POLITIKA DO DROG
Vito FIAKER*	izvirni
ZNANSTVIiSl
čianek
DRUŽBENE OKOLIŠČINE UŽIVANJA DROG"
Povzetek. PonaracU ti/)()logije, ki sledijo mzroju kariere uživalca oz. intenziteti tižiranja, zanemarjajo družbeno konstrukcijo uživanja oz. ustvarjanje okvirov, v katerih lahko uživanje drog mzumemo. Ce analiziramo različne tipe uživanja vidimo, da je uživanje drog v naši citnlizaciji lahko rekreativno, ko temelji na neutilitarni, ekspresivni uporabi, kjer je v ospivdju estetski užitek sublimnega tipa, po drugi strani pa je lahko utiUtarno, ko gre za medicinsko oz. terapevtsko obravnavo. V obeh primerih je droga blago, ki nima svoje produktivne in reproduktivne funkcije. Droge pa ne obstajajo kot blago i> tradicionalnih družbah, kjer je uporaba vtkana v družbeno tkivo, mamilo pa se proizvaja za lastno uporabo z lastnimi sredstvi. Nekonformistično uživanje je četrti tip, ki se razlikuje od tradicionalnega po svoji ekspresivnosti. ki beži definiranju droge kot blaga. Štirje tipi tvorijo matriko z dvema dimenzijama: piva je, ali je droga blago ali pa vernaktilarna dobrina; druga pa. aH je uživanje heteronomno in instrumentalno ali pa avtonomno in ekspresivno.
Ključni pojmi: droge, tipologije uživanja drog. socialna konstrukcija uživanja drog.
Od tipologij k matrici drog
Ponavadi tipologije užiranja drog izliajajo iz intenziietc uživanja ali bolje rečeno, iz inienziiete vključenosti v družbene procese povezane z uživanjem drog. Te tipologije praviloma spremljajo različne stopnje kariere uživalca in so v analitičnem smislu pripravne bodisi za .spremljanje prehodov iz enega načina uživanja na drugi oziroma za spremljanje razvoja vloge uživalca, bodisi za razlikovanje med različnimi skupinami uživalcev glede na njihove praktike uživanja. .Senghers (1989) npr loči med uživanjem, kjer je v ospredju farmakološki vidik uživanja, psihološki in nazadnje socialni vidik junkyzacija, kjer stopi v ospredje socialna vloga junkyja oz. socialni vidiki: posledice kriminalizacije, črnega trga itn. Sami smo na podlagi tujih tipologij in .svojih raziskovanj sestavili tipologijo, ki upošteva niz različne intenzitete uživanja in vstopanja v različno močne vloge uživalca:
• Dr. Vito Hnkcr. iltKcni lui Vl.mblit>lt zti socUitiio ttolo.
' Odiiel! temelji lui IfeseMii. ti Je bito iiiiegmteii det nniftuiiv Droge in na.<iljc. ki jo je avtor s softelat--cl zabljiiCil iiti Miruvnem iiiiliiiitti letu l'Ji)J.
iieiižirald. piiloinosliii uživalci, tvelni uživalci, odvisni, zasvojeni, jiiiikyji (I-hikcr 1993, H-20). Vse te (ii)ologijc temeljijo iia liku juiikvja, ki tudi sicer delerininira diskiirz o drogah Teimi se je deloma izognil Dekleva (1999, 72), ko je nizvil bolj prefinjeno tipologijo predvsem rekreativnih (praviloma nezasvojenih) iiživalcc\-plesnih drog, ki zajema fazo eksperimentiranja, podaljšanega eks|>erimentiranja, stabilno, v življenje integrirano uporabo, stabilno uporalx), ko droga pre\eva življenje, aktivnost na sceni, zapuščanje scene, zapustitev scene ter "pametno" upo-ralx) izven scene.
Prednost teh tipologij je hkrati tudi njena pomanjkljivost. Te tipologije nam namreč omogočajo spremljanje posameznih karier na potlročju obravnave, hkrati pa tudi omogočajo načrtovanje socialnih in javno zdravstvenih intervencij glede na lip uživanja in z njim |X)vezanega zdravstvenega ali socialnega t\eganja, ne povedo pa nam dovolj o socialnem okviru uživanja, kako različno uživalci uokvirijo .s\oje |>očcijc in kakšna je tiružbena kon.strukcija samega dejanja. V tem smi.s-lu je zanimiva Ku.^cvičeva klasifikacija, ki poleg niza različne intenzitete uživanja in vstopa v vlogo uživalca (eksperimentatorji, rekreativni občasni uživalci, funkcionalni, disfunkcionalni zasvojenci) naSteje Se tipe, ki v ta niz [m dimenziji intenzivnosti ne sodijo: družbcuo Iraclicioiialni uživalci, lempeviski in nekonfornii-stični uživalci (KuŠevič 1987, 197-20.^). Tc kategorije so očitno kategorije različnega regi.stra. ki kaže na drugačne družbene okoli.ščine uživanja kot niz intenzitete, stopnjevanja uživanja in prehoda v vloge uživalca. Ti tipi uživanja kažejo na družbene okoliščine, ki so drugačne od tisiih, ki prevladujejo v naši civilizaciji in kulturi, kjer uživanje hkrati razumemo kot rekreacijo in ga pre|x>vedujemo, kjer je droga blago, ki prinaša dobičke na črnem trgu ali pa ludi legalne farmacevtski industriji.
Rekreativno uživanje
Pojem rekreativnega uživanja pona\adi uporabljamo za uživanje, ki je lahkotno, dejavnost, ki jo opravljamo v prostem času. To uživanje bi lahko definirali kot tisto, ki je namenjeno predvsem užitku izkušnje .same in kjer so kori.stni učinki drugotnega pomena. V tem smi-slu uživanje mamil so<li v tiste člove.ške dejavnosti, ki jih pona\ adi opisujemo z besedo zabava, razvedrilo in igra. V klasifikaciji iger, ki jo je nekoč naredil R Caillois (1977), bi uživanje drog .sodilo pra\- gotovo kategorijo iger, ki jih je poimenoval rerligo, se pravi v tiste igre, kjer so pomembni prav nev.sakdanji telesni občutki in drugačne zaznave (npr. spuščanje |X) toboganu, vrtiljak i|xl.). Lahko bi kdo trdil, da uživanje mamil zaradi dimenzije igranja vlog sodi lahko tudi v zvrst iger minies (igre vlog oz. o|X)našanja) ali pa zaradi konfliktov s policijo v agun (tekmovalne igre) ali celo zaradi izzivanja u.sode (npr glede predoziranja) v aleo (igre naključja in verjetnosti), vendar pa je v vseh treh primerih to tam, kjer se igra neha, kjer postanejo posledice uživanja drog resnične in u.sodne. Seveda se rekreativna uporaba mamila skozi kariero od eksperimentiranja do bio-psiho-socialne potrebe temeljito preoblikuje, tako da se lahko utemeljeno v|)rašamo, ali je to še vedno rekreacija. Na ravni vsakdanjega govora bi težko
odgovorili ijriirtiiino. Na analitični ravni pa jc naS odgovor vsaj začasno pozitiven. Res jc sicer, da ix)stancjo oi<oiiSčine iiživanja dosti manj igrive in zabavne in da je lajSanjc absiinenčnih težav z novo dozo vrsta sanioinedikacijc, da je podrejeno določeni siibkulturi ter v nasprotju z dominantnimi družbenimi vrednotami, vendar bi samo izhociiSče tlejanja uživanja droge še \eclno težko podredili drugim družbenim okoliščinam.
Ko Klein (1995,62-63) analizira užitek cigaret, izhaja iz Kantovega razlikovanja med čistim estetskim užitkom lepega, ki izhaja iz mirne kontemplacije končnosti opazovanega predmeta in šokom brezmejnosti, ki ga doživimo pri brezmejnosti sublimnega užitka. Sublimna, vzvi.4ena lepota nas navda s sirahospo.?to\'anjem, izkušnjo bloka, nezmožnosti predstaviti si neskončnost, ki jo lahko dojamemo samo z razumom. Sele razumevanje neskončnosti nas na\ cla z zadovoljstvom; prevladovanje bolečine spoznanja omejeno.sti naše domišljije. Klein citira Kanta:
Občutek stib/hiiiiegd Je užitek, ki ga doživimo le f>osrecliio, proizrede gei občutek, da so uaSe življenjske sile za trenutek blokirane, ki nni sledi <ie ntoCneJša sprostitev le teli; in se torej tudi kot čustvo ne kaže kot igra temveč kot resno delo domišljije.
Tobak, kot tudi druge droge, nima prijetnega okusa, "užitek" ki jc povezan z uživanjem tobaka je negativen, ni zares užitek. Prva izkušnja s tobakom (podobno tudi npr. s heroinom) ni prijetna, predvsem pa jo dojemamo kol nekaj resnega, ncigrivega. Klein pravi, da jc strupenost in za.svojijivost, kljub zavetlanju škodljivih posledic, ravno osnora "mračne osnove" estetike uživanja tobaka.
1'den izmed uživalcev heroina je dinamiko užitka heroina opisal podobno:
Vsak narkoman, ko si gre kupit dmgo, občuti strah in pričakovanje, da dobi.i liors oz. da se zadaneš. Ko ga imai v rokah, občutiš neznansko moč. Do tivnutka, ko si heroin vbrizgaš. Potem ni več, sledi blaženost, pomir-jenost.
O primatu užitka v mešanici brezupa, straha in bolečine nam govorijo podatki, da zasvojeni uživalci velikokrat, četudi so na mctadonu, užijejo heroin. Podobno nam govorijo podatki o "dozorev-anju" junkyjev, o spontanem opuščanju uživanja heroina pri določeni starosti (okoli 35), ko uživanje ne prinaša več nobenega užitka (Stephens 1991,98-101). O tem priča tudi izjava nekega uživalca, ki je po več letih zasvojenosti na metadonskem vzdrževanju:
Opazil sem, da se da živet brez hemina. Greš lahko na kakšen koncert, ne da se zadaneš, se imaš lahko dobro, ne da kaj vzameš, od ilegalnih aH legalnih drog.
Navsezadnje tudi početju zasvojenih alpinistov, kvartopircev ali hackerjev, četudi so izidi lahko usodni, ne bo nihče pripisoval kakšne drugačne narave kot
rekreativne. Gre namreč za |X)vseni nekoristne neiitilitarne dejavnosti, ki služijo le ustvarjanju občutkov, doživetij.
Terapevtsko uživanje
Nasproti rekreativnemu uživanju .se ponavadi posta\'lja medicinsko ali teiri-perlsko iižiraiije ituimil. Družbene okoliSčine so tukaj povsem drugačne. Uporaba mamila je tukaj definirana predvsem utilitarno, .se veže na vlogo bolnika in tudi deloma zdravnika in sledi kavzalnemu mehanicističnemu motlelu, ki prevladuje z<lravst\eni logiki. Slednjega bi lahko v močno poenostavljeni obliki |xjvzeli takole:
Shema: Družbena definicija medicinskega uživanja mamil
težava
ujmraba agensa, ki naj bi težavo odpravil ali olajšal odstranitev ali olajšanje težave.
Čeprav je prisotnost lika zdravnika jK^gosta, pa ni nujna, kar dokazuje \clik krog uživalcev različnih substanc, ki .so na spisku zdravil, pa jih za otipravljanje s\ o-jih težav od nespečnosti do slabega počutja ljudje uporabljajo brez zdravniškega blagoslova. Za di.skusijo o uživanju ilegalnih drog pa je ta lik zelo pomemben, kajti definira jemanje opiatov kot utilitarno-zdravstveno in ne kot rekreativno-. S tem ustvarja radikalno drugačne okolii5čine uživanja: metadon.sko vzdrževanje izdvoji občutja, ki jih iščejo rekreativni uživalci in ki so znana v kulturi uživanja, ne |X)udari užitka, ampak ga včasih celo izniči, |X)leg tega zmanjša dramatičnost absti-nenčne stiske. Podobno medicinski okvir užiranja morfija naredi odtegnitveno krizo povsem nepomembno, poročajo (Kuševič 1989, 210) na primer, da velikokrat ljudje, ki jim je predpisan ntorfij z;jradi medicinskih razlogov, ko jim zdravniki jjrekine terapijo, prenehajo povsem brez krize, je ne občutijo ali pa ne zaznajo oziroma spoznajo.
- lUill lMtsliii.ll legtiliztidjc tnimrna lxilje tvCeno ilekriiiitiKitlzddJe btiiuilils« v iieiuilvnli itrianili '/.DA. iiriijtijo zilmniibti Lnl nosilca ilriiibeiio priziuiiii-Kii titiiiiiijii ktiimbisii. IhSiiviio zalnimulajti iiimiivC omoffiiti iiiirmijc luiiuiltisti no (iisiiiO luisivl zitniniilui. Kes jv. itii luinMs ileliijv l>lagfuli'jm> pri ivlibviii HUTilii iffititf (/irvJiltul. mi/iiviui. slivs. nib) in Je celo liri nctiaieriti tyiteznili sbonij ne/iofireSljii.-, iviiiltir pri leli zakonih ne ure lolilto za metlibalizacijo iiiininja kot za usU nrjanje .ipraiije i' rejiresiriii /Kililiki do kaiiabisfi.
Cc bi lioteli razdelili opojne .siilxstancc na tisie, ki jih uporabljajo predvsem rekreativno (lialiicinof;cni, kanabis, kokain in heroin) in liste, ki jih iiiX)rai>ljajo pretežno v terapevtske namene, vključujoč sanioinedikacijo (barbitiirati, sedativi i]xl.), bi videli, da ta delitev ne bi bila |X)Vseni upravičena. Terapevtska zdravila uporabljajo v raznih kombinacijah tudi rekreativno, predvsem pa smo v zgotlovi-ni bili priča medicinski uptirabi substanc, ki so zaradi kriminalizacije postale skoraj izključna domena rekreativnega uživanja. Heroin in kokain sta bila v prejšnjen» stoletju izumljena predv.sem kot zclravili. Tudi sedaj smo priča, da uživalci rekreativnih mamil uporabijo ilrogo za izboljšanje svojega stanja, npr. kanabis pri prc^ hlailu, heroin proti bolečinam ipd., se pravi v skladu z modelom terapevtskega uživanja. Tudi vzdrževanje na metadonu sledi tej logiki. Iz mamila postane zdravilo.
Mehanicistična logika zdravila kot panaceje za vse težave ni razSirjena samo v medicini, ampak tudi v logiki \sakdanjega življenja in goto\'o prispeva plodno gojišče za razvoj kakr.^nekoli zasvojenosti od mamil, tudi tiste, ki nastaja v rekreativno definiranih situacijah uživanja, saj vzpostavlja .substanco kot absolventa težav. Lindesmithova definicija za.svojcnosti' od opiatov kaže na nek način na to, tla je zasvojenost sinteza obeh lipov uživanja, saj je ena komiwnenta za.svojenosti prav uživanje mamila, da bi se odstranile abstinenčne težave, kar je v skladu z zgo raj omenjeno logiko (.samo)medikacije. O .spletu obeh tipov uživ-anja govori tudi na.slednja prigoda, ki jo je zabeležil eden od sodelavcev raziskave:
fauez je ahstiniral že dalj časa. Zavestno in nspeHiio je odklanjal rse izzive, da bi znova poskusil drogo. Nekega rečem se Je znaiel v simadji, ko seje -po neiinniosti' znašel v pretepu, sam proti skupini pretelKičer. Seveda je potegnil kratko. Ite razbolen sije poiskal heroin, da bi si olajšal neznosne bolečine, kisa mn jih povzročili udarci njegovih naspmtnikov. Gledano nazaj si je razlagal, da je nezavedoina provociral svoje nasprotnike, verjetno zato, da bi lahko užilhemin.
Obstajajo teorije, ki pojasnjujejo nagnjenost nekaterih k uživanju in zasvojenosti z 0|)iati z vrojenim primanjkljajem endorfinov in imajo redno uživanje za povsem logično samomedikacijo takih ljudi. Potiobno .se govori o samomedikaci-ji ljudi, ki bi sicer doživljali močne duševne sti.ske in bi jih morali zdraviti s psiho-farmaki, pa z uživanjem opiatov "skrijejo svoje simptome".
Uživanje drog, pogojeno s sociokulturno tradicijo
To je uživanje, ki je vtkano v vsakdanje življenje neke tradicionalne skupnosti. Mamilo je del ritualov določene skupnosti. Opij se na primer v hidiji in nekaterih so.sednjih državah kadi ob določenih priložnostih, enkrat na me.sec, in večina uživalce\- ne postane z njim zas\ojenih. Priložnosti so lahko povsem družabne kot
■ /•»; Umlvsmllhii fMuiniiie nMo iamijeii. bo itntirl tilKliiieiičiie letatv. Jih kni iiike lnmcviniiiiliio pn-fHiziKi in se liiko imiiči tile/K-li/ki dmni lem/Miiuivljaiijcm tu iztm.iiije/iritl<il>i slalliCo in i cttenje zasnt-Jenai (t.iiitlfiiiiilh t'X,<J. tHI).
pri kajenju hašiSa na Bližnjem vzhodu, lahko so verske kot nj^r. uporaba pejoila v Meliiki aU povezane z klimatskimi razmerami in neugodnimi delovnimi pogoji kot žvečenje koke v Andih. Večina takega uživanja je povsem iz\cn logike rekreativne ali medicinske uporabe, čeprav se te droge uporabljajo tutli v zdravilstvu in ob družabnih srečanjih. Razlika je predvsem v tem, da je uživanje tradicionalno in ver-nakularno. Opij, haši.^, koka so rastline, ki so doma pridelane in uporabljene niso blago. Včasih so droge ravno nasprotno od blaga: plemenska skrivnost. V primeru gob psilocibink je pleme Mazatekov njihovo skrivnost čuvalo štiristo let in je zahodna civilizacija zanje izvedela šele pred kratkim.
Skratka, tradicionalno so razna opojna sredstva in zelišča bila na svojstven način vtkana v družbeno življenje, njihovo uživanje je bilo večinoma predpisano z rituali, včasih strogimi, povezanimi z religijo, včasih bolj relaksiranimi, povezanimi z družabnim ali delovnim življenjem skupnosti. Tudi v zahodni predindustrijski družbi so posvečene zeliščarice znale uporabljati psihotropne snovi (nore gobe, volčje češnje idr.) in tip pitja, ki je najbolj pogost v mediteranski kulturi, je zmeren, povezan z delom in družabnimi dogodki, na simbolični ravni tudi z liturgijo, pozna manj zlorab in tudi deviantnega pijanstva.
Če so vse civilizacije v zgodovini poznale mamila (izjema .so verjetno le Eskimi, Go.ssop 1993, 1), pa lahko rečemo, da so droge novodobna stvar. Novotlobna v smislu fenomena industrijske družbe. Način proiz\'odnje, distribucije in regulacije, kot tudi mesto, ki ga imajo v vsakdanjiku, so bistveno različni v primei-javi s tradi-cionalninii družbami. To ne \elja samo za ilegalne, ampak tudi za legalne droge. Zelo dober in ilusuativen primer so razglašene opijske vojne. Bistvo opijskih vojn je bilo v tem, tla si je Britanski imperij širil trg na Kitajsko in ravno z opijem načenjal avtarktičnost kitajskega prostora. Opij, ki je bil vtkan v tradicionalno indijsko družbo, je na Kitajskem postal blago, ki je rušilo ureditev. Opij kot blago je bil preko opijskih vojn sredstvo vzpostavljanja globalnega ekonomskega prostora.
V sodobni (industrijski) družbi so droge predvsem blago. Ce pogledamo na evropsko sceno, je od samobitnih mamil obstala samo industrijska artikulacija vina in piva, vse ostale substance, zvarki itn., so utonili v pozabo ali pa so zreduci-rani na raven zeliSčarstva. Mamila, ki so v prometu, so izdelki nove dobe, ki so jih proizvedli v kemij.skih laboratorijih v zadnjih dveh stoletjih ali uvozili iz drugih, novih krajev (npr. tobak iz Amerike). Tudi žganje je v tehnološkem in zgodovinskem smislu protlukt no\'e dobe.
Status drog kot blaga implicira že v načelu odvisnost uživalca - potrošnika. Ta je odvisen od verige proizvodnje in distribucije, kot to velja za vse vrste blaga. Razlika nted drugim blagom in drogo-blagom je v tem, da droge nimajo izrazite utilitarne nejx)sredne uporabne vrednosti v družbeni produkciji' ali reprodukciji'.
' Izjeiiui so itiziie imie tlo/miifti.
' r.na izmeti dislinbdj itwil legalnimi iii ileiiolntmi tlrtigamije mortUi nwiio v lem. <lti lolMib in tilbo-hal, brn liiilifiiniKiceflsbo Istlelinid [mmiijeralti. na neb noCin rztiriiijejo ilelorno slin v rleloriiem obilcj}-jiiinjcne'bi-orijo'ozinjmasci!b()illJiivlnsleilicebeiieJfi!lelep^^
In btilibor monla sianejo tiriavo zanull zilnirslivnili Imsledic. lolibo iiuli /iriliranljn s sbrajievanjem iiv-Ijenjsbe dobe in manßo Jmbojninsbo ubremeniivijo Ilegalne droge /ta delujejo hitreje In so mladinsbi fenomen, se/irari ogroiajo delovno sHo v zaCelbii.
Droge imajo predvsem estetsko uporabno vrednost za ustvarjanje užitka ali odpravljanje bolečine. Ravno na presečišču užitka in bolečine ter protislovja med primanjkljajem reproduktivne uporabne vrednosti ter presežkom užitka pri konzu-miranju drog, naredi droge kot zanimivo točko za državo in druge oblike oblasti. V tem smislu se droga približuje idealu blaga, ki se ga samo troši in je na nek način antipod zlatu kot osnovi za denar oz. denarju kot splošnemu ekvi\';ileniu vrednosti. Morda je to tudi vzrok za dejstvo, da so vse opojne substance pod takim ali drugačnim nadzorom države, bodisi prepovedane bodisi regulirane z medicinsko oblastjo bodisi kot monopol države. V vseh primerih gre za vzvod umetnega višanja cene ustvarjanja dobička in za subjugacijo oziroma podrejanje uživalcev eni izmed vej oblasti.
Nckonformistično uživanje
S tem, ko so substance omamljanja postale blago, so se izmuznile tradicionalnim okvirom uživanja. Nova prijemališča, sedaj rekreativnega in medicinskega uživanja, so postala industrija in trg (legalni in črni) ter n>edicinski institucionalni kompleks. V vsakdanjem življenju pa so postali žepki kulture uživanja različne sub-kulture. Te so tiste, ki s svojo imažerijo, vzorci uživanja, vrednotami in normami uravnavajo vsakdanje uživanje večine rekreativnih drog, toliko bolj prepovedanih. Tako bi lahko govorili o neki novi samobitnosti oz. vernakularnosti man>il, ki jo imajo znotraj določene subkulture. Seveda pa ni moč govoriti o \ernakularnosti, ki velja za uživanje v tradicionalnih skupnostili, saj je navsezadnje subkuitura vedno v tesnem razmerju z dominantno kulturo. Takega trenutka v Mariboru se spominja eden izmed udeležencev takole:
V Mariboru smo imeli eno čisla tripaSko sceno, sicer Je polovica folka tudi fiksoUi občasno. Nekaterima so bili tiidijiinkyji, rajHi bi rekel čisto po procentu, na primer, da je bilo 10% takih, da so bili jinikyji, drugo je bil folk -iO-40%, ki so se občasno zraven Se Jlksali oziroma so bili še občasno junkyji, se pravi, da so bili tudi zafiksani. Večina folka pa je bila takšna, da je zakajala, pa kije jemala tripe...
Imeli smo bend, dva benda, pojavljali so se ljudje, ki so recimo zdaj renomirani glasbeniki v džezii ali v klasični glasbi, ki paš Kazen tega smo imeli bend 'Red Star'. To je bil en bend, kije nekje imel že ime po enih tri-pih, ki so se takrat pojavih in so bih zelo dobri, bile so šestemkrake temno nleče zvezdice, zelo hiškane in zelo močne in nekje se je scena odvijala okoli tega benda, maksimalno zadeta.
Bilje ves ta folk, ki se je vrtel okrog tega benda, bih so recimo pesniki, Jilo-zofi, dekadenti, živeli smo na tak način. Denarja smo imeli dovolj in zelo ekstravagantno smo se oblačili, vse možne žamete, brokate in vse možne barve: rumene, zlate, vijoličaste, rdeče in podobno; nastalo Je neko jedro
onih sedem do deset do peliiajsl ljudi, ki so nekje eu imidž dajali celi skupini. V bistvu se je ta stvar razvijala tako, da je bilo okroi> Se recimo kakšnih petdeset aH sto ljudi, ki so obstajali okoli tega, okoli te ožje skupine, so pa morali hiti zaradi same scene Recimo, da Maribor ni veliko mesto, ljudje si ne upajo nosit dolgih las, ozimma, se identificirali kot uživalci drog. oziroma, se izpostavljati na takšen način, da .sepač tako oblačijo. To v 70. letih je bila odločitev, da se boš ti oblačil oziroma obnašal kot mcker, ki ima neke vzore v psiliedelični glasbi. V enih takih .icenah, ko so j>nsotne droge, se je nntogo ljudi, ki so bili tudi aktivni, moralo skrivati v enih takih okvirih, čisto normalni, to se pravi, da so sicer počeli stvari, ampak da .m bili nevidni.
Tiik;ij smo priča tisicnui, kar Kiiševič poiincniije nekonformistično uživanje mamil. P« sedcmclcsctili letih siccr mamila niso nikoli več- imela tistega političnega nalxija kol v hipijexskem }»ibanjii, ko je Jerry Rubin v svoji programski knjigi Do it! zapisal, cia je pr\'i joint, ki ga pokadiš v krogu vrstnikov, obred prestopa iz straight dru/.lx- v krog revolucionarne kontra kulture. Vseeno pa liki kulture listili let vztrajajo usidrani v mladinski kulturi (Janis Joplin, Jimmy llendrix, Jim Morisson im.) in je iiporni.šl\o še \ edno del ozadja uživanja nedovoljenih mamil. Moja teza je cek), da se je mladinsko vprašanje (vsaj za oilrasle) metonimiziralo v problem droge (Flaker 1992). In ob večji generacijski tolerantnosti in razkroju splo.šnega mladinskega gibanja, postajajo droge ena izmed redkih točk, kjer je u|X}r spk)h možen, kjer je možno izraziti nesirinjanje z obsioječim \ sakdanjikom. Droge so namreč javno in močno obsojene kot sovražnik ljudstva in uživanje predvsem nj^r. heroina še vedno šokira in škandalizira otlrasle". Droge ostajajo točka prekinitve in nestrinjanja s .svetom odraslih.
Kot vsak poskus pobega, se tudi tega lo\ i v posnarjene like niedijskc produkcije ali rutine vsakdanjega življenja, kjer v olx-h kraljuje lik junkvja. Uživanje droge je v zelo redkih primerih politično dejanje, se pa zgodi v okviru antiprohibicij-•skega gibanja kol npr., ko Marco Pannela kadi joint v rimskem parlamentu ali jia pri nas konec osemdesetih .Slave (îorjujj na Trgu .Svobotle Mariboru. \'prašanje tirog ostaja p<}litično vprašanje. Na ravni pravic zadira v temeljno pravico ck) osel> ne .svobode in do samodeterminacije. Samo uživanje drog namreč ni dejanje, ki bi omejevalo s\ obodo drugega, je zločin brez žrtve in ni etičnega argumenta za prepoved uživanja, ki bi temeljil na deklariranih vrednotah me-ščanske ureditve". Na ravni produkcije subjektivnosti po eni strani |x)stavlja pred nas vprašanje užitka in njegove stvarnosti, po drugi pa konstrukcije drugosti in .socialnosti. Paradoksalno gre pri tirogiranju za precej bolj realen užitek v primerjavi s simuliranimi užitki, ki nam jih ponuja postmoderna medij.ska produkcija in indu.strija užitka na .s\ojih plakatih, ki pa jih ne moremo nikoli ustvariti, .saj gre za realno kemično učinko-
• .Mh/tiiui tUe (IWZ42) fmrl: -l.'softi zitiKloilii.ilse ih/if in rjilirii mUiilInsItih nilMtiijjv cmd-ti liuti iiSfHUi ml/Hltii.dv luirhonmiiije. .../• itciviili-svlili /m je iznnUd iMlm ni{rcsijc in wim^m-^iii /irnh-aui mltiMi. • Čvlmir jv U-iku h-j intilrl ne inilnliii. se iriiitini liihij (MiLtizali. tlii m ù.«/n iiikn. ilii olmnjti nek rezidnnm iiluiriiii^li «. ki se liiliku {in'iMikiiJe r liiiuliikliriHi stln roritu nii imsietinjili rlmiitiiijili ' /ji nizimwu o leni ulej ttii.uik IW2.
vanje neke siibsiance na na.š živčni sistem". l'oleg tega pa estetika uživanja droge uhaja kodu umetniške estetike ustvarjalca, stvaritve in občinstva. Na ravni zdravstvene in socialne politike pa skupaj z AIDS-om pred nas posta\lja impcrati\' po povsem novih odgovorih na stisko. Rav no ukvarjanje z vpra.^anji drog uvaja v •socialno in zdrav.stveno politiko nove prijeme. Na ravni strategije uvaja strategijo zmanjševanja škotle in razkraja stare, reilukcionistične obravnavne obrazce. Izkazalo .se je namreč, da so stari modeli, tako juridični kot medicinski, nezado.st-ni, da ni enega načina, kako ljudent, ki so za.svojeni, p<5magati, kako ravnali z ljudmi, ki uživajo droge, da je poti veliko ter da .se pravzaprav na križi.šču pravnih, .socialnih, farmakoloških, etičnih, .socialnih, kulturnih, in.stitucionalnih, peilago.ških itn. silnic ne da ravnali j)red))isanih receptih, reševati življenj.ske probleme parcialno, temveč je treba vedno ravnali u.srvarjalno, glede na družlx'ni kontekst posameznika in .skupnosti v kateri živi. Eno od paradigmatsko pomembnih S|X> znanj je tudi to, da je vedno v prašanje obrav navanja stisk ptnezanih z uživanjem drog ludi vprašanje krepitve moči po.sameznika, .skupno.sti, družbenega .sloja ali razreda.
Socialna matrica uživanja
Tradicionalno in nekonformistično uživanje sta si ]X)dobna v tem, da je uživanje vključeno v neko kulturo, ki določeni .skupnosti pomaga preživeti, ila je uživanje del nekih ritualov, preživetvenih .strategij. Oe .so mamila tnidicionalnili družbah pogosto res vernakularna dobrina, pridelana in zaužila znotraj neke skupnosti ter zanjo, gre pri nekonforml-stičnem uživanju za potloben proce.s. Tehnično gledano je večina drog zaužitih na nekonformi.stičen način blago, a ob tem, da je ludi \eliko produkcije za svx)jo lastno uporabo ter da je ekonomija nabavljanja pogosto minimalno tržna (namreč največkrat v uživalskih krogih ni dobičkov ), je bistvena potlobnost, da so droge v nekaterih subkulturah način življenja, sredstvo upora ali vsaj .socialnega disidenistva in leži nekje v osnovi določene subkulture. Nasprotno pa je tako v teraiX'vi.sko medicin.skem tipu uživanja kot v rekreativnem droga predv.sem blago (literarna sinteza teh dveh tipov je I luxleyeva .soma). Po drugi .strani pa je podobnost med terapevtskim in tradicionalnim uživanjem v instrumentalnosii in pa heterononuiosii uživanja. Uživalec uživa mamilo po navcKiilih nekega zunanjega agen.sa, z nekim ciljem, ki ni zgolj izku.š-nja omame. Pri tradicionalnem uživanju mamil so to rituali, pri terapevtskem pa medicinska doktrina. Za drugo dvojico pa je značilna ekspresivnost in avionom-no.st uživanja, uživanje ni kodificirano z zunanjimi navodili in nima drugih ciljev kot samo izkušnjo oz. je pri nekonformisiičnem sama izkušnja tista, ki vzpo.stavlja razliko do dominantne kulture. Na podlagi teh podobnosti lahko .sestavimo matrico, ki jo tvorita dve dimenziji: heieronomnost/avtonomnost oz. instrumental-nosi/ekspresivno.st uživanja ter ilroga kot blago in vernakularna dobrina.
• /«illskiisijn siniHltniiiv izkuinjv />lt'j Ceatnvn C.
iHijvm miumalm' vkonomijv/iri tlisirll»Kijl itroiiiilvj lh'klt'i il tVM ><J~SCx
Matrica socialnih okoliščin uživanja drog
Mamilo kot	Hctcronomno instrumentalno	Avtonomno Ivk.sprcsivno
Vernakuiarna dobrina	Tradicionalni)	NckonformustiCno
lilago	Terapevtsko	Rekreativno
Pri tej matrici gre seveda za idealne abstrakcije. Ne delamo si utvar, da taki čisti idealni tipi tudi v resnici obstajajo. Večina dejanj uživanja mamil se lahko uvrsti nekje v koordinatnem sistemu, ki ga ustvarimo s temi dimenzijami socialnih okoliščin in definiranja viživanja mamil in vsako uživanje je v nekem odnosu do teh dimenzij. Se več, najbolj poznan način uživanja, ki ga pooseblja lik junkyja, uličnega uživalca, je prejkone sinteza vseh teh okoliSčin. Je rekreativno, .saj je vsaj izhodiščni cilj uživanja izkušnja zadrogiranosti, biti higli; jc terapevtsko, saj si za.svojeni uživalec s heroinom zdravi abstinenčno krizo, jc \'tkano v (sub)kulturo uživalcev, z določenimi rituali, normami, žargonom itn.; je tudi nekonformistično saj pomeni vsaj določen izstop in disidentsrvo od centralnih vrednot zahodne civiliz^icije. Ulična kultura uživanja heroina torej sintetizira vse okoli.ščinc, praktična posledica tega pa je, da jo hihko tudi razumemo kot .sestavljeno iz teh različnih dimenzij. Smi.sclno je torej analizirati vsako |X)samično uživanje drog na podlagi te matrice, izluščiti način definiranja uživanja oz. sc spraševati po smiselnosti redifiniranja. Mkrati pa matrica opozarja, da poleg uživanja, ki ga determinira lik junkya, obstajajo tudi drugi načini uživanja, ki jih progresija različnih tipov nc zajema.
Seveda ta matrica ne zajem;i vseh družbenih okoliščin uživanja drog. Predvsem ji uh:ijajo tiste, ki so prijemališča oblasti. Droge so za oblast in diskurz o drogah, kot je dejal Guattari (1992), prehcKien objekt. Oblast s prepovedjo in Vojno drog, hkrati pa z zdravstveno vejo oblasti s hkratno skrbjo in zdravljenjem za.svojenosti ter ust\arjanjem zasvojenosti od medicinskih prepanitov, naddeterminira te dimenzije. Pripenja jih v panoptizem represivnih aparatov države in iz njih trži večji budžet, povečuje cene, na njih utemeljuje vedno nove, z deklariranimi vrednotami pravne države nezdružljive mehanizme nadzorovanja (npr. telefonsko prisluškovanje, nadzor mobilne telefonije ipd.). Po drugi strani pa jih tudi pripenja v mehanizme terapevtske države, z njimi veča odvisnost drž;ivljanov, medikalizira družbene probleme in ustvarja in krepi triado Morala - Zdnivje - Znanost.
LITERATURA
Ccsarco, G. 1989. Droga c imniaginariu. V; BuHi, G. in Cogliati Dc/./a, M. (ur.). I.'c.spcrifn/.;i simulata. Trsi: l-dizioni 'c" (9-27).
Dcklcvii, H. 1999. i:k,stazi in plesno droge, ljubljana: Dru.štvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela in 1'cdago.Ska fakulteta.
Flakcr, V. 1992. Normalna droga • i:pilog k vojni proti drogi. Droge na tchtnici, ČiLsopis za kritiko znanosti, let. 20, l-Ki-?: 193-200.
Haker, V. s .sodelavci. 1993- Droge in nasilje, (raziskovalno poročilo), Ljubljana: Mirovni in.štitut.
Guattari, F. 1989. Questa .soggettivita. V: lUuti, G. in Cogliati Dezza, M. (ur.), I.'espcricnz;i sinv ulaia. Trst: Iklizioni "e" (37-40).
Husak, D.N. 1992. Drugs and Rights. Cambridge University Prc.ss,
Kajoa, R. 1977 Igre i ljudi. Beograd: Nt)lit.
Klein, R. 1995. Cigarettes Are Sublime, l.ondon: Picador.
Ku.^cvič, Vladimir. 1987. Zioupotreba droga. Zagreb; GrafiCki zavod Hrvai.skc.
Scnghers, W. 1989. Putting out fire with water instead of ga.solinc: the necessity of a clear distinction iK'tween use, addiction and junkyzation. Newsletter of The i:un>pcan Movement for the Normalizaiii>n of Drug Policy. March 1989.6:13-16.
Stephens, R.C. 1991. The Street Addict Role: A Theory of Heroin Addiction. Albany: State Uniwrsity of New York Pre.ss.
Ule, M. 1992. Overdoza - to je tapravx). Droge na tehtnici, Časopis za kritiko znano.sti, let. 20. 146-7, 193-200.
819