Ka hladno zemljo Ilje mlj% odpira nam ljubezni vir) na polje, vrt, na slednji krov rosi božični blagoslov.
^osdroo/;cti hetlehentmGl
»Pozdravljen, betlehemskl hlev!«	Ob NJem spet greje se srce,
glasi se spet božični spev.	pozablja tuge in gorje;
Prepeva zemlja, raj strmi	goreče želje, prošnje vnete
pred Njim, ki v jaselcah leži.	nocoj posluša božje Dete.
hlev t
•Najnovejše
STARI KOROŠKI OBIČAJI. Ziljani pri narodnem rajanja pod lipo.
t.f.p JUBILEJ. Sedemdesetletnico Je praznovali te dni Ivo X r o š t, nadučitcelj V pokoja, pisatelj ln zasluižnl prosvetni delavec. Jesen življenja preživlja v mira in zadovoljstva na Ježici, a zibelka mu Je tekla V golnčni Vipavski dolini. A« mnogo leti
PATRIJARH ANTIJOHIJE — KARDINAL. Papež je imenoval za kardinala tudi patrijarha Antijohlje, monsignorja Tapu-nlja. To imenovanje je prvo svoje vrste v zgodovini vatikanske ustanove. Jugoslovani smo zaman pričakovali, da bi Vatikan upošteval naše želje in pravice ter imenoval kardinala tudi Iz vrst jugoslovenskega episkopata.
IZROČITEV NOBELOVE NAGRADE Švedski kralj Gustav V. izroča ge. Jo-liot-Curiejevi, hčeri soodkriteljice radia, letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo.
NOSNO KOST SI JE ZLOMIL v Zuozu v Švici, kjer je preživel nekaj dni svojih letošnjih zimskih počitnic odstopivši angleški zunanji minister H o a r e. Tukaj ga vidimo pri drsanju.
t IGNAC SUPAN. V Brežicah so položili k večnemu počitku šolskega upravitelja v pokoju in bivšega župana mesta Brežiee g. Ignaca Supana. Pokojni je bil doma iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah in je učakal 75 let. V tedaj nemških Brežicah je deloval kot odličen narodnjak v vseh narodnih društvih za probudo in blagostanje brežiških Slovencev. Bil je vse življenje zaveden Jugoslovan in kot tak se je tudi leta 1904. udeležil kronanja kralja Petra v Beogradu. Pred desetimi leti je stopil v pokoj, a je še vedno deloval v prospeh javnosti in leta 1928. je bil soglasno izvoljen za župana. V tem svojstvu je mnogo storil za procvit Brežic, zlasti pa za mestne reveže, ki jim je bil velik dobrotnik. Naj mu bo lahka zemlja, preostalim naše iskreno sožalje!
ODŠEL JE V VEČNA LOVIŠČA Peter s Kamna, ki se je pisal za Repovža in je bil ves podoben sv. Miklavžu. Visoko rasel je bil kakor smreka v gori in raven Se zdaj na stara leta, ko ga je težilo že polovico osmega križa. Bela brada mu je padala kakor razpenjen slap po prsih. Njegov ljudomil pogled in prijazna beseda sta ga Se prav posebno priklenila k srcu naše mladine, ki ga je prekrstila v Miklavža. A prav za letoSnje Miklavževo se je poslovil za vedno. Spomin nanj pa ostane živ. Bogate lovske Izkušnje so ga napravile za lovskega vodnika ln njegova beseda je res kaj veljala. Pokoj njegovi duši.
SESTDESETLETNICA NAŠEGA UČENJAKA. Vseučiliščni profesor dr. Metod Dolenc je praznoval te dni svoj šestdeseti rojstni dan. Rodil se je v Slapu pri Vipavi. Po prevratu je služboval kot svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, od marca 1920. je pa redni profesor za kazensko pravo in kazenski po-stopnik na ljubljanskem vseučilišču. Prof. Dolenc je nedvomno najplodovitejši slovenski pisatelj na pravnem polju. Piše kar v dveh strokah: v kazenskem pravu ln v pravni zgodovini. Se mnogo plodnih let!
(cinizem sveta
DR. EDVARD BENEŠ — PREDSEDNIK ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE Preteklo nedeljo je bil z 340 glasovi proti 100 glasovom izvoljen dr. Eduard Beneš za predsednika bratske republike. Dr. Edvard Beneš se je rodil 28. maja 1884 v Kozlanyh pri Kralovicah kot sin malega kmeta. Gimnazijo je dovršil v Pragi ter se po maturi vpisal na modroslovno fakulteto. Že takrat je navezal tesne osebne stike z Masarykom. Po enem letu je odšel v Pariz, kjer se je posvetil političnim in sociološkim vedam. Doktorat si je pridobil na univerzi v Dijonu. Iz Pariza je odšel v London, od tam v Berlin, kjer se je dalje časa ustavil. L. 1908 je položil izpit tudi v Pragi na filozofični fakulteti. Takoj nato je bil postavljen za profesorja narodnogospodarskih ved na praški trgovski akademiji. L. 1912. je začel predavati sociologijo na univerzi ter leto pozneje tudi na tehniški visoki šoli. Istočasno pa se je udejstvoval tudi že politično in sicer v Masarykovi stranki. Objavil je celo vrsto znanstvenih študij o vprašanju narodnosti, o modernem socializmu, o politični vzgoji i. t. d. Ko je leta 1914 Masaryk odpotoval v inozemstvo, je postal Beneš pravi posrednik med njim in med domačimi zarotniki, ki so pozneje dobili ime »mafije«. Koncem 1915. je Beneš tudi sam zapustil domovino in se pridružil Masaryku v Parizu, kjer je takoj postal tajnik češkoslovaškega narodnega sveta. Organiziral je po vsem inozemskem tisku sijajno propagando za samostojno čsl. državo ter začel izdajati tudi poseben list. Posebno se je posvetil organiziranju češkoslovaških kolonij po vsem svetu ter je kmalu začel pogajanja tudi z zveznimi državami za priznanje neodvisnosti češkoslovaške države ter pravomočnost češkoslovaške vlade, ki se je sestavila v Parizu in v kateri je bil Beneš že zunanji minister. Na mirovni konferenci je dr. Beneš z dr. Kramarem stal na čelu Češkoslovaške mirovne delegacije in je z velikim uspehom branil zgodovinske meje svoje države ter tudi dosegel, da so bile v mirovnih pogodbah priznane. Koncem septembra se je vrnil v Prago ter postal v novoimenovani vladi zopet zunanji minister, položaj, ki ga do svoje izvolitve za predsednika republike nikoli več ni odložil. Beneševo delovanje kot zunanji minister je še vsem v živem spominu. Dal je mladi Češkoslovaški ugled, kot ga ni dosegla nobena druga osvobojena država. Bil je eden najboljših svetovnih diplomatov, ki je poznal temeljito vsa mednarodna vprašanja ter bil prijatelj z vsemi mednarodnimi osebnostmi. Organizacija Male zveze je izključno njegovo delo. Zveza narodov se ima predvsem njemu zahvaliti, da je danes to, kar je še. Francija ima v njem najbolj zvestega zaveznika. Razorožitvene konference so imele v dr. Benešu vnetega sotrudnika. Zastopnik razmeroma male države, kot je dejansko bil, je dosegel v mednarodnem življenju ugled in spoštovanje, ki so se mu klanjali brez razlike tudi zastopniki največjih velesil. Pri njem se res lahko reče, da je duh sijajno zmagal nad vsemi predsodki. Njegovo zadnje delo je bilo, da je pritegnil sovjetsko Rusijo v aktivno delovanje v Evropi.
STRAHOTNE POPLAVE V JUŽNI SRBIJI. Nedavno je zadela naše južne brate huda poplava, ki je uničila mnogo pridelkov in terjala tudi človeške žrtve. Luda Mara je hudournik, ki izvira na vzhodnem pobočju 950 m visoke gorske planote Vitačeva. že v maju, prav gotovo pa v začetku junija presahne ta hudournik popolnoma. Na nekaterih zemljevidih sploh ni zaznamovan, v drugih pa
Že zarisan pod imenom Vatoša. Narod, ki živi ob tem ludourniku in pozna njegove muhe, pa mu je dal značilno ime »Luda Mara«.- Čim pade na pobočju bregov, ki visijo v sotesko Lude Mare, malo več dežja, se vsa voda z golih hribov zlije v razorano in precej strmo korito, da Luda Mara vzkipi in odnese vse, kar najde na poti. Voda se pojavi naenkrat kot en sam val. Na prvi sliki vidimo ostanek mosta v Vatošu, na drugi pa imemo primer, kako so valovi hudournika izpodjedaii tudi trdnejše stavbe.
Vladislavova dvorana, kjer je bil izvoljen novi predsednik češkoslovaške republike.
Pogled na Hradčane, kjer je bila volitev.

k*
ZA KRATEK CAS V ABESINIJI. — Italijanski vojaki v zavojevani Tigri urejajo vrt in sadijo rastline
BOJIŠČE PRED GOBAHEJO. — Abesinski položaj pred Gorahejo po umiku
italijanske vojske.
Dr. Robert Hockmann, šef delegacije ameriškega Rdečega križa v Abesiniji je bil ubit o priliki italijanskega bombnega napada.
Mladi Abesinci se vadijo v obrambi proti plinom.

Cesarski palača v Addis Abebi (na levi cerkev, sezidana v spomin Menclika)
au .jL«J KRALJEV Pi&ED POLETOM. — Abesins«. vladar Haile Selassie na letališču v Addis Abebi, odkoder jc z letalom potoval na bojišče k svojim četam.
.......»laasMasssg-	".w_____ .	^	......\
Na levi: dekle iz amharske pokrajine. Na desni: cesarjeva hči, princesa Tsahai.
LEPOTICI IZ ADIGRATA.