Gospodarske stvari.
Kje je mavec (gips) dober, kdaj in kako?
Že čez 100 let je mavec kmetovalcem znan skor po vsem svetu, vendar je pravo znanje o tem jako koristnem gnojivu še ze!6 redko; zato treba,*) da o gori navedenih vprašanjih o njem govorimo.
Gotova resnica, katero trdijo skušnje vseh kmetovalcev, je: da gipa ni gnoj za vsako njivo in za vsako rastlino; le za nekatere rastline, le za nekatero zemljo in za nekatere kraje ob pravem času je dober in posebno dober.
Kar se rastlin tiče, vsak umen kmetovalec ve, da se: 1) za n a vad n o d et elj o, in tudi za druge detelje: nemško (lucernsko), turško (esparseto) pohvaliti ne more; res, čudom to pospešuje mavec rast imenovanih detelj. 2) Poleg detelje koristi posebno grahu in vsemu sočivju, tudi ajdi. Žitom in turšici pa večidel ne pomaga nič. Hvalijo ga nekateri tudi pri oljnatih sadežih (pri lanu, ogeršici itd.); tu in tam ga hvali tudi kdo pri krompirju in drugem korenstvu , pa ni takih veliko. Gotove skušnje na Angleškem in na Francoskem pa so učile, da na senožetih s pahovko obsejanih se mavec kaj dobro obnaša, manj pa zda na navadnih travnikih.
Kako pa mavec pomaga senožetim: ali da trava po njem bolj raste ali da se bela detelja zaplodi, katere se res na gipsanih senožetih več vidi, to se dosih-mal za gotovo povedati ne more. V Ameriki, sosebno v Mirilandu, gnoje z velikim pridom njive, kjer tobak pridelujejo.
Po vsem tem se vidi, da mavec posebno le takim rastlinam dobro tekne, ki imajo veliko nežnega in sočnatega perja in steblic, in očitno je tudi, da moč gipsa se posebno razodeva v obilniši rasti perja, s katero se pa tudi večidel obilniši zarod semena vjema.
Lastnost zemljišča. Vse skušnje pričajo, da mavec le tam dobro stori, kjer je 1) zemlja prhka, rahla, suha in ne plitva, 2) kjer se dobro gnoji, in 3) kjer že zemlja sama po sebi nima gipsa v sebi. Lahka, peščena zemljišča, ilovičin pesek, laporasta ilovica, peščena apnica, v suhih krajih in kjer je spodnji
*) Namesti da pismeno odgovorimo gospodarju J. K. v M., naj damo odgovor v našem listu, da bere poduk vsak, kdor ga potrebuje.                                                       Vred.
svet tak, da mokroto rad skozi spušča — to je svet, kjer se je moč gipsa najbolj potrdila. Kjer je pa svet težek, ilovnat, moker in mrzel, tam le malo zda gips, ali cel6 nič ali je včasih še škodljiv. Malo zda tudi na zelo slabih, izmolženih njivah, čeravno je sicer zemljišče pripravno za gipsanje.
Kraj in vreme. V deželah, katere tako leže, da je zavolj bližnjih velicih gozdov ali vodd. podnebje bolj mokrotno, se zamore kmetovalec vselej bolj na korist mavca zanašati, kakor v suhih krajih. Od tod menda tudi pride, da na Angleškem, v severni Ameriki, v severni Nemčiji in na Ceskem sploh gipsa prehvaliti ne morejo, v marsikaterih druzih deželah pa ne tako.
Če mokro vreme koj po tem nastopi, ko je njiva gipsana bila, pomaga to gipsu hitro k moči, suša ga pa zadržuje. To je lahko razumeti. Moč gipsa se še le zbudi, kedar sta obstojna njegova dela — apno in žveplena kislina — v vodi, naj bo po dežji ali roBi raztopljena bila. Suh mavec je mrtva stvar, voda ga še le oživi raztopivši in razkrojivši njegova obstojna dela.    Velike plohe pa niso dobre.
Kako in kdaj gre gipsati? Za deteljo in detelji enake rastline je takrat najbolji, ko so spomladi 3 do 4 palce (cole) visoke izrastle in da že popolnoma pokrivajo s perjiČem zemljo. Poprej in pozneje ni tako dobro. Vendar nekatere skušnje učL, da tudi na pozno jesen in pozimi včasih tekne. Zgodaj zjutraj ali na večer — pravijo — je najbolje gipsati, da na rosnem perjiču ostane gips; drugi pa pravijo, da na tem ni nič ležeče, ali ostane na perji ali ne, in podpirajo to misel s tem, da tudi s semenom vred se d& gips sejati,
K a ko sen naj je gips in v kolikošni meri? Navadno se jemlje gips, kakoršen se iz zemlje kopd, le da se v droben prah zmelje. Cem bolj je prah droben, tem bolji je, ker se hitrejši raztopi.
Žgani gips se loči od nežganega , da nima nič svoje vode v sebi, kakor uni, ki v 100 funtih ima 20 funtov vode. Žgan je tedaj zatega voljo za 5. del močnejši zato , ker je vodo zgubil. Novih lastnosti pa gips, če je žgan bil, ne dobi tako kakor apno, katero žgano ojstro, razjedno postane. Ker tedaj nežgani gips ni drugačen od žganega, bolj kaže kmetovalcem navadni nežgani mavec rabiti, ker je bolji kup od žganega.
Prava mera gipsa za oral (joh) se računi na poldrugi cent ali 2 centa. Kar se ga čez to mero potresa na oral, je potrata.
Lastnosti in moč mavca. — Mavec, ako je čist, ima v 100 funtih 32 72  funtov apna,   46V2   funtov
žveplene kisline (hudičevega olja) in 21 funtov vode. Raztopljiv je, kakor smo že rekli, v vodi, toda 1 del gip8a potrebuje 460 delov, da se raztopi.
Ker v vseh rastlinah najdemo nekoliko apna in žveplene kisline, je iz tega očitno, da sta apno in žve-plena kislina potrebna za rast rastlinam. Očitno je tedaj iz tega tudi, da je zemljišče nerodovitno, kjer zemlja teh redivnih stvari v sebi nima. Ce pa takemu zemljišču gipsa damo, mu damo rodovitnost, ker damo rastlinam to, česar potrebujejo, Ako pa zemljišče ž^samo po sebi gipsa ima (in večidel vsa zemljišča ga imajo), je gipsanje nepotrebno, ker že ima, kar mu damo, druzih gnojivnih stvari razun apna in žveplene kisline pa gips v sebi nima.
Mavec pa je tudi takrat koristen za zemljišče, ke-dar le en del od sebe, namreč apno, zemljišču d&, ako zemlja apna nima v sebi ali premalo. Da je gips, kakor oskrbnik apna, rastlinam zelo koristen, se vidi iz tega, da tiste rastline, za katere je gips naj-bolji, imajo posebno veliko apna v sebi. Priča tega so, da v 1000 funtih detelje je 18 do 20 funtov, v zrelem grahu, grahorki itd. je 14 do 16 funtov, v oger-šici 12 do 13 funtov apna, — žita in sploh bilja pa imajo v 1000 funtih 4 ali 5 funtov apna.
Mavec pa more tudi po svojem drugem obstojcem delu, namreč po žvepleni kislini, zemljiščem koristen biti , ako je zemlja nima nič ali premalo v sebi. Priča tega so tiste skušnje, po katerih se je pokazalo, da tudi druge soli, ki imajo žepleno kislino v sebi, apna pa celo nič, kakor na priliko železni vitriol, imajo enako redivno moč v sebi, kakor gips, s katerimi v več krajih pri detelji namestujejo gips.
Mavec pa po žvepleni kislini more še po 1reh potih rastlinam koristen biti: 1) on srka amonijak in ga iz zraka vleče v zemljo; 2) on veže amonijak in ga zadržuje, da iz zemlje izpuhteti ne more; 3) on razvez uje amonijak, ker razkrojuje obstojne dele prsti. Če je tedaj, kakor smo gori rekli, gips rastlinam živež, ker jim naravnost daje žvepleno kislino in apno, mo ramo tudi vedeti, da jim je po svoji žvepleni kislini tudi zato koristen, ker ona nabira, veže in razve-zuje tudi druge stvari (amonijak), ki so red/vne. Ce je tedaj gips od ene stani oskrbnik apna in žveplene kisHne, je od druge tudi osrbnik amonijak a.
Ce tedaj ob kratkem hočemo popisati moč gipsa, bi smeli reči takole:
Redivna moč mavca obstoji posebno v žvepleni kislini (hudičevem olju), katera od ene strani v prsti amonijak razvezuje in ga rastlinam takrat podaja, kedar izdeluje perje in steblica, — od druge strani pa v rastlinah moč izbuja ali množi, da morejo amonijak iz zraka srkati, kedar jim je že obilo nježnega in soč-natega perjiča izrastlo.
    252