BEŽIGRAJČANI IN CESTE
Obvoznica Črnuče-Dolgi most šele čez štiri leta
O delu samoupravne interesne skupnostf za uresničevanje 1O-tetnega programa gradnje cest v Ljubljani
Leta 1975, smo v delovnih organizacijah razpravljali o predlogih samoupravnih doku-mentov za ustanovitev samou-pravne interesne skupnosti za uresničevanje 10-letnega pro-grama gradnje ceslnega omrežja mesia Ljubljane Ob-činski sindlkat je bil nosilec ak-cije zb sprejem sporazumov in za konsiituiranje konference deJegafov nate občme.   ,
Delegati so se pri svojem de-lu moralt prebijati skozi do se-daj malo znano področjedela-samoupravno urejanje gradnje cestnega omreija V mejah svojih sposobnosti so predelali gore gradiva. ki so ga za seje prejemali od delovae skupno-sti SIS. sprejeli so stališča dele-gatov in jih posredovali vskup-ščini SIS
Delovne organizacije so do-kaj redno poSiljale svoje dele-gate na občtnake konference. kar pa ne velja za krajevne skupnosti.
Plod dosedanjega dela je do-graditev Drenikove ceste in re-konstrukcija križišča na Tttovi cesti ob stadionu. Hkrati je to tudi edino urejeno cestišče za Bežigradom iz 10-letnega pro-grama.
Največ smo pričakovali od gradnje mestne obvoznice: Čr-nuče-Tomačevo (Smarttnska cesta)-Dolgi most in ureditve križifiča Titova-NemSka cesta. Zaradi gradnje mestne obvoz-nice |e predvideno tudi rušenje
stavbe Titova 20T, kjer je bit sedež nekdanje krajevne skup-nosti Posavje. Bežigrajska konferenca je bila močno zain-teresirana za pravočasen od-kup(leta 1977.)omenjenestav-be. Še posebej zaradi potreb po družbenih prostorih ob razdeli-tvi krajevne skupnosti Posavje. V tej zvezi je hišni avet Titova 201 prejel dopis strokovne službe Republiške skupnosti za ceste z naslednjo vsebino:
»Zaradi zelo velikih stroškov gradnje mestne obvozne ceste smo prisiljeni graditi cesto v etapah Vprvretapibozgrajena 4-pasovna cesta na odseku Ce-lovška cesta-Dolgi most. v dru-gi Oolgi most-Oolenjska cesta in nato Črnuče-Tomačevo (Šmartinska cesta>-CelovSka. to je tisti odsek. ki bo zahteval rušenje vaSe stavbe. Tak vrstni red gradnje narekujejo pro-metni indrugi razlogi.Neglede na to pa je sprejet sklep, da se izdelajo glavni projekti ceste tudi za odseke, ki gredo v grad-njo v drugi in tretji etapi.
Prvo etapo začnemo graditi v letu 1978, drugo v le!u 1980. Pri takem vrstnem redu ne more-mo pričakovati začetka grad-nje tretje etape pred letom 1982, kar pomeni. da bo stala stavbaTitova20i Šeprihodnjih 4-5 let.«
Iz primera Titove 201 in iz poročil SIS za ceste je konfe-renca delegatov občine Beži-grad dne 27. marca ugotovila:
-  programgradnjecestnega omrežja mesta Ljubljane krep-ko kasnt;
-  planirana sredstva za po-sameznl objekt se povečajo za 2-3-krat;
-  kasni  se  pri projektant-skih, pripravljatnih tn izvajatnih deiih;
-  zamujanje rokov ima ne-posredno posledico - poveča-nje stroškov gradnje;
-  delovna skupnost SIS s svojirn   kadrovskim   potencia-lom ne bo kos projektnim nalo-gam 10-letnega programa.
Konferenca delegatov obfit-ne Bežigrad je predtagaia. da izvriilni odbor S'S in delovna skupnost, skupaj z druzbeno-političnimi organizacijami me-sta Ljubljane in Ijubtjanskimi občinami poišče najbolj ustrezno organizactjsko obliko vseh sil, ki delajo pri projektira-nju po 10-letnem programu gradnje cest v Ljubljani {LUZ, Soseska, projektantske orga-nizacije in drugi), ki bi celovito delovale do zaključka 10-letne-ga programa.
Drugi del prizadevanj dele-gatov občine Bežigrad je po-svečen samoupravnim nor-mam SIS. Že od začetka so po-grešali informiranost in sicer preko svojega delegata. ln(or-mirani so bili izključno preko delavca delovrte skupnosti SIS. Opozorili so na pomanjkljivost SIS, da Člani izvrSilnega odbo-ra nimajo svoje delegatske ba-ze.
Posvetili so se tudi samou-pravnim aktom, ki urejajo delo StS in njene delovne skupnosti. Pri ustanovitvj SlS so se delavci detovne skupnosti po vzoru na -slrokovno službo« Republi-ške skupnosti za ceste nazvali »strokovna služba« Na 4. skupšČini SIS so jih opozorili, da naziv ni v skladu z zakonom o združenem delu.
Na zadnji skupščini so opo zorili tudi na nejasnost deftni-cije dela delovneskupnosti, na neskladje posameznih členov osnutka sporazuma o medse-bojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in SlS z zakonom o združenem delu in naneizdela-ni sistem nagraievania po delu detavcev delovne skupnosti.
Za pričakovati bi bilo, da bi pred detegate prišli popolni osnutki samoupravnih aktov; žai tega ni bilo.
Med drugim so na zadnji, 5. seji skupščine imeli tudi dele-gatsko vprašanje, na katerega niso dobiti odgovora od pred-stavnika deiovne skgpnosti. Vpražanje se glasi: kdo je nosi-lec idejne rešitve Karlovškega vozlišča, takšnega kot se izvaja (odgovorni projektant - prii-mek in ime)? Odgovora na skupščini niso dobili.
R. MOMIR