Didaktični priročnik za aktivno in trajnostno mladino KREATIVNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE Naslov Didaktični priročnik za aktivno in trajnostno mladino Podnaslov Kreativne delavnice za osnovnošolce Avtorji Matija Čok, Romi Furlan, Polonca Jan, Katarina Parovel, Marjana Tomažič Urednica Katarina Parovel Izdajatelj Kulturno izobraževalno društvo PiNA Kraj izdaje Koper Leto izdaje 2024 Lektura Alenka Čuš Grafično oblikovanje Emilija Blauzdytė Vir slikovnega gradiva osebni arhiv avtorjev Tisk Studio Matris Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega finančnega mehanizma v višini BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega fin 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na področju usklajevanja poklicnega 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na p in zasebnega življenja. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 194178307 ISBN 978-961-94054-7-5 (PDF) Dragi bralci, »Zakaj se tega ne učimo v šoli?« je dejala 12-letna deklica po prvem sklopu rokodelskih delavnic, ki smo jih izvedli na začetku projekta BalanCed. Večina otrok je prvič barvala stene, obnovila stole, omare, mizice in klopi, ki smo jih našli na odpadu; dali so življenje odpisanim predmetom in s tem pustili del svojega srca v prostorih Kreativnega centra, kamor se z veseljem vračajo. Udeleženci naših delavnic odraščajo v obdobju množične potrošnje; zanje je običajno, da se predmet, ki jim manjka ali bi ga hoteli imeti, kupi v trgovini, da se družabne igre naroči po spletu in da jim je trajnosten način življenja prikazan predvsem v teoriji. Mnogi menijo, da so otroci v času množične potrošnje Naslov Didaktični priročnik za aktivno in trajnostno mladino izgubili ustvarjalno žilico in veselje do ustvarjanja ter igranja iger izven mobilnih Podnaslov Kreativne delavnice za osnovnošolce in računalniških ekranov. Na naše veselje se je tekom projekta izkazalo, da Avtorji Matija Čok, Romi Furlan, Polonca Jan, temu ni tako – otrokom smo dali prostor za ustvarjanje, vedeli so, da noben Katarina Parovel, Marjana Tomažič izdelek ni napačen, da je prostor odprt za njihove ideje, da se lahko preizkusijo v ročnih delih, ki jih sicer opravljajo samo odrasli. Trajnostnost je tudi zanje Urednica Katarina Parovel postala praksa. Izdajatelj Kulturno izobraževalno društvo PiNA Kraj izdaje Koper Ali veste, česa na naših delavnicah nikoli ne zmanjka? Iskric v otroških očeh. Naj osvetlijo pot v bolj trajnostno prihodnost. Leto izdaje 2024 Lektura Alenka Čuš Grafično oblikovanje Emilija Blauzdytė Vir slikovnega gradiva osebni arhiv avtorjev V imenu avtorjev, Tisk Studio Matris Katarina Parovel, NOMED Priročnik je del projekta »Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – BalanCed«, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi norveškega finančnega mehanizma v višini 499.903,96 EUR. Namen projekta je krepitev človeških virov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. CIP KAZALO 1 PREDSTAVITEV PRIROČNIKA (Katarina Parovel) 7 2 ROKODELSKE DELAVNICE 8 2.1 Obnova pohištva (Matija Čok) 8 2.2 Izdelaj svojo igro: Človek ne jezi se (Matija Čok) 10 3 OKOLJEVARSTVENE DELAVNICE 12 3.1 Šivanje in tapeciranje sedeža lesenega stola (Polonca Jan) 12 3.2 Izdelava risb in figur iz odpadnih materialov (Polonca Jan) 14 4 BIODIVERZITETNE DELAVNICE 16 4.1 Biodiverzitetni bingo (Marjana Tomažič) 16 4.2 Sestavljanka naravnih okolij (Marjana Tomažič) 17 4.3 Naravoslovni spomin (Marjana Tomažič) 18 4.4 Biodiverzitetna interaktivna tabla (Marjana Tomažič) 20 5 MISELNE DELAVNICE 22 5.1 Izdelaj zmaja in povej zgodbo (Romi Furlan) 22 5.2 Zakaj je pomembno izmenjavati oblačila (Katarina Parovel) 24 6 LITERATURA IN VIRI 26 1 PREDSTAVITEV PRIROČNIKA Za osrednjo temo priročnika smo izbrali trajnostnost, Skozi biodiverzitetne delavnice otroci spoznavajo saj je slednja rdeča nit vseh delavnic, ki jih izvajamo. živi svet in pomembnost bivanja v sožitju z naravo. Razdelili smo jo v pet sklopov glede na to, katero Cilj je, da otroci razumejo delovanje ekosistemov, da področje je bilo cilj, da otroci usvojijo novo znanje. so v naravi prisotni z vsemi čutili in da ob različnih Med pripravo priročnika smo imeli v mislih predvsem igrah spoznavajo lastnosti posameznih rastlin in osnovnošolske učitelje, priporočamo pa ga tudi živali ter njihovih življenjskih prostorov. Tovrstne vsem, ki se ukvarjajo s formalnim ali neformalnim delavnice obenem krepijo razumevanje, da smo izobraževanjem otrok. Pri vsaki delavnici je ljudje del narave in odvisni od nje. označena najnižja starost otrok, za katere je delavnica primerna. Zapisano število udeležencev Miselne delavnice so namenjene predvsem je primerno za enega mentorja, v primeru, da jih je spoznavanju kriznih družbenih in okoljskih tematik več, je lahko število udeležencev višje. Delavnice današnjega časa. Delavnice spodbujajo kritično so interdisciplinarne, saj je posamezne aktivnosti mišljenje, konstruktivno soočanje različnih mnenj ali dele mogoče vključiti v različne predmete. Pri ter spodbujajo iskanje konsenza in kompromisov. opisih delavnic so našteti vsi pripomočki, ki jih Med miselnimi delavnicami je pomembno prisluhniti potrebujemo, obenem je predlagan tudi prostor, kjer sogovorniku, potrebno je poiskati različne dejavnost najlažje izvajamo. Vsak sklop delavnic je informacije, uporabiti veščine ustne in pisne opisan v svojem poglavju, povzetek posameznih komunikacije ter domišljijo. poglavij pa v nadaljevanju. Pomen prostega časa in brezdelja je za otroka V okviru rokodelskih delavnic krepimo zavedanje mnogokrat zanemarjen, četudi je to čas, ko lahko o pomenu popravila in restavriranja predmetov ter pride otrokova kreativnost najbolj do izraza. Namen izdelavi različnih izdelkov iz naravnih materialov. svobodnih delavnic je, da se otroci sami odločijo, Preko tovrstnih delavnic so otroci aktivno vključeni če in kaj bodo delali. Sami prevzamejo organizacijo v urejanje in oblikovanje prostorov, učijo se pravilne delavnice – določijo načrt izvedbe na podlagi uporabe različnih orodij ter postopkov za obnovo razpoložljivih materialov ter se dogovorijo, kako predmetov. jo bodo izpeljali. Pri tem krepijo samozavest in razvijajo samostojnost ter odgovornost. Svobodne Okoljevarstvene delavnice otrokom pokažejo, da delavnice niso opisane v nobenem poglavju, saj imamo vse potrebne materiale za ustvarjanje že so plod domišljije udeležencev in ne piscev tega doma, med odpadki. Iz slednjih lahko izdelamo priročnika. uporabne predmete ali pa z njimi popestrimo svoje ročne izdelke. Otroci se velikokrat šele med zbiranjem uporabnih odpadkov doma zavejo, kolikšne količine odpadkov proizvedejo. 7 2 ROKODELSKE DELAVNICE 2.1 OBNOVA POHIŠTVA Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci razumejo pomen obnove starega pohištva. ƒ zaščitna oprema (maska, rokavice, ƒ Učenci usvojijo osnovne veščine obdelave lesa. zaščitna očala, stara oblačila) ƒ Učenci samostojno brusijo in barvajo pohištvo. ƒ brusni papir (grobi in manj grobi) ƒ staro pohištvo (stol, omarica, miza) Povezave z učnim načrtom: tehnika in tehnologija, ƒ krpa likovna umetnost ƒ čopič Starost: 10+ ƒ barva za les Število udeležencev: do deset ƒ barvni krog Trajanje: dvakrat po dve šolski uri ƒ razredčilo/aceton Prostor: delavnica ali učilnica POTEK DELAVNICE V uvodni motivaciji razložimo, zakaj je pomembno, da pohištvo obnovimo, koliko pohištva je zavrženega in na novo kupljenega, medtem ko staro največkrat potrebuje le obnovo. Smiselno je poiskati pohištvo z odpada. Varnost: ključno za izvedbo delavnice je, da podamo ustrezna navodila, kako se uporablja zaščitna oprema in brusni papir. Pomembno je, da teoriji sledi še praktična demonstracija rabe rokavic, zaščitnih očal in maske. Po navodilih otroke razdelimo v manjše skupine (od enega do tri na kos pohištva), razdelimo jim zaščitno opremo in brusni papir. Pustimo, da pričnejo z delom, z brušenjem in odstranjevanjem stare barve s pohištva. Pomembno je, da spremljamo njihovo delo, da se kdo ne poškoduje, a hkrati jih pustimo, da se poglobijo v stanje zanosa, ki je običajno najbolj očitno med brušenjem. Motivacija je pomemben del delavnice – ključno je, da otroke spodbudimo k sodelovanju, jih angažiramo in motiviramo za delo. Večkrat preverimo, ali so les pobrusili na vseh mestih, pohištvo pa nekajkrat obrnemo. Trajanje je odvisno od kakovosti brušenja in stanja pohištva, lahko traja od 45 do 90 min. Po fazi brušenja celoten predmet obrišemo s krpo, da na njem ni več prahu. Ker je delo precej fizično, je bolje, da delavnico razdelimo na dva dela – brušenje in nato barvanje. 8 Drugi del delavnice bolj spodbuja otroško kreativnost in prinese končni rezultat procesa obnove stola – od kosa pohištva z odpada do povsem novega izdelka. Znova ne pozabimo na zaščitno opremo, saj pri delu z barvami zelo hitro pride do nevšečnosti. Ko so otroci in prostor zaščiteni, jim damo na voljo deset minut za izdelavo načrta. Predstavimo jim barve, ki so na voljo, nakar se v obstoječih skupinah dogovorijo, katere barve bodo potrebovali. Priročno je, da imamo pri roki barvni krog ter jim obenem damo navodila o mešanju barv. Pri barvanju otrokom pustimo svobodo; naša naloga je predvsem, da jim pomagamo, če potrebujejo pomoč ter jim podamo mnenje, v kolikor po njem vprašajo. Preden je izdelek pripravljen na sušenje, še preverimo, ali je v celoti pobarvan. Ko zaključimo z barvanjem, izdelke pustimo, da se posušijo, pospravimo čopiče, palete, zapremo barve, zaščitno opremo odvržemo v smeti (razen, če jo lahko ponovno uporabimo). Barvam na pohištvu pustimo dovolj časa, da se dobro posušijo, izdelke dobro pregledamo in ocenimo, če je še kje potrebno ponovno nanesti barvo. Ko so izdelki suhi, so pripravljeni za uporabo. Pomembno je, da so izdelki kasneje tudi v uporabi, saj je slednje bistvo obnove pohištva. 9 2.2 IZDELAJ SVOJO IGRO: ČLOVEK NE JEZI SE Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci samostojno izdelajo svojo družabno igro ƒ kos lesa ali kartona (Človek ne jezi se). ƒ čopič ƒ Učenci načrtujejo izdelavo igre ter gredo skozi ƒ flomastri in barvice celoten proces izdelave. ƒ ravnilo ƒ meter Povezave z učnim načrtom: tehnika in tehnologija, ƒ stirodur ali podoben material za matematika, likovna umetnost figure Starost: 10+ ƒ igralna kocka Število udeležencev: do deset ƒ slika igre Človek ne jezi se Trajanje: dvakrat po dve šolski uri Prostor: delavnica ali učilnica POTEK DELAVNICE Pri izvedbi delavnice “Izdelaj svojo igro: Človek ne jezi se” je najbolj pomembno, da otroci spoznajo brezmejnost rabe različnih odpadnih materialov za izdelavo iger po želji. Igro Človek ne jezi se otroci poznajo, med izdelavo sledimo osnovnemu formatu igre – klasični obliki igralne konzole, ki zajema štartno hišico, končno hišico in polja oz. progo (kot je razvidno na sliki). 10 Otrokom razložimo postopek izdelave in prikažemo igro v klasični obliki. Pustimo jim nekaj minut za razmislek, da lahko domiselno okrasijo igro. Spodbujajmo jih pri kreativnosti in razmišljanju izven okvirjev. Sledi oblikovanje lastnega načrta igre – za to potrebujejo list papirja in svinčnik, lahko pa tudi meter, ravnilo in ostale pripomočke. Če otroci prilagajajo število polj ali igralcev, je to potrebno najprej preizkusiti, če deluje. Ko so otroci zadovoljni z načrtom, jim razdelimo podlago (lahko je iz kartona, lesa ali česa podobnega), na katero s sledenjem načrta ustvarjajo svojo igro. Uporabljajo lahko barvice, flomastre, tempare, voščenke. Otrokom prepustimo izbiro barv, vendar pa jih lahko spodbudimo, da se odločijo za neobičajne barve, kot so rdeča, rumena, modra in zelena. Opozorimo jih, da je pomembno, da se razlikujejo polja od barv hišic različnih igralcev. Za izdelavo igralne plošče jim damo od 30 minut pa vse do ene ure in pol, odvisno od ambicioznosti načrta. Sledi izdelava šestnajstih figur. Otroci lahko uporabijo tudi figure iz drugih iger ali druge predmete (npr. kovance), vseeno pa jih spodbudimo, da jih izdelajo sami. Pri izdelavi figuric je izbira materialov prav tako precej prosta; lahko so iz kartona, stirodurja, plastelina, dasmase itd. Možnosti je veliko. Otrokom znova razložimo pomen izdelave dobrega načrta, ki olajša t. i. produkcijski proces. Ko so otroci zadovoljni z načrtom, jim razdelimo vse potrebščine in njihov proces ustvarjanja le opazujemo. Če kdo potrebuje pomoč, mu pomagamo, posebej pazljivi pa moramo biti pri rezljanju stirodurja z olfa nožem. Ko so figure končane in je vse pospravljeno, sledi najpomembnejši del – igra z lastnim izdelkom! 11 3 OKOLJEVARSTVENE DELAVNICE 3.1 ŠIVANJE IN TAPECIRANJE SEDEŽA LESENEGA STOLA Cilji: ƒ Učenci se naučijo pripraviti in vzdrževati šivalni stroj. ƒ Učenci usvojijo strojno šivanje. ƒ Učenci načrtujejo izdelavo izdelka (skica, izračun velikosti in merjenje). ƒ Učenci poskrbijo za varnost pri šivanju s šivalnim strojem. ƒ Učenci razvijajo fino motoriko. ƒ Učenci razvijajo ustvarjalnost. ƒ Učenci razumejo pomen ponovne uporabe in reciklaže tekstila. Povezave z učnim načrtom: gospodinjstvo, tehnika in tehnologija Starost: 12+ Število udeležencev: do štiri (za en sedež) Trajanje: pet šolskih ur POTEK DELAVNICE Pripomočki: Za šivanje in tapeciranje stola izberemo primerno osvetljen ƒ odpadni džins (močnejša tkanina) in zračen prostor z večjo mizo in stolom. V prostoru naj ƒ šivalni stroj bodo nameščeni električni vtikači za šivalni stroj in ƒ šiviljske škarje likalnik. Šivalni stroj naj bo varen, kar pomeni, da nima ƒ strojna igla standard ali džins poškodovanih električnih kablov ali odprtih, nezaščitenih ƒ sukanec primerne barve delov. ƒ bucike ƒ šiviljski meter Šivalni stroj naj bo pred šivanjem pregledan, če je sukanec ƒ likalnik pravilno napeljan in če so nastavitve za ravni šiv ustrezne. ƒ podaljšek za elektriko Če učenec še ne obvlada priprave stroja, ga slednjega ƒ ravnilo naučimo.1 ƒ svinčnik ƒ papir za skico Šivalni stroj naj bo v primerni razdalji od učenca in na ƒ flomaster ravni površini. Miza naj bo stabilna, da se med šivanjem ƒ po meri urezana lesena plošča za površina ne trese in ne vpliva na delovanje stroja. Stroj sedalo stola naj bo primerne višine glede na velikost učenca, da mu ƒ olfa nož noge segajo do tal in lahko doseže stopalko za pogon ƒ pena za medvlogo stroja. Miza naj bo čista in prostorna, da je na njej poleg ƒ sponke za spenjanje šivalnega stroja tudi prostor za večjo količino blaga, šivalne ƒ spenjač za les potrebščine in likalnik. ƒ žebljički ƒ kladivo 1 V pomoč nam je lahko naslednja literatura: Smith 2014. 12 Pred šivanjem izberemo različna oblačila iz džinsa. Razrežemo in uporabimo samo tekstilni del (brez gumbov in zadrg, ki jih shranimo za drugo šivanje). Oblačila naj bodo še pred rezanjem oprana ter pregledana, da so brez lukenj ali drugih raztrganin. Uporabi naj se močnejše blago s čim manj elastana, saj lahko prevelik odstotek elastana negativno vpliva na raztezanje razrezanih delov med šivanjem, s čimer se oteži napenjanje blaga na sedalo stola. Blago razrežemo na različne kose oglatih oblik (kvadrati, pravokotniki), pred tem še ocenimo potrebno količino blaga. Po potrebi blago prelikamo. Pozorno ocenimo količino blaga, saj mora slednje zajeti velikost pene, leseno sedežno ploščo in dodatek blaga, ki se ga pripne na spodnjo stran lesene sedežne plošče. Šivamo kos za kosom; šive začnemo in zaključimo z utrjenimi šivi. Peno (medvlogo) zrežemo za 2 cm širše kot je površina urezane lesene plošče za sedalo stola. Sešito tkanino položimo na peno in vse skupaj položimo na leseno ploščo. Tkanino sproti napenjamo in pritrjujemo s sponkami na spodnjo stran lesene plošče, ki jo vstavimo in pritrdimo na stol. S predelavo krepimo zavedanje za ponovno uporabo odpadnega tekstila in spodbujamo učenje različnih diy (do it yourself, op. a.) tehnik predelave in popravil predmetov. 13 3.2 IZDELAVA RISB IN FIGUR IZ ODPADNIH MATERIALOV Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci razvijajo fino motoriko. ƒ škarje ƒ Učenci razvijajo lastno ustvarjalnost. ƒ odpadki (odpadni karton, ƒ Učenci razumejo pomen ponovne uporabe embalaža, plastenke, plastični odpadkov in varovanja okolja. zamaški, časopisni papir) ƒ ravnilo Povezave z učnim načrtom: likovna umetnost ƒ svinčnik Starost: 5+ ƒ flomaster Število udeležencev: neomejeno ƒ lepilo Trajanje: dve šolski uri ƒ migajoča samolepilna očesca ƒ akril barve za papir ƒ kolaž papir ƒ krep papir ƒ paleta ƒ konopljina vrvica POTEK DELAVNICE ƒ čopiči Za ustvarjanje pripravimo primerno osvetljen prostor; ƒ kozarec za vodo za čiščenje ustvarjamo lahko na mizi ali na tleh. Pripravimo potrebne ƒ krpica iz blaga pripomočke in odpadne predmete, ki jih najdemo v skoraj vsakem gospodinjstvu. Kolaž morski pes2: velikost odpadnega kartona izrežemo po želji, prebarvamo z akrilno barvo in počakamo, da se posuši. Izrežemo kos časopisnega papirja, ki ga bomo uporabili za glavo morskega psa in barvni papir za njegovo žrelo. Nalepimo mu še zobe in oči. 2 Ideja po Easy Crafts DYI (2017). 14 Kolaž akvarij3: velikost odpadnega kartona izrežemo po želji, prebarvamo z akrilno barvo in počakamo, da se posuši. Ribice skombiniramo iz plastičnih zamaškov za trup in barvnega kartona za repno plavut. Nalepimo jim oči. 3 Ideja po Trendy craft (2017). Igrački želvica4 in hobotnica5: plastenko razrežemo na dva dela. Vrhnji del uporabimo za oblikovanje hobotnice, spodnji pa za želvico. Hobotnici oblikujemo lovke tako, da obseg plastenke razdelimo na več enakih delov, lovke zaoblimo in jim narišemo priseske. Na vrat plastenke pritrdimo konopljino vrvico. Spodnji del plastenke uporabimo za oklep želvice, iz barvnega kartona izrežemo trup želvice in nanj s konopljino vrvico pritrdimo oklep. Pritrdimo ji še oči. Med reciklažo odpadkov se začnemo pogovarjati o pomenu varovanja okolja, kako skrbimo zanj, kako sortiramo odpadke in kako jih lahko ponovno uporabimo. 4 Ideja povzeta po Arusuai (2017). 5 Ideja po City of diamond bar (2020). 15 4 BIODIVERZITETNE DELAVNICE 4.1 BIODIVERZITETNI BINGO Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci poznajo naravo v lokalnem okolju. ƒ svinčnik ƒ Učenci krepijo koncentracijo – v naravi pozorno opazujejo in ƒ barve poslušajo. ƒ karton ƒ Učenci krepijo zanimanje za preživljanje prostega časa v naravi. Prostor: prilagodljiv Povezave z učnim načrtom: naravoslovje, biologija, šport (travnik, gozd, obala Starost: 8+ ipd.) Število udeležencev: neomejeno Trajanje: od nekaj šolskih ur do več dni (npr. v šoli v naravi) POTEK DELAVNICE: Izberemo primerno lokacijo, najbolje je večje naravno območje, denimo vrt, jasa ali okolica z različnimi tipi habitata, kot so obrobja naselij z gozdno jaso in bližnjim potokom. Otroci naj imajo možnost raziskovanja širše okolice. Na določenem območju se določi organizme, ki jih je tekom igre mogoče najti. Na večji plakat narišemo matriko in v kvadratke narišemo sličice ter zapišemo imena izbranih vrst. Lahko gre za živali, rastline ali kombinacijo obojega. Po želji se lahko izdela tematske binge, denimo zeliščni, ptičarski, gobarski itd. Vrste naj bodo razporejene na način, da je težavnost dokaj podobna v vseh smereh. Ob bingu za lažje prepoznavanje vrst lahko dodamo razne slikovne določevalne ključe in drugo knjižno gradivo6. Kdor v okolici prvi najde vse organizme ene vrstice, stolpca ali diagonale, je zmagovalec. Organizme se išče in obkljuka na podlagi vidne zaznave. Pri vrstah, ki jih je težje opaziti, se lahko upošteva tudi prepoznavanje na podlagi oglašanja. Igra predstavlja razvedrilo v prostem času, preko katere se otroci učijo poslušati in opazovati. Izberemo organizme, ki so primerni glede na območje in trajanje igre, saj so nekatere vrste lahko vidne samo ponoči ali ob določenem vremenu. Biodiverzitetni bingo je igra primerna za mlajše in starejše otroke, spodbuja preživljanje časa v naravi in samostojno raziskovanje. Prav tako temelji na sodelovanju; imamo namreč različne izkušnje in naše oči opazijo različne stvari, zaradi česar je smiselno odkrivanje območja po skupinah. 6 Za določanje organizmov si lahko pomagamo z naslednjimi viri: Bosch (2018), Eppinger (2006), Lipej (2006), Veenvliet in Veenvliet (2006), Vogrin (2018), Turk (2008), Zei (1998). 16 4.2 SESTAVLJANKA NARAVNIH OKOLIJ Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci krepijo risarske in ročne spretnosti. ƒ debelejši karton ƒ Učenci razvijajo ustvarjalnost in domišljijo. ƒ flomastri ƒ Učenci usvojijo znanja o lokalnih ekosistemih. ƒ papir ƒ lepilo Povezave z učnim načrtom: likovna umetnost, ƒ olfa nož ali škarje naravoslovje, biologija Starost: 7+ Število udeležencev: do pet (za en izdelek) Trajanje: dve šolski uri POTEK DELAVNICE Na papir narišemo tematsko sliko, lahko gre za prizor v naravi bodisi morje, jaso bodisi travnik. Vključene naj bodo rastline in živali, ki so značilne za to okolje. Otroci naj s pomočjo knjižnega gradiva7 ali spleta poiščejo vrste, ki se pojavljajo v nekem naravnem okolju in jih vključijo v izbran prizor. Narisano slikanico pobarvamo, najbolje z vodenimi barvicami ali temperami. Počakamo, da se slika posuši in jo zalepimo na karton. Pazimo, da je lepilo razporejeno po celotni površini zadnje strani slikanice. Ko je slikanica prilepljena, na hrbtni strani izrišemo kvadratke in jih izrežemo. Če hočemo nekoliko težjo različico igre, lahko namesto kvadratkov izrežemo like poljubnih oblik. Otroci naj nato sestavijo lastno izdelane slikanice, lahko tudi tekmujejo na čas, kdo sestavi sestavljanko prej. 7 Za pomoč predlagamo sledečo literaturo: Hoare (2017). 17 4.3 NARAVOSLOVNI SPOMIN Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci krepijo spomin. ƒ svinčnik ƒ Učenci urijo ročne in risarske spretnosti. ƒ tempera barve ali voščenke ƒ Učenci poznajo (lokalne) vrste rastlin in živali ter ƒ papir odkrivajo bogat svet biodiverzitete. ƒ trši barvni papir ali karton ƒ Učenci krepijo domišljijo na področju naravoslovja. ƒ škarje ƒ dobre ideje Povezave z učnim načrtom: naravoslovje in tehnika, naravoslovje, biologija, likovna umetnost Starost: 9+ Število udeležencev: do pet (za en izdelek) Trajanje: dve šolski uri POTEK DELAVNICE Na karton zarišemo in izrežemo kvadratke enakomernih velikosti. Na papir narišemo kvadratke manjših oblik, ki jih izrežemo in prilepimo na kartonaste ploščice. Izberemo vsebino za izdelavo igre – lahko recimo skupine živali ali rastlin, kot so sesalci, plazilci ali ptice. Za dodatno spodbujanje domišljije lahko vključimo tudi izmišljene organizme. Otroci naj na izbrano tematiko sami izberejo vrste, ki jih pritegnejo. Na izdelane kartice narišemo izbrane vsebine na način, da ima vsak kartonček svoj par. Lahko ustvarimo identične dvojice kartic ali pare slik z imeni oz. opisi izbranih organizmov, pri čemer še dodatno spodbudimo pomnenje izbranih vsebin. Tako spodbudimo zanimanje in željo po raziskovanju, kar je ena ključnih stvari za kakovostno doživljanje narave. Ko je igra izdelana, je čas, da jo preizkusimo. Kartice premešamo in jih razporedimo po igralni površini, igralci jih izmenično obračajo in iščejo izbrane pare. Kdor ugane ustrezen par, lahko izbira kartice ponovno. Igralec z največjim številom kartic je zmagovalec. 18 19 4.4 BIODIVERZITETNA INTERAKTIVNA TABLA Cilji: Pripomočki: ƒ Učenec krepi ustvarjalnost in željo po raziskovanju. ƒ večje plošče stiropora ƒ Učenec krepi povezovalno mišljenje. ƒ barvno blago ƒ žebljički Povezave z učnim načrtom: naravoslovje in tehnika, ƒ močno lepilo naravoslovje, biologija, likovna umetnost, tehnika in ƒ spenjač tehnologija ƒ papir Starost: 9+ ƒ barvice Število udeležencev: do deset Trajanje: tri šolske ure POTEK DELAVNICE Plošče stiroporja s sekundnim lepilom zalepimo ob robovih, tako da dobimo večjo ravno površino. Na zadnji strani zalepljenih plošč pritrdimo podolgovate kose stiroporja ali tanjše kose lesa, kar dodatno utrdi zalepljene plošče. Ko je ustvarjena podlaga stabilna, jo oblečemo v blago, ki ga na zadnji strani pritrdimo s pomočjo spenjača in lepila. Če izberemo morski ekosistem, naj bodo barve blaga v modrih odtenkih; v primeru kopenskih ekosistemov pa lahko izberemo zeleno ali katero od drugih zemeljskih barv. Za dekoracijo lahko iz dodatnega blaga ali drugih materialov izdelamo sloje, kot je npr. peščeno morsko dno. Pritrdimo lahko še različne dodatke, recimo kamenje in skale ali druge gradnike okolja – morske cvetnice, alge itd. 20 Tako izdelana tabla je pripravljena za zabavno učenje. Izberemo vrste, ki se pojavljajo v izbranem ekosistemu. V igro naj bodo vključeni različni elementi, kot so primarni proizvajalci ali rastline, rastlinojedi in mesojedi organizmi. Iz papirja ali kartona narišemo in izrežemo razne morske organizme8, ki jih s pomočjo žebljičkov po želji pritrjujemo na tablo. Iz kartona izdelamo še puščice, ki bodo služile kot vmesni člen za prikaz povezav med organizmi. Po zaključeni izdelavi table in izbranih organizmov nastopi čas za igro prehranjevalnih verig. 8 Pri izbiri morskih organizmov smo si pomagali s sledečo literaturo: Lipej (2006), Turk (2008), Zei (1998). Izrezane živali so pripomoček, ki v kombinaciji s puščicami služijo kot orodje za učenje in prikaz prehranjevalnih verig v morskem okolju. Učenci naj izdelane organizme umestijo v ekosistem in s pomočjo izdelanih puščic poskušajo najti povezave med njimi – tako otroci raziskujejo povezave med elementi ekosistema in njihovo povezanostjo. Igra naj vključuje menjave organizmov in razmislek o tem, kaj se zgodi, ko katerega izmed prisotnih elementov odstranimo. 21 5 MISELNE DELAVNICE 5.1 IZDELAJ ZMAJA IN POVEJ ZGODBO Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci samostojno berejo. ƒ naravni materiali npr. iz ƒ Učenci ustvarjajo iz naravnih materialov. gozda ƒ Učenci merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami. ƒ meter ƒ Učenci kreirajo zgodbo ter jo pripovedujejo. ƒ plastična jajčka za ƒ Učenci krepijo koncentracijo ob poslušanju zgodb drugih. shranjevanje ƒ listi za pisanje Povezave z učnim načrtom: slovenščina, matematika, ƒ pisala likovna vzgoja, športna vzgoja Starost: 6+ Prostor: v naravi, najbolje v Število udeležencev: do deset gozdu Trajanje: vsaj dve šolski uri oz. odvisno od števila otrok POTEK DELAVNICE Delavnico pričnemo s pripravo besed, ki jih damo v plastična jajčka (tista, ki jih dobimo v čokoladnih jajčkih) ter omejitvijo prostora, kjer bo igra potekala. V primeru večjega števila otrok jih razdelimo v skupine. Najprej si mentor izbere katera žival, morda mitološko bitje, rastlina ali kateri od drugih predmetov bo v tistem dnevu vodilo igre in raziskovanja. Osrednja tema opisane delavnice so (bili) zmaji. Na začetku delavnice skrijemo po gozdni poti ali na predelu izbranega prostora jajčka, v katere napišemo posamezne besede, ki ponazarjajo našo osrednjo temo (namesto da besede zapišemo, lahko damo na razpolago le črke, ki jih otroci potem sestavijo v pravilno besedo). Npr. v plastična jajčka skrijemo besede, ki opisujejo zmaja, na primer: glava, krila, trup, rep, kremplji (besede razdelimo tako, da jih bo dovolj za skupino otrok, ki ga iščejo). Otrokom naročimo, da poiščejo plastična jajčka. Ko se skupina ponovno zbere z jajčki, vsak otrok odpre svojo in prebere besede. Skupaj poskušajo uganiti, kakšna je osrednja tema delavnice. Otrokom prav tako naročimo, da iz razpoložljivega materiala v izbranem prostoru (npr. gozdu) izdelajo zmaja. Sestavijo ga na tleh, kot da so tla njihov kos papirja. Po opravljeni nalogi zmaju določijo ime in ga opišejo. 22 Naslednja naloga je povezana z matematiko, in sicer glede na starost otrok se odločimo, kako bodo otroci zmaja izmerili – z nestandardnimi enotami (ped, stopalo, dlan itd.) ali s standardnimi (meter, ravnilo). Vodimo pogovor o tem, kateri je daljši, širši, krajši itd. Naslednja naloga je, da si otroci izmislijo zgodbo (lahko jo pripravijo sami, v paru ali v skupini), glavni junak zgodbe pa je njihov zmaj. Otroke, če si to želijo, lahko posnamemo (video, zvočno), da bodo kasneje zgodbo lahko natipkali. Igro lahko nadgradimo tako, da otroci izdelajo kostume in odigrajo prizore iz svojih zgodb. 23 5.2 ZAKAJ JE POMEMBNO IZMENJAVATI OBLAČILA Cilji: Pripomočki: ƒ Učenci razumejo pojem “množična potrošnja”. ƒ pisalo ƒ Učenci razumejo globalno problematiko ƒ velik list onesnaževanja voda s strani tekstilne industrije. ƒ list papirja z zemljevidom ƒ Učenci poznajo alternative množičnemu nakupovanju sveta (vsaka skupina dobi tekstila. svojega) ƒ Učenci sodelujejo v procesu ozaveščanja učencev ƒ dva kozarca za vlaganje šole o problematiki onesnaževanja v tekstilni industriji. (na skupino) ƒ sedem tekočin oz. surovin Povezave z učnim načrtom: geografija, biologija, kemija, različnih struktur (zemlja, domovinska in državljanska kultura ter etika milnica, moka, olje, čaj, Starost: 13+ (s poenostavitvijo delavnice tudi mlajši) kava ipd.), lahko tudi sedem Število udeležencev: delo v dvojicah ali manjših skupinah različnih vodenih barv. Trajanje: dve šolski uri POTEK DELAVNICE9 Pred začetkom delavnice učitelj zbere aktualne podatke o porabi vode na prebivalca v Sloveniji, koliko odstotkov svetovne vode je pitne, o bližnjih trgovinah z oblačili z druge roke, o aktualnih občasnih izmenjevalnicah oblačil v kraju izvajanja delavnice. V uvodu se z učenci pogovarjamo o vodi (potrebne podatke najdemo na spletu), vprašamo jih, kaj jim voda pomeni, koliko vode menijo, da povprečno porabi Slovenec (podatek jim tudi razkrijemo), zakaj je voda pomembna, vprašamo jih, kaj pomeni, da je voda v Sloveniji večinoma pitna, podamo jim podatek, koliko odstotkov svetovne vode je pitne, pogovor napeljemo na onesnaževanje voda in na tekstilno industrijo kot eno glavnih onesnaževalk vode. Učencem naročimo, da preverijo izvor oblačil, ki jih nosijo ter kraje izvora označijo na zemljevidu. Opomnimo jih, da so oblačila največkrat proizvedena v Aziji, četudi imajo etiketo, kjer je zapisana evropska država. Na tablo napišemo države, ki so največje izvoznice bombaža, učenci pa jih označijo na zemljevidu. Najverjetneje bodo države sovpadale z državami, kjer so izdelana njihova oblačila. V nadaljevanju se znotraj skupine učenci razdelijo tako, da en učenec ponazori število prebivalcev Severne Amerike in Evrope, ki porabijo skoraj polovico vseh bombažnih izdelkov, ostali pa prebivalce Azije, kjer so ti izdelki večinoma izdelani. Učenec, ki predstavlja zahodnega potrošnika vzame en kozarec za vlaganje, ostali pa drugega. Vsaka skupina dobi listke, na katerih so naslednje 9 Prilagojeno po zgledu Biolek idr. (2012). 24 besede: erozija prsti, kemično gnojilo, pesticidi, in kako se borimo zoper njih. Učenci nato dodajo belilne kemikalije, tekstilna barvila, gorivo, prašek v kozarec z vodo še “pesticide”. Razložimo jim, za perilo. Predlagamo jim, da za vsako snov, zakaj so potrebne belilne kemikalije in tekstilna napisano na listku, izberejo simbolično surovino, barvila, ki jih učenci iz držav proizvajalk vnesejo ki so jo dobili na začetku delavnice. v kozarec. Ker se potek proizvodnje oblačil zaključi, učenci razmišljajo, kakšna pot sledi do Na tablo zapišemo ali projeciramo potek proizvodnje kupca. Ugotovijo, da je za to potrebno gorivo, ki oblačil. Pričnemo s sajenjem bombaža, kjer učence pa onesnažuje tako države proizvajalke kot tudi preko vprašanj usmerjamo v razmišljanje, kolikšen države potrošnikov, zato obe skupini dodata v davek zahteva gojenje velikih količin bombaža. kozarec “gorivo”. Potrošniki pa ugotovijo, da Učenci ugotovijo, da plantaže bombaža pogosto je zadnji listič namenjen njim, saj so oni tisti, ki povzročajo erozijo prsti. Del skupine, ki obravnava oblačila nato perejo s praškom za perilo, zato države proizvajalk bombaža v kozarec strese snov, slednjega dodajo v svoj kozarec. Kozarce učenci ki so jo določili, da prikazuje erozijo prsti. Učence pretresejo in v skupinah razpravljajo o rezultatih v vprašamo, s čim si pomagajo kmetje, da proizvedejo svojih kozarcih, in sicer kako se ob tem počutijo, več pridelka. Učenci ugotovijo, da je to gnojilo, kdo je odgovoren za takšno onesnaževanje, kako ki ga je skupina, ki predstavlja azijski kontinent, bi sami rešili ta problem ipd. stresla v vodo. Pogovor nadaljujemo o škodljivcih Učence usmerimo k razmisleku, kakšno je odgovorno ravnanje z oblačili in kakšne so prakse slednjega. Izpostavimo zmanjšanje nakupovanja, izmenjavo, popravila, predelavo, nakup kakovostnih oblačil itd. V nadaljevanju učencem predlagamo, da razmislijo, kako bi ostale sošolce osvestili o težavah tekstilne industrije in prenakupovanju oblačil. Učenci se lahko odločijo za pripravo plakatov, prispevek na šolskem radiu ali v šolskem časopisu, spodbudimo jih, da organizirajo izmenjevalnico oblačil na šoli ter jim pomagamo pri organizaciji. Lahko jih napotimo na obisk (bližnje) trgovine z rabljenimi oblačili ali priložnostnih izmenjevalnic. 25 6 LITERATURA IN VIRI Arusuai. 2017. How To Make Plastic Turtle [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=BtuwbomoWog Biolek, J. 2012. Svet med vrsticami: priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje. Društvo Humanitas. City of diamond bar. 2020. DB DIY-Water Bottle Octopus [Video]. https://youtu.be/4UnzoZ7qVnE?feature=shared Grunfled, Federic V. 1993. Igre sveta: Zgodovina, igre, naredimo sami. DZS. Bosch M. 2018. Drevesa: prepoznavanje po listih. Narava. Easy Crafts DYI. 2017. Easy DIY Kids Craft | Newspaper Shark [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=bHj4Wmz5hxo Eppinger M. 2006. Ptiči: enostavno in zanesljivo določanje. Mladinska knjiga. Hoare B. 2017. Narava Europe. Mladinska knjiga. Lipej L. 2006. Ogrožene vrste, habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Smith, A. 2014. Šivanje: popolna izdelava oblačil: orodja in vse tehnike: ustvarjalni izdelki. Mladinska knjiga. Veenvliet P. in Veenvliet J. K. 2006. Ribe slovenskih celinskih voda. Zavod Symbiosis. Vogrin M. 2018. Dvoživke in plazilci Slovenije in okoliških regij (opazovanje in prepoznavanje vrst). Mladinska knjiga. Trendy craft. 2017. Bottle cap fish art – Brilliant Ways To Reuse Plastic Bottles lids-fish origami by TrendyCraft [Video]. https://youtu.be/XLWUTxyjr_g?feature=shared Turk T. 2008. Pod gladino Mediterana. Modrijan. Zei M. 1998. Življenje v morju: živali in rastline, ki naseljujejo Jadransko morje. Cankarjeva založba. 26