svoji moči in pomagamo svoji vladi v njenem vojnem naporu za končno zmago. -o—- Demokratje zborujejo Nocoj ob 7:30 bo važna seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. To bo prva seja letos in nekaj prav posebnega bo na programu, zato pridite v velikem številu. Na operacijo Mrs. Jennie Dobrinich iz 1123 Norwood Rd. se je podala v Grace bolnišnico v svrho operacije. Bolnišnica se nahaja na zapadni 14. cesti. Želimo ji, da bi vse srečno prestala. Ameriški Rdeč križ bi rad kri od 5,000,000 oseb za našo bojno silo New York. Kapetan Reynolds Hayden, ki je načeloval mornariški (bolnišnici v Pearl Harbor ju, ko so ga napadli Japonci, apelira na 5,000,000 oseb, naj bi dale potom Rdečega križa kri za ameriško bojno silo. Hayden pravi, da je delala kri, ki so jo imeli za transfuzijo v Pearl Harborju, pravcate čudeže. Armada in mornarica poti'e-bujeta zelo nujno 2,500,000 edi-nic krvi. En pint krvi da pol pin-ta plazme za transfuzijo. Vsled transfuzije krvi ohranijo mno-gim ranjenim vojakom življenje. Dočim je umrlo v prvi svetovni vojni 7 odstotkov ranjenih vojakov, jih zdaj umrje manj kot en odstotek, toliko pomaga pretok krvi. Transfuzijo krvi dajejo danes 500 jardov proč od bojne linije, da zmanjšajo število mrtvih. -o- Na operacijo V četrtek je nagloma zbolela Miss Anie Cvetko, hčerka Mrs. Frances Cvetko iz 3522 E. 81. St. in v petek je bila operirana na slepiču. Nahaja se v St. Alexis bolnišnici, soba .329. Prijateljice jo lahko obiščejo. Dobremu dekletu, ki je vsa opora svoje matere, želimo skorajšno okrevanje. Na obisk Mrs. Rose Vatovec iz 10801 Prince Ave. se je podala v Penn-sylvanijo na obisk k bratu Jožefu Rožanc in njegovi družini. Obiskala bo tudi druge sorodnike in prijatelje, ž njo je odpotovala tudi Mrs. Angela žnebel iz Prince Ave., ki bo tudi obiskala svoje prijatelje, želimo jima mnogo zabave. n m Naši vojaki Med drugimi fanti iz Euclida je odšel k vojakom 5. januarja tudi Frank Ivančič iz 854 E. 207. St. Lepo odhodnico sta jim priredili Mrs. Gorše in Mrs. Boldin in fantje so se prav dobro imeli. Franku želimo vso srečo in pa zdrav povratek po doseženi zmagi. *» te E John J. Zupančič, ki je bil do-zdaj pri letalski rezervi, bo odšel jutri kot letalski k/adet k I četi v San Antonio, Texas. John je sin poznane Zupančičeve družine iz 860 E. 236. St. želimo mu vso srečo in zdravje. » i« m Mornar Albert Hlabše, sin Mr. in Mrs. Anton Hlabše iz 1082 E. 72. St. je prišel domov na kratek obisk. Sedaj se je vrnil zopet nazaj v službo. Njegov naslov je: A. S. Albert Hlabse, U. S. Maritime Tra. Sta., Sheep-head Bay, Brooklyn, N. Y. Sec. 208, Dodatnih 100 bilijonov za vojno! , To je proračun, ki ga je predložil Roosevelt kongresu. Dalje je vprašal predsednik nadaljnih 16 bilijonov v davkih za vojno. Washington, 11. jan.—Predsednik Roosevelt je predložil kongresu proračun za vojne stroške v vsoti $100,000,000,000. Da se pa ta denar dobi, je vprašal predsednik za $16.000,000,-00 v dotahnih davkih. Vsega skupaj bo potrebovala dežela, je rekel predsednik, za fiskalno leto, ki se prične 1. julija, 109 bilijonov dolarjev. -----:—-----— Kar se tiče novih davkov, je predsednik svetoval, naj nima nobena oseba v Zed. državah več kot $25,000 čistih dohodkov na leto, to je, kadar plača dav-ko in to ne glede na to, kako ta denar dobi v svojo posest. Ta proračun ni samo največji v zgodovini dežele, ampak je tudi več, kar potrošijo na leto vsi zavezniki in sovražniki skupaj. Ta vsota je trikrat tolika, kot potroši Nemčija, štirikrat tolika kot porabi Anglija in 14 krat večja, kar izda Japonska. Vsota, ki jo bodo porabile Zed. države za vojno od napada na Pearl Harbor pa do 30. junija, 1944, je samo za en bilijon dolarjev manjša, kot kar je izdala vladna blagajnica vsega skupaj od dneva, ko je bil ustoličen predsednikom George Washington v 1789 pa do 7. decembra, 1941, ko so Japonci napadli Pearl Harbor. "Nekateri bodo morda,.....rekli, da je tak program fantastičen," je poročal predsednik kongresu. "Toda, kadar bodo delovna sila dežele in naši viri v polnem upreženi, sem prepričan, da ta program lahko izvedemo. Toda v to je treba, da se prizna potrebe za totalno vojno od vseh, tako od delodajalcev, kot delavcev, farmarjev in javnih uradnikov." Predsednik v proračun ni postavil števila tankov, letal in ladij, ker bi to, je rekel, lahko koristilo sovražniku. Mr. Roosevelt je poudarjal, da vojne ne moremo kupiti z denarjem. Vojna se dobi s krvjo vojakov, znojem delavcev in žrtvami vsega naroda. Predsednik je svetoval, da bi v prihodnjem fiskalnem letu dobili od novih davkov najmanj 16 milijonov dolarjev. To bi bilo povrhu 33 bilijonov dolarjev, ki jih pričakuje dobiti zakladnica od sedanjih davkov. To bi plačalo skoro polovico vsega proračuna. Kar se tiče predsednikovega nasveta, naj bi nobena oseba v Ameriki ne imela več kot $25,-000 čistih dohodkov na leto, je rekel, da ne more razumeti, zakaj bi imel v času vojne kdo več kot toliko čistih dohodkov na leto. Ako bo kongres odobril ta proračun, bo narasel državni dolg do 30. junija, 1944 na $210,000,000,000. Kongres je dovolil dozdaj kot najvišji dolg 125 bilijonov dolarjev. Ta dolg, je rekel predsednik, se bo lahko plačal, ker dežela je na zdravi podlagi. Predsednik je povedal, da je njegov namen, da vlada kupi vso produkcijo industrij in ; farm ter da se pusti povrečno za $500 raznega blaga za vsako civilno osebo tekom leta. Dalje je predsednik navedel, , da bo potrebovala naša oboro-. žena sila do konca leta 9,700,-000 mož in ta proračun zahteva, da se to moštvo opremi. I Do leta 1944 bo 45% žensk opravljalo vsa dela na domači fronti Washington. — Paul V. Mc-Nutt, načelnik urada za delovno silo napoveduje, da bodo do konca tega leta 30 odstotkov vseh del v vojni industriji opravljale ženske. Od 17,000,000 sedanjih delavcev v vojni industriji, je 4,000,000 žensk in do konca tega leta jih bo najmanj 6,000,000 v vojni industriji. . Tudi v civilnem delu že zelo nadomeščajo ženske moški spol, kot na gazolinskih postajah, vozijo taksije in truke ter opravljajo druga taka dela, ki so jih prej moški. V te vrste zaposlitvi bo do leta 1944 najmanj 45c/c žensk. -o- Roosevelt priporoča dva nova imenovanja Wash i ngtcm. --- 'PTe-d-St^fTmr Roosevelt je poslal v senat za odobritev sledeča imena: Wiley B. Rutledge za člana najvišje sodnije in Prentiss M. Brown, ki je bivši senator iz Michigana, načelnikom urada za kontrolo cen. Ameriški eksperti bodo popravili franc, parnik Afrika. — Ameriški inženirji bodo popravili v nekaj mesecih francosko b(ojno ladjo Richelieu, ki se nahaja v pristanišču Dakar. V nekaj mesecih se bo ta vojna ladja že lahko pridružila zavezniškemu ladjevju, trdi ameriška misija v Dakaru. Praznovanje srebrne poroke V nedeljo sta v krogu svojih sorodnikov praznovala 25-letnico srečnega zakonskega življenja John in Frances Tomšič iz 15918 Whitcomb Rd. Čestitkam številnih prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga leta sreče in zdravja! Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je umrl John Jasko Sr. Tukaj zapušča sinove: John, Joseph, Stephen, Michael ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Bakapa, 6014 Superior Ave. in v cerkev sv. Andreja na Superior Ave. Vrnitev iz bolnišnice John Hribar iz 1213 E. 71. St. se je bil pobil pri delu in odpeljan v bolnišnico. Zdaj je zopet doma in prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo. Prva obletnica V sredo ob sedmih bo darova v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Johano Blatnik v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Najdene rokavice Na St. Clair Ave. so bile najdene moške rokavice. Kdor jih je izgubil jih .dobi pri Mr. John Potokarju, 6517 St. Clair Ave. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER • 117 St. Clair Ave. JAMFS DFBEVEC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, ________ 83 No. 9 Tue„ Jan. 12, 1943 Kaj pravite Ako opazujemo delo naših javnih uradnikov, vsaj nekaterih, bomo spoznali, da smatrajo svojo izvolitev samo za zasledovanje svoje kariere v javnem življenju. Malo jih je, ki bi v svoji službi delali za korist naroda. Ljudje to dobro vedo, pa bodo vendar pri prihodnjih volitvah na vse to pozabili in takega javnega uradnika zopet izvolili ter mu pomagali, da po njih hrbtih pleza kvišku. Dober zgled te naše trditve nam je dal prošli teden ohij-ski guverner Bricker. Državna, postavodaja je hotela namreč že prvi dan zasedanja postaviti dnevni čas v državi za eno uro nazaj, to je na čas, kot smo ga imeli pred vojno. Kot vzrok so navajali legislatorji, da imajo na rokah na tisoče prošenj od farmarjev, od delavskih unij in od šolskih oblasti, ki trdijo, da je sedanji čas neprikladen za delo na farmah, za delo v tovarnah ter za šolsko mladino. Toda istočasno je pa izjavil Donald Nelson, načelnik vojne produkcije, da bi bilo dobro, če bi pomaknili čas celo za eno uro naprej celo še od sedanjega. Ker ima, kot znano, guverner Bricker v mislih predsedniški stolček leta 1944, se je znašel med dvema ognjema: ali bi ustregel zahtevi večine v državi, ali bi se pazil, da mu akcija premembe časa ne bi škodovala pri predsedniški kampanji. Zato je ukazal svojim voditeljem, naj legislature zaenkrat ustavijo, da bo malo preštudiral, kaj bi bilo boljše, ne za ohijsko prebivalstvo, ampak zanj. * Guverner Bricker je dobil pri vseh treh volitvah največjo večino v južnem delu države od farmarjev. Zdaj so pa farmarji tisti, ki najbolj zahtevajo, da se pomakne čas za eno uro nazaj. Guverner se ne ozira na zahteve svojih volivcev, ampak bo najprej preračunal na vse kraje, če bi bilo to v korist ali v škodo njemu. Ako bo videl, da mu ne bo Škodilo pri njegovi aspiraciji za predsedniškega kandidata, bo dovolil, da se pomakne čas za eno uro nazaj. Če bo pa videl, da bo dežela zavpila, da je guverner Bricker s tako akcijo proti vojnemu naporu dežele, spremembe časa ne bo dovolil, pa naj se farmarji, delavske unije ali šolske oblasti stokrat postavijo na glavo. To je samo en slučaj, toda kar poglejte v delo naših javnih uradnikov, pa jih boste našli malo, ki bi ne imeli v mislih najprej svoje osebne koristi, in potem šele vaše. Ko pridejo vojaški ali mornariški novinci k svojim edi-nicam, mine včasi po en mesec ali dva, predno se vse uredi,' da dobe svojo plačo. V tem času se mora vojak ali mornar prebiti s svojim denarjem za izredne stvari. Pa nič ne godrnjajo, ker ved'o, da je ž njimi dosti dela, predno se vse uredi. Nedavno je bila pa v Clevelandu stavka, ker mestni blagajnik ni mogel pravočasno napraviti čekov za plačo. Zamuda je bila samo tri dni. Dobro bi bilo, če bi si delavci Včasih postavili za zgled naše vojake in mornarje. * Minnesotski guverner ima program, da se po vojni zmanjša nepismenost pri narodih vsega sveta. To se pravi, da se bo svet začelo izobraževati, da. ne bo nikogar več, ki bi ne znal čitati in pisati. Zakaj napravljati toliko ljudi nesrečnih? Saj je danes najbolj srečen tisti, ki ne zna brati časopisov, je mnenje nekaterih. Demokratje v ohijski državni legislaturi bodo v tem zasedanju delali sive lase administraciji guvernerja Brick-erja. Predvsem bodo vpili, zakaj državne prodajalne žganja niso imele dovolj zalog, da so morale večkrat v zadnjem času zapreti vrata, ker so imele prazne police. Kako se bodo krivci izvili ne vemo. Izgovor, da ni žganja ali da ni trans-portacije, ne bo držal. Država je s tem izgubila lep novac. Naše ljudi opozarjamo, naj dobro shranijo obleko, ki je sicer ne nameravajo več nositi. Po vojni bo vsak košček obleke prav prišel za reveže v stari domovini. Obleko očistite, denite vanjo kroglice proti moljem in jo shranite. Po vojni jo bomo poslali narodu domov. Ljudje tam bodo dobesedno nagi. Kako se bo končala sedanja ruska ofenziva ne more nihče vedeti. Toda. nekateri nevtralni vojaški strategi prerokujejo, d'a se bo nemška linja ustavila tam, kjer je bila meseca junija prošlega leta, Rostov-Leningrad. Toda bo za Hitlerja velik, če ne odločilen poraz. Torej v Londonu imamo novo jugoslovansko vlado. Ministrski predsednik je zopet univerzitetni profesor Slobodan Jovanovič, ki je prevzel tudi posle notranjega in zunanjega ministrstva. Morda je dobro, če je v taki poziciji človek, ki ni politik. Kar se nam zdi-velika pogreška je to, da imajo Slovenci v novi vladi samo enega ministra. V slu-. caju take vlade bi ne smeli šteti število naroda, ampak zmožnost naroda. Ako se prav spominjamo, bivša Jugoslavija tudi ni pobirala od Slovencev davka po številu prebivalstva, ampak po zmožnosti plačevanja. V Maple Heightsu bodo peli Južno od Clevelanda proti Bedfortu so iz hrupno zakajenega Newburgha naši rojaki ustanovili novo naselbino na Maple Heights-u. Nekateri so se tja selili že pred 25 leti, naselbina se je pa le počasi razvijala, ker bile so težkoče radi zvez: električna železnica je vozila v tisto smero ob določenem času, to je bilo vse, tovarn ni bilo daleč na okolu, oviralo jih je tudi oddaljenost cerkve in šole, tako da na kakšno komodnost sploh misliti niso mogli, ker z naseljevanjem za lastni kotiček jim je bilo dosti veliko breme na ramah; ker tako premožni tudi niso bili, samo z dobro voljo in z železno vstrajnostjo so premostili vse zapreke, niso se strašili žrtev. Danes njih domove krasijo skrbno obdelani vrtovi, ne samo z sočivjem; v pomladnem času je okoli hiš vse v bujnem cvetju, hruške, jabolka, črešnje in vse vrste Cvetlice. Tako, da se ti zdi ves hrib en sam raj, pa kakor v posameznim tako v družabnem življenju, ustanovili so podporna društva, zborovali so v kakšni kleti, kjer so se vršile tudi zabave, klet je služila za postrežbo jedi in pijače, kuhinjo so pa za tisti čas porabili za plesno dvorano, še-le pred petimi leti so si postavili prepotrebni narodni dom, kar ni bogve^kakšne raz-košnosti, da pa v polni meri odgovarja za njih naselbino. Kjer Slovenec živi, tam je doma njegova pesem, kateri so bili učlanjeni pri pevskemu društvu "Zvon" so uvideli potrebo, da ustanovijo doma v svojem domu pevski zbor, pridružili so se še drugi, večinoma tu rojena mladina in ustanovili so pevsko društvo pod imenfiai,."Planina," katera nam ob priliki petletnega obstoja v nedeljo 17. t. m. poda svoj koncert. Smelo trdim, da jih bo ob tej priliki naša navzočnost zelo razveselila, da jim damo poguma za slovensko pesem, posebno sedaj v teh burnih ča-sih. Zbor se marljivo pripravlja, da nas z pesmijo za par ur popelje v pozabnost vsakdanjega •gorja. Ni v namenu, da razlagam o splošnem programu, le v zasedenih deželah—postale bodo neveljavne kakor hitro bodo sovražne i oblasti pregnane iz zasedenih krajev. V mnogih slučajih je bil izvršen prenos imovine s pomočjo brutalnega pritiska, včasih pa se mu je nadevalo vsaj na zunaj, izraz avtentičnosti. Ta zavezniška izjava je tako sestavljena, da bo obenem tudi služila v svarilo vsem nevtralnim silam, kaj jih čaka, ako bi osišče zasedlo njihova ozemlja. (Uradni govorniki državnega oddelka so dejali, da ni umestno delati zaključkov glede prenosov imovine v Nemčiji sami — tako poroča Associated Press). Besedilo izjave je glasom poročila državnega oddelka naslednje: "Južno Afriška Unija, Združene države Severne Amerike, Avstralija, Belgija, Kanada, Kina, Cehoslovaška republika, Velika Britanija in Severna Irska, Sovjetska Rusija, Grčija, Indija, Luksemburg, Holand-ska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Jugoslavija in Francoski Narodni Komite: "Irecno svare vse prizadete, posebno osebe v nevtralnih deželah, da bodo z vsemi svojimi silami stremeli za tem, da uničijo metode zaplenitve, ki so jih uvedle vlade, s katerimi se nahajajo v vojnem stanju, v deželah in pri narodih, katere so brez povoda napadle in oropale. "Vlade, ki so'podpisale to izjavo in Francoski Narodni Komite, si zato pridržujejo pravico razveljaviti vse pravice in prodajo imetja -in posestnih pravic katerekoli vrste, ki se nahajajo zdaj, ali so se nahajala prej v ozemlju, ki so bila zasedena a*l•na drugačen način prišla pod direktno ali in-direktno nadzorstvo vlad, s katerimi so v vojnem stanju, ali imetij, ki s^o v posestvu, ali so bila prej v posestvu oseb, vključno juridičnih oseb, z domovinsko pravico na takih ozemljih. "To svarilo velja za slučaje, bodisi da so bili ti prenosi ali prodaje izvedene odkrito kot zaplembe ali rop, bodisi da se jim je na zunaj nadel videz le- nekaj času primernega se mi i stavi pred oči, da se ne čudim onim, ki imajo srce na mestu do svojih roditeljev, ki jih blagru-;ejo, če jih je preje zakrila črna zemlja ko bi jih zadela krvoločna pošast. Simon Gregorčič ki je bil pesnik, je bil obenem pra-■i prerok, naše gorje je videl že t krat, ko je spesmil "človeka nikar!" Tudi na temu koncertu bo podal ženski zbor po besedilu Gregorčič-a "Slovenski svet ti si krasan," v tej molitvi so besede, po katerih vsi hrepenimo, da se uresničijo prej ko slej: "V bodočnosti jaz vidim dnove, ko težke že izgubiš okove. O Bog to dobo skoraj daj!") Komur je naselbina Maple Heights še malo ali nič znana, se mu priporoča da poseti ta koncert, vsa"k se bo počutil prav domačega, zboru Planina bo pa največje plačilo ob priliki petletnice slovenske pesmi. P. K. -o- Svarilo zaveznikov naslov- ljeno osišču Prenosi imovine, izsiljeni v vojni, so nekazoniti Washington', 5. jan.—Ameriške Združene države in drugi člani zedinjenih narodov, obenem s francoskim narodnim komitejem v Londonu, so podali danes skupno izjavo glede zaplenitve imovine v deželah zasedenih od osišča. S tem svarilnim opozorilom so razveljavljeni vsi brezobzirni ukrepi za-plenitev, ki jih je osišče izvedlo jgalnih transakcij, vključno onih slučajev, v katerih se jim izrecno daje zunanjost prostovoljno sklejenih kupčijskih poslov. Vlade, ki dajejo to izjavo in Francoski Narodni Komite svečano beležijo svojo popolno solidarnost v tej zadevi." (Ta izjava je posebne važnosti za Jugoslavijo, ker so pri nas morda največ plenili in konfiscirali—saj je bilo iz Slovenije deportiranih več nego 200,000 ljudi, katerim so zaplenili vse premično in nepremično imetje.) (J.I.C.) -—o- Prof. Lavrin o položaju Nemcev ob vstopu v leto 1943 London, 2. januarja (Radio prejemna služba) — V londonski radio oddaji v slovenščini je naslovil prof. Lavilin Slovencem novoletne pozdrave in kakor sledi opisal položaj Nemcev ob vstopu v leto 1943. Letos se pričenja popolna eklipsa Hitlerja in vseh osišč-nih sil. Po nemških načrtih bi bili morali Hitlerjevi vojaki v teku leta 1942 zasesti Stalingrad, prestolnico jekla, in Baku, prestolnico petroleja. To je bil načrt za rusko fronto, v Egiptu pa je bil cilj osišča, zavzeti Aleksandrijo in Kairo. Vsi ti visoko leteči načrti so se izjalovili in zrušili pod udarci Rusov in drugih zaveznikov —Hitler in njegovi pomagači to zdaj sami najbolje vedo. Še pred letom dni, je dejal prof. Lavrin, je Hitler sanjal o osvajanju vsega sveta — posebno v tistih dneh, ko se mu je s svojim nenadnim vstopom v vojno pridružila tudi Japonska. Izgubljal je pač iz vidika, da ima proti sebi Veliko Britanijo in Rusijo in da bo imel potem opravka tudi še z Ameriškimi Zedinjenimi Državami. Dobro se spominjamo Hitlerjevih fanfar o priliki njegovih prvih uspehov, a zdaj vidimo, kako njegova ideja podjarm-ljenja vsega sveta propada zaradi trdnega odpora Britanskega Imperija in Rusije. Z žgočo ironijo je prof. Lavrin analiziral zadnji Hitlerjev govor in pristavil, da se Hitler vara ako misli, da ga bodo zavezniki prosili naj izvoli kapitulirati. Že zdaj ruska vojska mrcvari nemške armade, 22 osi-ščnih divizij je obkoljenih pred Stalingradom, dočim na drugih bojiščih ruske čete prodirajo v Ukrajino in proti Litvan-ski meji. Rusi so zavzeli Kotel-nikovo in Velikije Luki in prodirajo še naprej, ne da bi se brigali za Hitlerjeve načrte. Zavezniške ofenzive v zraku in na morju udarjajo na Hitlerjeva ozemlja, v katerih vlada največje pomanjkanje surovin, dočim imajo zavezniki vsega dovolj in niti še niso do zadnje mere izkoristili vseh svojih produkcijskih sredstev. Vse moralne sile so se zedi-nile proti silam zla nacizma in fašizma. Hitlerjev padec se začenja ravno v trenotku, ko je mislil, da si bo osvojil svet. Niti slutil ni, da ga bo njegova politika dovedla do tako paradoksalnih rezultatov v tem novem letu. Izjava Roosevelta o Otonu Habsburškemu Ali bo zdaj konec Otonovega zmagoslavja? Washington, 5. jan.—(Posebno poročilo NYT).—Predsednik Roosevelt je na svoji današnji časnikarski konferenci izjavil, da so govorice, trdeče, da ima nadvojvoda Oton Habsburški v rokah organizacijo bataljona svobodnih Avstrijcev, katerega nabira vojska Združenih držav, zlobne in lažnjive (vicious and untrue).* Predsednik je izjavil, da so se te govorice tako razširile, da jih velja enkrat za vselej zavrniti. Predsednik Roosevelt je izjavil, da je avstrijski bataljon izključno zadeva vojnega oddelka, ki je začel nabirati precejšnje število takšnih bataljonov, med njimi tudi avstrijskega. Trditev, da ,kontrolira organizacijo tega bataljona komite pod načelstvom Otona Habsburškega, je popolnoma neresnična. Dodal je, da so Avstrijci v tej deželi sestavili več komitejev, katerih naloga je, objasni-ti svojim tukajšnjim sodežela-nom, kaj je ta bataljon in kako se mu morejo pridružiti; glede Otona je dejal, da misli, da ta mladi mož sodeluje v enem teh komitejev. Predsednik je opozoril na dejstvo, da sta se dva Otonova mlajša brata vpisala v bataljon kot navadna vojaka in izjavil, da bb imel dostojen avstrijski komite iste možnosti, da podpira akcijo in obvešča svoje so-deželane o tej organizaciji. —o- Zgodbe vojnih ujetnikov Beg je navadno pra\io nasprotje hrabrosti. Hrabrega človeka ljudje občudujejo in spoštujejo, ubežnika pa zlasti v vojski vse zaničuje. Toda prav v vojski more biti beg tudi junaštvo, namreč beg iz vojnega ujetništva, čigar nameni so plemeniti in ga spoštujejo tudi sovražniki. Kriminalni kaznjenci, katerim se posreči pobegniti iz ječe, izzovejo nekakšno športno o'bčudcj|vanje pri občinstvu, a več ne. Pri vojnem ujetništvu, ki se iz svojega taborišča ali svoje trdnjave po pustolovskem begu povrne v domovino, se pridruži k temu športnemu občudovanju še topla politično-patriotična simpatija. In še dandanašji si pripovedujejo junaštva voijnih ubežnikov /iz napoleonskih vojn, kakor tudi junaštva francoskih mornarjev iz usarske garde. Ko so te mornarje prijeli na španskem otoku Cabrera, so v avgustu 1869 skočili na barko, ki jim , je pripeljala živež in so ondi : napadli španske mornarje, jih postavili na suho, medtem ko so se oni sami pripeljali nazaj v Francijo. Še nedavno je španska državljanska vojna nudila slične primere, ko so se ujetniki ali talci z jadrnicami ali čolni prepeljali čez Biskajski zaliv ali Sredozemsko morje, da so dospeli v Francijo ali na Portugalsko. Še bolj pustolovski, še bolj občudovanja vreden pa se nam dozdeva beg iz zaprtih trdnjav kar skozi deželo sovražnika. Takih primerov je razmeroma dosti. Veliko število uspelih begov — zlasti častnikov —nas bolj osupne, če pomislimo, da imajo častniki kot vojni ujetniki v tradnjavah precej prostosti, a se zato s častno besedo zavežejo, da te prostosti ne bodo zlorabili. Ni se pa skoraj nikoli zgodilo, da bi bili častniki prelomili dano besedo, ampak so prej izjavili, da jih beseda ne bo več vezala. Seveda so bili pozneje bolj strogo zastraženi — in vendar se jim je beg posrečil in se jim še dandanes posreči. Čudovita senzacija je bil beg francoskega stotnika Zur-lindena, ki je bil ujet v nemško-francoski vojni leta 1870 in ki je pisal poveljniku trdnjave v Mainzu, kjer je bil najprej zaprt, "da se smatra v 24 urah kot prostega in bo izkoristil vse možnosti za beg." Nato so ga odvedli v Glogau v Šlezijo, toda nas veti večer leta 1870, ko so bile zaradi snežnega me-teža, mraza in prazniškega razpoloženja straže manj pozorne, je zapustil trdnjavo in se ni več vrnil. Vso Nemčijo je peš prehodil. Ker je bil Alzačan, je gladko govoril nemško, in je pazil, da je bil ljudem všeč. Cez Berlin, Kassel, Frankfurt in Freiburg je prišel v Švico, in že 28. januarja 1871. je bil na čelu svoje čete. Kmalu zatem so ga povišali v polkovnika, potem je postal generalni poveljnik trdnjave Pariz in slednjič, še zmeraj ves obdan s sijem svoje odisejade, je postal francoski vojni minister. — Malo pred njim je bil general Saus-sier vojaški guverner Pariza, ki je bil pri Metzu prav tako prišel v nemško ujetništvo. Iz vzhodnopruske trdnjave Gra-udenz je pobegnil v Rusijo in se je čez Avstrijo in Italijo vrnil v Francijo, kjer ga je vlada povišala v generala. A še tretjo junaško epopejo iz iste vojne poznamo, in sicer junaštvo porončika Pavla De-roulecla, ki je bil pozneje znan francoski politik. Pobegnil je bil iz garnizije Vratislave, si priskrbel civilno obleko, prisili nekega kmeta, da mu je kazal pot, zaklenil nekega krčma-rja, ki ga je hotel izdati, v klet gostilne in je z avstrijske meje poslal vojaškemu guvernerju Vratislave pisanje, kjer je sporočil svoj posrečeni beg, in dodal pismu še nakaznico, da bi v garnizijski kantini poravnali njegov račun. Svetovna vojna je pa dala povod še za več junaških begov. Tisti čas je bil na neskončnih sibirskih ravninah celo priča množinskemu begu avstrijskih in ogrskih vojakov ali čeških legionarjev, ki jih je bila presenetila ruska državljanska J vojna in ki so morali zatega-j delj čez Sibirijo in - Severno j Ameriko napraviti kar pot okoli sveta, da so prišli spet v Ev- ( BESEDA IZ NARODA ropo. V Franciji pa so se k® po mirovnih pogodbah zdrB tisti, ki so bili zbežali iz škega ujetništva, v "Zvezo1 nih ubežnikov," ki je bil 11 predsednik Jbivši prvak 'e' skega brodovja, letalski r ral De Goys. Ta je mora ta 1915, ko je bombardiral žarne v Šleziji, zasilno pr ti na nemških tleh. Post'8 nemški ujetnik v trdn Hirschberg na Bavarskem, je ostal točno — 8 dni. & za sekundo je bila straža pazljiva, in že je De Goys skočil trdnjavisko obzidja Drugi letalec, slavni pion>! vilnega letalstva, Roland ' ros, je pobegnil kot vojni< nik iz trdnjave Magdeburž sledovali so ga in se je vs" dolgo skrival v veliki, ma'; ni grobnici na pokopali®1 Braunschweigu in je tako čno ušel. — Stotnika Zu' Girauda, ki je bil pozneje najvišjega francoskega 11 ga sveta, je pri prvem holandski meji dohitela ška roka, a drugič se i'1 posrečilo uiti. In tako ■ , seznam nadaljuje . . , j "Zveza vojnih ubežnik"! nedavno izdala knjigo, popisani najbolj kričeči ri ubežništVa članov te 1 Junak najbolj zanimiF najbolj bistroumnega W i neki preprosti francoski Michel, ki je po poklic ^ stavec. Ker je bil precej e v nemškem ujetništvu, se j bro naučil nemščine. Z" j so ga v garnizijski t1' kjer je bilo malo str<| stavcev. Ondi si je MicH natiskal obrazec, ki jeJ javljal "spremno pisa"j nega ujetnika (ime osn je dobil pravico, da brezi stva potuje v (ime kraj3' ehel je ta obrazec izpo'1 naredil je podpis garni*' poveljnika, splazil se J1 samo, kjer se mu je Pf dobiti žig na svoje p'51 tem "dovoljenjem" je ; koncu skozi vrata v°J t mimo straže, na kolo^" koder se je lepo in peljal v tisto mesto ke nevtralne meje), d in železniški uslužbeitf1 1 povsod vljudno pozdr^ j mu povedali, kje morf piti. Ta mojstrsko zaS*1 I izvedeni beg skozi sovf;1| državo je uspel v dveh Se Prvi Amerikanec, Kiji profesor kemije je k'!! min Rush, ki je pod^T University of Pennsy'T ■ ' 1 ■■■"■...... ■ : 111 _ lir*! Z veliko težavo ga Jfr iz saluna in še večjo P štrit karo. Zmivala £il,r očitala, kakšen da )e> T spravil po grlu, ona pa v capah. In tako ^r) se to spodobi1 in je v' r čajih na mestu, čep1'11" zaleže. ,jr Mož ni rekel nič. mislil svojo, morda 'j kaj vemo, je samo bi se ženi izmuznil '"P nazaj v gostilno, KjeJT prijetno druščino. Ko sta se bližala T morata izstopiti, reče 1 "Veš, ko bova šla i?,P bro pazi, da ne boš P3 F" ko drsi." Ona ne re#f° pak ga samo krepkLl L pazduho in ga vleče jT^' Pa najsi ga je še držala, je mož omahnil in položil 3 jl^ ne kosti po cesti, k'j dolg in širok. Ko ra, ji začne mož brid Jk "Vidiš, neroda "efft>o nisem rekel, da pazl'l iz kare?" Ženske v službi domo vine ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. j« Cerkvena vrata se odpro. Od >. znotraj se glasi petje in bučijo >. orgle. Pred vrati se na cesti zbira gneča ljudi in stražniki le s a težavo delajo red. Vzklikanje, J fotografi, toča konfetijev in pa-e pirnatih kač! Tako pride mladi - novoporočeni par Jim Mollison > in njegova žena Amy, rojena Johnson, iz cerkve, kjer sta naj-• večja športna letalca sklenila ■ zvezo za življenje. L Medene tedne preživita na ! škotskem, pa ne dolgo. Nemirna svetovna romarja kujeta 110-j ve načrte. Jim je odletel v New-york, kamor je prispel z rekordno brzino. Njegova mlada žena, ki je malo prej pobila hitrostni rekord London, — Kapstadt, br-zojavi: 'Poskusi povratek — edinstvenega prilika za svetovno slavo — najtežje si že dosegel." Jim Mollison starta ... in ko srečno prispe lia zahodni obal Irske v Croyoclonu in se zmagoslavno odpelje v London, sedi v odprtem avtu poleg nje- t ga njegova žena, solzeč in sme- j joč se od sreče. č Čez nekaj mesecev nato po- 1 novi Jim Mollison svoj polet i čez Atlantski Ocean. A to pot ' je poleg njega Jnjegova žena j Amy Johnson, držeč za višin- J sko krmilo. To je bilo leta 1936 1 ____ (1 Čez štiri leta nato; nekega sivega, mrzlega, otožnega večera v februarju 1940. Gosta, vlažna megla leži nad srednjo Anglijo. Širna, prazna ravnina, kjer je na koncu podeželska krčma z edinim gostom, ki se piše: Amy Johnson. Ob dveh ponoči pride domov. Vzame varnostno čelado z glave, strese s temnorjavimi kodri, j Na njeni usnjati uniformi se' svetijo deževne kaplje. Vsa1 utrujena in izčrpana se pogre-zne v naslanjač pri peči podeželske krčme. V tem tihem, majhnem gostišču, daleč proč "W» Mumot hftvv *n w» want U our •oldlan and Mikra «ra to h«v« all they need." —Franklin D. Motim* "Brez potrebe! ..." "Tako! . . . Brez potrebe! . . . Deklici morajo biti tako oblečene, kakor je navadno šega. . . . Kako se bo pa Uršika orno-žila ,ako ne bode oblečena tako, kakor so druge? Kdo jo bode maral?" "Slab ženin, ki pri izberi gleda na obleko!" "Pa je tako! In ti tega ne boš odpravil in jaz tudi ne. Naše dekle ne sme ostajati za drugimi !" "Prednjačila jim pa tudi ne bo! Bahajo lahko tam, kjer majo; mi ne Vnoremo in ne smemo!" "To ni baharija!" "Je pa potrata! ... In dovolj je že tega!" To rekši potegne moi; iz žepa mošnjiček, zadrgne ga kar najbolj mogoče in ovije tesno jermenčke okoli njega. "Glej, tako-le! . . . Nobenega vinarja več brez potrebe! Veš, kaj imamo! ... V posojilnici je dolg, treba bode dati obresti, plačati davke, za usnje sem dolžan s kovačem nisva že dve leti imela računa, soli pa tudi še ne bomo kupovali na upanje. Za to je treba denarja, ne pa za nepotrebne Urškine kikeljce MALI OGLASI Dodatna, zahvala < « Družina pokojnega August vofol se želi zahvaliti društvu G'arniola Tent 1288 T. M. in Iruštvu Slovenec št. 1 SDZ za itro izplačilo smrtnine. Ravno ako zahvala društvu Slovenec t. 1 SDZ za bolniško podporo, kj jo je prejemal do časa smrti m omenjenem društvu. Stanovanje in lokal Odda se trgovski lokal in 6 sob, ali pa samo sobe na 1293 E. 55. St., vogal. Zglasite se pri 'astniku zadej. (11) Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 6045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. *) Slika, nam nudi prizor v Ubijalcem pristanišči'. Bengasi, kjer so zavezniški topovi in bombe razbile pristanišče in osiško brodovje, ki se je nahajalo tam v času angleške in-vazije v Libiji. _j" "Nobenega srca nimaš za otroke," vzdihne žena. "Ti pa še manj pameti! . . . Skrbi raji, da jim ne bo manjkalo kruha!" "Ali ne skrbim? ... Ali ne delam?" zažene se žena od peči. "Ali ne trpim? ... Ali zaslužim to očitanje?" Solze se ji vlijo od jeze, ker si ni osvojila trdnjave. Zavije se v krinko užaljene gospodinje in žene in gre. . . . Pri vratih se obrne in mu zažuga: "Ti boš kriv vsega! ... Ti, ki si brez srca za otroke!" "Kdor se je s pametjo posvetoval, se še ni kesal; srce " "i »<■>.• v; <> Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM V Pohištvo in vse potrebščine v . za dom V G612 ST. CLAIR AVE. V IIEnderson 2978 Mehaniki na ameriškem nosila a letal hiti' na delo, ko je na ladji ob pristanu spodrsnilo ameriško letalo, v istem času po so tudi skrbno pazili 1W japonski bombnik, ki je krožil v zraku nad njimi. Nek drugi japonski bombnik se je nameraval zale tet i v to ladjo, a je zgrešil cilj in se zaletel v morje. [~or V trior) Buy U. S. DEFENSE , BONDS STAMPS ko ravno končal molite\ i nekdo prileze proti njerm F ga ogovori slovenski. L "Revež," pravi Aleš, "ali tu .1 J-i deliš z menoj žalostno oso Po?" I''01* Prijatelj," odvrne ta ža I s n°» "moja nesreča je še ve r nego tvoja. Desno roko iman P estreljeno in še toliko čass P1 m"0 Pustili, da bi sejbil f ezal- Žepno ruto sem ovil ok-P' pa Je že vsa krvava. Lepe 0 Prosim, če imaš kako obve- keli» mi rana me hudo eA'eš stopi k steni in ondi naj- ibi]amenit kotliček> v katerem avoda. Bržizperesvojemu Jfinemu tovaršu roko, po- i2trVZam.e iz žePa nekaJ cunj> otl >8a Jih in P°loži na ran0> Pa izvleče srajco (izza t>k0't°dtrga Velik kos' povije ter Jo obveže z belo rutico. r Jenec je koj čutil polajša- - s solzami v očeh se je za- >, k-eVal. Alešu za t0 bla£° de" s'aktH1- je' Se ve' le d0lžn0st L eie£a v takovih okolišči- leš^K-®Qj'" pravi potem ' ntka osoda naju je taja 'ladoma združila in sk-le-led nama prijateljstvo, in p ® Prijateljska zveza skle- .novL^6^ pravij°- Je naj" j . lneJsa in zvestejša. Po- Ro'vod kod si doma, kolikor Gr„.V°lu Poznam, sodim, da greneč., m ?nU si Prijatelj, Gorenec iariš- S1°er iz Radoliške fare. ročj!uS(! mi že Pomrli, in od rja ,let sem služil za pata s°sedu. Letos sem bil |jake S. en» da so me vzeli v S bila' m prva krogla menda tod namenjena meni; pa kaj g vedSedaj naju bodo gnali t0]j kam, zna biti ne bom Boec videl Gorenjske stra- fn godi >> °magaj! tak°"le 86 ne °bupaj," tolaži Aleš 1 Ji* Prijatelja, ki je sedel te- [boleči Z levo roko' kaJ" |t'a "a lla desnej roki in I "g Vze'i sta mu vse mo-I b0 ,g b°de že tako storil, I ravn7' Njem" prepustiva Sen anJe. On že ve kaj dela. Hloo^UZega t>ova tolažila v vnašal m veliko lože bova Cljučba trpljenje. Kakor po ščeiic. * SeŠla sva se dVH za" • prav^1 nimaš starišev, ka-Dov,,VlS' 111 jaz tudi ne, vsaj ež ■■' Pomrli, kot meni? % s' Uje tovariš. i. m° Bog ve, nikdar jih •avi Znal, aH so ge žiyi ali • nis6m nikdar zve-Nal d°bri' Pošteni mož Savo m je v svoji hiši doli Wn0 J Mojega prvega leta. ivi J™ menil, da je on moj se^6' f11 zadnje dni, pre- II k vojakom, raz-k, da da Je 011 le moj red-tein v L Je našel v gozdu in jih a nj P0Praševal po 5Vet bi ' še k« 1 * ko bl vedel, da ■To vidim." •iž, žal°stno," odvrne to-Po2na;° cl°vek starišev še elji i Roditelji so le ro-j dom. Vek sc čuti veliko >lizu „cicega' ako ima stari- eti j^, n.ekaj časa molčal in ;kroda , kako ga peče ta ^rišu'i pa obrne k C° ti je LPravi:''Ne še, n T;Povej da te irej » del Jmeno\lati za mi i • 2u Lina?- 3 lme' pišem se 'Moje Ja; in ti?" toimeT'jc Aleš Grmar, našli sv mi pridjali. ko so ne vem "°JegH pravega ime- I '0,«o sta 0 |^0vedovni P0g0Varjala ter aia eden drugemu dogodbe iz svojega življenja ii u prijetnosti domačega kraja. bližnjem zvoniku je odbila h 1- zdavnej deset in zunaj je po 1- stalo vse mirno, samo straže s< koračile pred durmi sem tei - tje. Aleš se ozre po druzih vjet- - nikih, ali ti so že vsi trdno spa-i li na golih tleh. Nekaj čass i premišljuje, potem pa reče 1 Poldetu: "Prijatelj, j^z sem si - nekaj izmislil. Kakor poznam ) po hoji zunanjih straž, nismo - ravno preveč zavarovani, kaj ) ko bi jo pobegnila nanagloma in dospela zopet nazaj do naše • armade, da dnoe sva lahko . tam." Polde je zamajal dvomljivo z glavo rekoč: "Veš Aleš, to je skoraj nemogoče, straža naju bo gotovo videla, ali vsaj čula, razun tega pa je tudi polno vojakov todi okrog, in ako hočeva do naše armade, moreva skozi sovražni tabor. Kje pa hočeva tudi uiti, duri so zaklenjene, okna pa visoko, skoraj pod stropom, in če se ne motim, zadelana z mrežami. In potem, ali bi pustila tu-le najine tovariše v nemar, ki delijo enako osodo z nama, ter sama pobegnila ; vsi pa ne moremo, ker potem nas imajo takoj v pesteh." "Vsi že spe in to je ravno prav; ako pobegneva, morava sama. Pogrešali naju ne bodo nič, ko se zbude, saj še vedo ne, da sva med njimi, kdo porajta na enega ali dva človeka v ta-kovej stiski." Polde nekaj časa premišljuje, potem pa pravi žalostnoj "Ali ljubi moj Aleš, ako hočeš ubežati, pobegniti moraš sam, jaz si ne vem dosti pomagati s I svojo bolno roko, posebno iz j te kapelice ne bi mogel nikakor priti." "To bo moja skrb," odvrne Aleš, "šel boš že še do jutri, j ne? potlej sva pa gotovo rešena. Poiskati moram sedaj ka-; cega pripomočka, da pridem 1 do okna, potem bo pa že šlo." - Tiho se splazi za altar, in kdo popiše njegovo radost! V kotu je stala precej visoka le- J stva, ki je popolnoma zadosto-! vala njegovej potrebi. Urno i spleza do majhene okrogle li-1 ne, ki je služila mesto okna ter j jo poskuša odpreti. Bila je si-; cer res zadelana z gosto želez-' no mrežo, ali po mnogem trudu 1 jo je Aleš odstranil ter jo dal j spodaj stoječemu tovarišu, da j ne bi napravila ropota, ko bi jo 1 spustil na tla. Potem se poma-1 kne do pol života skozi lino in ! opazuje varno, če ne bi bilo ' kake nevarnosti. Dve straži sta ' sicer koračili pred vratmi, ali pod okno ni prišla nobena, razun tega sta stali tudi ob zidu dve precej košati drevesi, ki sta še bolj obirali pozornost čuvajevo. Aleš bi bil skoraj samega veselja glasno vzkliknil, ko je opazil te prednosti. Tudi tem-! na viharna noč je bila jima ze- j lo v prid. Urno stopi nekoliko : po lestvi doli, pomigne tovari- j šu, naj mu sledi, in ker si ta j ni mogel dosti pomagati, prime ! ga za podpazduho ter mu po-, maga kvišku. Prišedši v lino potegneta le-stvo za seboj, spustita jo počasi zunaj ob zidu na tla, potem pa se splazita tiho, da še skoraj njunega sopenja ni bilo slišati, na tla ter položita lest-vo tesno k zidu, da bi je straža tako brž ne zapazila. (Dalje prihodnjič) od velikih cest in železnic, daleč od Londona in njegovih klubov, časopisov in mikrofonov 1 živi Amy Johnson že šest mese-) cev v popolni samoti in javnost . je skoraj pozabila nanjo. s Čas je tak, da ni misliti na kake velike čezmorske polete v ' elegantnih športnih letalih z edinim ciljem, da bi bili doseženi novi rekordi. V tistih prvih septembrskih dnevih 1. 1939, ki se jih bo svet še dolgo spominjal, je prišel v londonsko predmestno stanovanje Amy Johnsonove uradnik angleškega letalskega ministr-j stva, rekoč: "Anglija vas po-Itrebuje. Potrebujemo poskusnih pilotov za nove letalske modele, potrebujemo letalske učitelje in pilote za vaje v brambi proti letalskim napadom. Ali hočete?" Seveda je hotela. In odtlej živi Amy Johnson v tej samotni .krčmi v srednji Angliji, na rolbu letališča z'a vaje britske letalske armade in služi domovini. Enajst je ponoči. Amy Johnson, nared za polet, s čelado na glavi, stopi iz gostilne iz čez četrt ure nato sedi v lovskem letalu in se dviga v črno temo. Nato poseben znak in spodaj na zemlji nekaj oživi. Amy Johnson ve, da so to tri baterije od obrambe zoper letalske napade, ki imajo nalogo, da jo "sestrelijo." V svojem malem "Hurricanu" je za živo tarčo i- na ponočnih letalsko-obramnih 1- vajah. v Mirno plove dalje. Tedajci— tik pred njo žarek, belkast snop t luči: prvi žaromet je spodaj začel delovati in išče po nebe-a su. Kmalu se mu pridruži dru-v gi in tretji. Amy se dviga više, 5 skoraj navpično. Njena nalo-- ga je, da uide žarometom in da tistim tam spodaj čim bolj 1 onemogoči njih trud — prav, t kakor bi bilo zares. Dela viju-j ge sredi črne noči, se spusti za . nekaj sto metrov niže, da uide : svetlobi, ki drsi za njo, da se . skrije drugi, ki križari sem in . tja. Modri bliski švigajo krog . nje: to je znak protiletalskih : topov: Amy Johnson je ujeta in sestreljena. Vojaki so zmagali, vaja se je lepo skončala. Častnik, ki vodi vajo, v zahva- ; lo stisne roko Johnsonovi, ko ' pristane na letališču. To je . njeno življenje že šest mesecev, noč za nočjo enako. Časih jo posadijo v nove bombnike, ki jih je treba preizkusiti. Preizkusi jih glede na hitrost, vztrajnost, nosilnost, odpornost spričo ovir, ki jih njora prestreliti. Časih sedi poleg nje kak učenec, mlad pilot,'ki sprejme "zračni krst." Daleč, daleč proč od tega letališča in te male kmečke krčme so velika mesta, živi na milijone ljudi, so časniki, kinematografi, radijski aparati. Povsod novice iz teh dni. Nikoli pa ni slišati imena Amy Johnson. Mlada žena, ki je bila nekoč najbolj slavna športna pilotka na svetu, je pozabljena. Njeno ime je urezano v ploščo o zmagoslavnem zavzetju ozračja, a je izbrisano v teh časih iz spomina ljudi. Nepoznana in brez imena, samotna in osamljena živi in deluje z# "dečki" angleškega letalskega brodov-ja kot vojakinja Anglije, ena od mnogih, ki služijo svoji domovini. -o- Večina japonskih trukov in busOv vporablja za pogonsko silo j oglje mesto gazolina. NAŠA DEKLETA Slika iz našega kraja. Spisal Podfforičan. VVVVVVVVWVW "Kaj pa je taka gizdava prikazen! ... V nedeljo privrši k maši nekaj trenutkov prej predno odzvoni, Poln trg je moških in po ozki ulici med njmi se pomikajo nečimerna dekleta, ozirajoč se na desno in levo kakor kakšna zijala. Ker so košato oblečene in imajo spodnje kiklje poskrobljene, ustaja takrat šum, kakor bi padale vrane v koruzo; trakovi in tračički bingljajo po ramah in prsih, gumbi se jim svetijo v gostih vrstah, svileni našivi se leskeče-jo spredaj in zadaj; rokavi so napihnjeni, kakor bi se bila lovila sapa vsega tedna vanje, da čepi med njimi glava, kakor bi se pogrezovala v život ... Pa te dekliške glave! . . . Včasih so bile spodobno počesane, sedaj pa imajo nazaj pomaknjene rute, a spredaj so lasje skuštrani in zmršeni, da frle na vse strani in je videti, kakor bi te gizdalinke imele svetniško glorijo okrog glave." ] "Kako si si jih pa ogledal! >> "Kaj bi si jih ne! Saj se ves svet norčuje iz njih. Fantje za temi spačenimi šemami, ki ne vedo, ali bi se nosile gosposki ali kmetski, pljujejo in se spakujejo, da je človeka sram, da ima tako hčer." "Dedci pa veste, kaj se spodobi! Vi prav nič ne veste, kaj je prav in lepo. Uh, da si tudi ti tak! Zakaj je dal Bog tebi hčer? Same butice naj bi ti bila prinesla Nosečka, ne pa hčere, katere sedaj še spodobno obleči nočeš ..." "Ali ni oblečena? ... Še preveč ! . . . Preobilo čez naš stan in naše premoženje ..." "Ali ne dela? . . . In kaj ji daš zato? ... In sedaj ji očitaš še par cap, ki>si jih kupil ff je pa že marsikoga zapeljalo." Zli "Ah, kakšen si! ... " j Tako je ostal Jeran na bo-jjišču sam. Pa kar nič ni bil j vesel te zmage, ker ni bil premagan njegov sovražnik, am-— pak samo sovražnik njegoyega ^ mošnjička. ~ Zabolelo ga je, ker je čutil revščino in ni mogel ustreči ženi in otroku, kakor bi bil rad in kakor je hotelo njegovo srce. Slutil je pa tudi, da se vihar ponovi, in kdo ve, ali mu bode takrat kljuboval . . . V kuhinji je žena ropotala z burkljami, pominjaki, skledami in pokrovkami. To se je zdelo Jeranu kakor oboroževanje odbitega sovražnika,'ki ni še strt. V mraku se priplazi v kuhinjo Uršika, ki je čepela v kamrici in z nemirnim srcem pričakovala odločitve ter premišljevala, kaj si bo kupila sedaj, zakaj konečne zmage si je bila v svesti. "Mati, kaj so oče rekii " "Mene so ozmerjali. . . . Oh, koliko žalosti si mi že prizadejala." "Ali bom imela novo obleko "Ruto ti bom že kupila." "Kdo mi bo pa blago za obleko?" "Očeta vprašaj!" "Tako, ni nič? ... O, boste že videli!" Uršika se pobere iz kuhinje. Tiste nedelje je bilo pri Jeranu zvečer močnika v skledi ostalo. Špehani otroci so pač krepko zajemali, toda stara dva in Uršika težko, kakor bi bil vsak založaj zavit v ježevo kožo. (Dalje prihodnjič.) -o- "delo dobijo" Delo dobi mesar Izučen mesar dobi dobro in stalno delo v slovenski mesnici. Za naslov vprašajte v uradu Lega lista. (x) Vsi bivši uslužbenci Forest Garment Company ki je seda^ Brunner Company 632 W. St. Clair Ave. in ženske, ki jih veseli šivanje oblek m pralnih cblaičil. naj pridejo k razgovoru z Mr. J. PALCO za stalno delo čez leto. Polni ali delni fias. Plača od ure ali od kosa. . _(11) K-Si?;; cem. — Prav lepo, prav lepo pozdravljam našo hišo. . . . Zadaj je travnik in je tudi lep — pa sedaj je zima — mejnika se tam križem pode jeleni, tako veselo." S srebrno čistim glasom je začela drobiti pesmico. "Štefana!" je kregala sama sebe in je napela čelo. "Pela boš, Jezus je pa tako blizu!" Zunaj je strahovito razsajala zima, ki z morilno močjo preži na slabotnega človeka. Toda iz Štefaninih otroških besedi patru vzcvita majnik. Skozi cerkvena vrata priplavajo oblački kadila v temno zakristijo. Zvonček poje v cerkvi —. Štefana prisluškuje. . . . Jagnje božje je že pri.sveti maši. Zveličar jo že čaka. Zadnji čas je, da gre in se pripravi ya sveto obhajil'). Še nekaj imia j na srcu. "Še eno prošnjo imam, pre- [ častiti gospod. Ko boste šli mi- j mo pokopališča sv. Amanda ...1 tam počivajo moj preljubi rajni oče . . . stopite noter in poglejte, če še raste na grobu br-šljan in zimzelen, ki sem ga zasadila — pa še to bi vas prosila : poškropite očetov grob z ; blagoslovljeno vodo. Poprejei sem to storila sleherni dan, se-; daj pa že dolgo, dolgo ne." Pater Albert se je nekoliko | sklonil k deklici, ki sicer ni bi-1 la majhna, pa vendar mnogo j manjša, kakor suhi, visokorast-j li mož, ter ji je rekel: "Če bom le mogel, pojdemj tje, dete moje. Pa z&kaj se toliko brigaš za bršljan in za: zimzelen. Vse to nič ne pomaga ubogim dušam v vicah. Pomaga samo molitev." Nagnila je glavo in je tiho rekla: "Res je, prečastiti," zavila se je v ruto, da se je videlo samo se sneženo belo čelo, da so komaj zrle izpod nje njene temnomodre oči, potem je lju- pravilo. "Pa tudi to prosim " ni mogel zamolčati besede, "da skrbite za blagor duš v Štajru, gospod. Prosim vas zato, ker posvetni duhovniki v Štajru bodo odslej brez tretjega duhovnika, ki ga potrebujejo." "Ne reči: 'gospod,' to je razvada!" je rekel Karel, ki se je vzdignil z naslonjača. "Zakaj ne rečeš: 'prečastiti oče,' mar misliš, da se ti zlomi jezik? — (Dalje prihodnjič.> Kupujmo obrambne obveznice in znamke! JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE Katoliški duhovnik z veseljem piizdravlja angleške vojake ob prihodu v Benghasi. Pravi, da je srečal angleške vojake že ko so bili prvič zavzeli to libijsko pristanišče i?« da so to njegovi že stari prijatelji. : Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVE&SKA KATOLIŠKA JEDNOTA ASi iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! Najstarejša slovenska podporna organiza^1 v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,^ Solventnoat K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najbolj'1. Steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOXL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. operacija bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60- 11 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še n^j |j ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij t trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih društe* K. S. K. Jednote. ali pa na: SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA JOHN ROSEL ki je preminil dne 12. januarja, 1940. Dragi soprog in neaabni ode. Ob tužni 6bletnici in solzo na očesu iščemo Tvojih blagih spominov v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj mu večni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 12. januarja, 1943. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet,■' "Meni ne gre v glavo, zakaj j mi katoličani trpimo, da nami< jemlje hudobni človek eno cer-|t kev za drugo. «Če pravi, da se 1 podira kapela sv. Marjete, naj ,<■ jo popravi in naj jo nam vrne. 1 "Če ni denarja, ga je treba na- ] birati. . . . Jaz sem že začela," je počasi rekla, povesila svoje ^ čudovito lepe oči in je segla v žep, iz katerega je prinesla srebrnjak. "Tega mi je dal Švadkorar. Tudi drugi so mi obljubili. Vse, kar dobim, pre- ] častiti, prinesem vam za kape- i lico sv. Marjete. Je-li prav ta- ; ko?" . ] Molče je vzel menih srebr- i njak iz njene nežne roke . . • . Sama nima več; njeno doto je | odnesel on sam in pa prior Karel. Sedaj zbira revno dete za : revnega Jezusa, ki so ga Sta- : j grči zapustili, zbira po kracar- i jih. Oko mu je potemnilo, ganila ■ ga je živa vera in goreča ljube- : zen te dobre deklice. Ne bo li v nebesih več veselja nad njenim ljubeznivim darom, kakor nad njegovimi visoko donečimij pridigami o presv. Zakramen-j tu, čeprav je vanje izlil vso svo- j jo srčno kri? Z eno roko je izpustil srebrnjak v habit, drugo pa ji je dal, da jo je ponižno poljubila. "Prav je, da misliš na našega revnega Odrešenika in mu prinašaš darove," je rekel z nekako čudno zamolklim glasom. Komu naj za časa svojega pro-gnanstva izroči to sveto dušo tega otroka? — Starega patra Ertelna je zelo čislal rajni oče, | njemu jo izroči "Vse daj pa-j tru Ertelnu. Tudi v vseh drugih zadevah se obračaj nanj, kajti jaz dpnes odpotujem !v Admont." "Že!" se je na tiho začudila in je neverno vprašala: "Za božjo voljo, kako pa? Na pot greste? Imate li voz, prečastiti gospod? Pot je dolga več milj in vreme je tako grdo. Snega je zunaj do komolcev." "Nič ne de, jahal bom," je odvrnil. "Moram na pot, povelje je, ne pomaga nič." ,«■ "Veli predstojnik?" tiho vprašuje deklica. j Iznad Aniže je sedaj skoz sneženi metež priplavalo soln-ce kakor veliko, svetlordeče kolo in je sedaj kakor krvav soj stalo nad Štefanino glavo. Nehote misli Albert zopet na sv. Nežo. "Je-li vam je znana pot?" je vprašala. "Imam zemljevid. Bo že šlo." "Je-li res taka sila?" "Da, dete moje." "Moj oče so večkrat jahali pozimi," je pomislila in je z velikimi, jasnimi očmi sočutno zrla na meniha, ki se iz zgolj pokorščine podaja na tako nevarno pot. Precej izbere iz svojih otroških spominov vse, kar bi mu utegnilo prav priti. "Prečastiti, zelo morate paziti na miljnike ob cesti. Moj rajni oče so večkrat pravili: Če človek izgubi pot v snegu, naj gleda, kako lete krokarji. V hudih zimah lete krokarji k selom. Treba je gledati, kako beže zajci. Če zajec zazre človeka, beži v goščo. Zato je treba slediti krokarjem, ne pa zajcem. V Lostvi prenočite, gospod! Tam je gostilna, tudi moj oče so večkrat prenočili tam. Tudi v Belem potoku se lahko okrepčate in prenočite. Za Belim potokom pride Bukovje, potem, — potem pride Admont, moj ljubi rojstni kraj" — smehljaj ji prisije iz oči — "oj, moj ljubi rojstni kraj. Tam se križa mnogo potov.. Če se človek ne spozna, mora zelo paziti. Kadar je poldne, zatrobi rog !.na jiužnem samostan- |skem stolpu tako, da se sliši j več ur daleč: tulu, tulu. — Od koder prihaja trobenje, tam je samostan. Če boste ponoči prišli tje, pa pazite, kje se rdeči nebo! Kajti v temnih nočeh gori na samostanskih zidovih smolnata ponev, da najdejo potniki iz temnih gozdov pot do samostana. Marsikdo bi bil že zgrešil pot brez te luči." Menih je prikimal in je rekel: "Hvala ti, pazil bom na ta ta znamenja." Nikdo, nikdo mu ne pove, kako naj blodi skozi zimske viharje. Samo da se ga iznebe, mora na pot. Mar jim , je, li doseže cilj ali ne. Sladko, I pa vendar žalostno mu je bilo I pri srcu pri teh Štefaninih nasvetih. Spomnil se je na oni srečni čas, zdelo se mu je, da je od tistihmal že minula cela večnost, čeprav ima šele trideset let — ko mu je kazala mati pot k župniku in botru, ga večkrat vzela v naročje in ga nosila čez hrib in plan. Že davno je mrtva mati in on sam je mož božji, ki se je odpovedal posvetni ljubezni in neči-mernim skrbem. Vendar zazveni spričo nežne skrbnosti te deklice neka struna v njegovi duši, kakor bi mu materina roka gladila srce. "Kadar pa pridete v Admont," nadaljuje Štefana, ki ji samega veselja žare oči, pred katerimi bi obledele vijolice. Iskre ji tako veselo, kakor bi bil mož božji že premagal vse nevarnosti in bi bil že na varnem v njenem rojstnem kraju, ki ga ljubi nad vse in ga ne more pozabiti, "ga mi lepo pozdravite. Posebno lepo pozdravite patra Kuzmino! Povejte mu, da se Štefani dobro godi, bo že razumel. ' Ne pozabite obiskati Žalostne Matere božje v cerkvi: Tako prisrčno je lepa. Kolikokrat sem pred njo molila. — Potem"; vedno zgovornejša postaja, "poglejte tudi našo hišo ob vodi, prav blizu samostana je. Dva klicarja sta na njej naslikana: eden ima grb s cerkvijo, drugi nosi grb z enorož- beznivo pozdravila meniha: "Bog z vami!" Nato je nalahno odšla iz zakristije. Na samostanskem dvorišču je rezgetal konj belec in je pe-ketal s kopiti. Samostanski brat ga je držal za uzdo. Zraven je stal osel, ki naj ga jezdi hlapec-spremljevalec, in je žalostno povešal ušesi, Albert je v potnem plašču, z naprej potegnjeno kapuco, stal pred vikarijem Karlom, da prejme predstojnikov blagoslov. Tako veli samostansko Polkovnik James Roosevelt, najstarejši sin predsei-rdlca RooseveUa je bil odlikovan z "Order of Milita'1 Merit," ki je najvišje odlikovanje republike Dominic Slika nam ga predstavlja ob pri\iki, ko mu častni Icon*«" Ismael Aviles izroča odlikovanje v Camp Pendleton, C Gornja slika nam predstavlja vnske straže, ko V mimo gorečega nemškega tanka, katerega so pravkar u^ le. Slika je posneta iz bojev v gozdovih Kavkaza, kjer' vazo rudninsko okrožje, katerega so si poželeli Nemci■ ___ Delniška seja Slovenskega Društvenega Doma Tem potom se vabi vse delničarje in zastopnike dru^ da se udeležite delniške seje, katera se vrši v nedeU dne 17. januarja, 1943 v Slovenskem Društvenem D01" na Recher Ave., Euclid, Ohio. Začetek seje točno ob uri popoldne. DIREKTORIJ SLOVEN. DRUŠTVENEGA DOM*