RISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 118. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING,' MAY 19th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Redka slavnost 25-letnega Izlet, ki ga priredi Kranj- delovanja župnika Rev. Ponikvarja v naselbini Največja slovenska župnija v Zedinjenih državah, fara sv. Vida bo praznovala prihodnjo ne- sko-Slovenska Katoliška Jednota bo zanimiv Parcčali smo že od časa do časa, da priredi najstarejša slovenska podporna organizacija v Na eni strani zvišuje cene, na drugi trgajo plače doljo, 24. maja, redko slavnost, Ameriki, Kranjsko Slovenska namreč srebrni jubilej, ko je bil Katoliška Jednota letos svoj pr-župnik Rev. R. J. Ponikvar pred vi izlet v staro domovino. Izlet 25. leti posvečen v mašnika. Da-j se vrši 21. junija na ogromnem nes praznujemo vsakovrstne srebrne jubileje. Mnogo je naših vzornih mož in žen, ki praznujejo svečanost srebrne poroke, mnogo je naših društev in ustanov, ki obhajajo 25 letnico svojega delovanja v Ameriki, toda redkokdaj se pripeti, da slovenski župnik praznuje 25 letnico svojega delovanja med svojimi farani. In zato so se razne organizacije, ki pripadajo k fari sv. Vida strnile, da priredijo skupno proslavo svojemu župniku, za-eno z mladino. Proslava se vrši v Slovenskem Narodnem Domu v nedeljo 24. maja, in sicer popoldne in zvečei*. Rev. Ponikvar je bil posvečen v mašnika 1. junija, 1906, po tedanjem nadškofu v St. Paul, Minnesota, John Irelandu. Svoje prvo mesto je dobil kot župnik v Lorainu, leta 1907, potem je bil pa kmalu prestavljen na župnijo sv. Vida v Clevelandu. Skromno, brez vsake reklame je Rev. Ponikvar deloval v župniji sv. Vida odtedaj. Vedno je bil I družijo na novi Terminal posta- parniku Cunard linije — Beren-garia. Vsi izletniki imajo posebne ugodnosti na tem potovanju, tako od strani Cunard linije kot od strani jugoslovanske vlade. Tozadevno nam sporoča glavni tajnik Jednote, Mr. Joseph Zalar, ki se sam udeleži izleta, še sledeče: Vsi izletniki, ki bodo potovali skozi Chicago, so prošeni, da ku- ■ pijo železniški tiket samo do Chi-cage. Iz Chicage do New Yorka se vozijo izletniki s posebnim vlakom N. Y. Central železnice. Ako bo vsaj 125 potnikov, tedaj bodo dobili znižane cene, tako da bo stala vožnja iz Chicage v New : York in pri povratku iz New Yorka, v Chicago, samo $45.40. Pri tem si vsakdo prihrani $20. Za Pullman se plača posebej, kdor ga želi imeti. Iz Chicage se odpeljejo 19. junija ob 10. uri dopoldne, iz La Salle Street postaje. V Cleveland dospe vlak isti dan ob 8:30 zvečer. Izletniki ! iz Clevelanda in okolice se pri- , mirnega, pomirjevalnega, krotkega značaja, toda vselej je vedel, kaj je treba, kako je najboljše. In tako je dosegel, da se bo kmalu iz skromne cerkvice sv. Vida ,ki naj reprezentira največjo slovensko faro v Ameriki, preselil v eno najlepših, ako ne najlepšo hišo božjo v letošnjem letu. Gradi se namreč veličastno poslopje nove farne cerkve sv. Vida, ki je trud in sad načrtov dolgih let župnikovanja Rev. Ponikvarja. Kdor bi hotel pisati zgodovino o tem slovenskem župniku, bi si moral vzeti mnogo časa, mnogo let. Dasi je bilo njegovo delovanje vedno mirno, skromno in Rev. Ponikvar nikdar ni oglašal se v javnosti, pa je medtem neumorno deloval, žrtvoval sfe, privatno pomagal, tako da se o njem lahko reče, da desnica nikdar ni vedela, kaj dela levica. Kdor ga ni razumel, mu je mogoče včasih zameril, kdor pa razume Rev. Ponikvarja, ta je njegov dober prijatelj. Tisočero različnih mnenj prevladuje v župniji in slediti vsakomur, je seveda nemogoče. Naš Father Ponikvar je vselej ubral zlato srednjo pot, in tako vzdržal svojo faro v prilično dobrih razmerah. Če mu je kdo nasproten, sovražnik mu pa ni, ker je Father Ponikvar preblaga duša, da bi mogel kdo ga sovražiti. In tako prihaja 25 letnica njegovega delovanja med farani sv. Vida. 1,400 družin šteje njegova fara, 1,400 slovenskih otrok pohaja v farno šolo sv. Vida, in | tekom zadnjih 25 let, odkar žup-nikuje Father Ponikvar v fari, je skoro vsa slovensko-ameriška inteligenca v Clevelandu bila vzgojena, v farni šoli sv. Vida. Kar po vrsti štejte naše zdravnike, odvetnike, uradnike in druge, pa boste rekli, da je res. In v nedeljo, 24. maja, prire-de vse organizacije fare sv. Vida ter naša šolska mladina prosla-- vo svojemu srebrnemu jubilarju. Bo to nekaj impozantnega. šolska mladina, 1,400 otrok, se že dalj časa pripravlja na to prireditev. Ob tej priliki boste videli, kako lepe sloyenščine je zmož- ji. V New York dospe vlak 20. junija, ob 3. uri popoldne. Vsi izletniki se prosijo, da uredijo odhod iz doma tako, da bedo pravočasno v Chicagi, kar se tiče onih, ki bivajo zapadno od Chicage. Vsakdo naj zahteva vožni listek za vlak N. Y. Central železnice, in sicer "round-trip." Tiket bo veljaven do 31. oktobra. Pri nakupu tiketa naj vsakdo pove, da se želi voziti s posebnim vlakom, ki bo za izletnike pripravljen. Kdor pa slučajno ne bi potoval s tem vlakom, naj kupi tiket do New Yorka in se ob prihodu v New York oglasi takoj v uradu Cunard družbe. Rojaki v Clevelandu in v državi Ohio se lahko glede izleta zaupno obrnejo na našo domačo potniško tvrd-kc John L. Mihelich Co., ki ima svoj urad v Slovenskem Narodnem Domu na 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, kjer jim bo prijazni Mr. August Kollan-der pošteno in pravilno vse podrobno raztolmačil. -o- 100,000 na štrajku Roubaix, 18. maja.—Tekstil na industrija v tem francoskem okraju je bila danes: popolnoma ustavljena, ko je zaštrajkalo nad 100,000 tekstilnih delavcev. Vlada se boji nemirov in je poslala vojaštvo v dotične kraje. Nad 20,000 policistov in vojakov pa-trolira v posameznih mestih v okolici. Delavci so zaštrajkali, ker so jim lastniki precej znižali plače. * Prihodnja nedelja je Bin-koštna nedelja. na šolska mladina fare sv. Vida. Program bo deloma v angleščini, največ pa v slovenščini. Starši te naše mladine so prijazno prošeni, da so navzoči. Natančnejši program bomo še priobčili. Slavnost se začne popoldne ob 2:30. Namenjena je za mladino. Vstop je sanjo 10 centov. Zvečer se pa vrši druga slavnost, začetek ob 7:30. Ves preostanek obeh prireditev gre za novo cerkev. Tekom tedna bomo še natančneje o tem poročali. Državniki se zbirajo, da preprečijo svetovno krizo v industriji Geneva, 18. maja. Ta teden se zberejo državniki in zastopniki 27 narodov sveta, da analizirajo, prerešetajo in preiščejo svetovno bolezen vseh narodov — gospodarsko depresijo, na kateri trpijo skoro vsi narodi sveta. Na tej konferenci bodo navzoči državniki raznih narodov, ki so v letu 1919 delali mirovne pogoje in pogodbe, ki so ustvarili 12,000 milj novih narodnostnih in državnih mej, ki so ustvarili 13 novih držav, in ki se danes čudijo, da niso imeli uspeha s svojimi načrti. Zlasti pa zanima, državnike nova ekonomska pogodba med Avstrijo in Nemčijo, proti kateri zlasti Francija silovito protestira. Francija na noben način ne bo dopustila, da se sklene trgovska pogodba med Nemčijo in Avstrijo, ker čuti, da je to njej v škodo, obenem pa skuša preprečiti, da ne bi prišlo do zedinjenja med Avstrijo in Nemčijo. Zborovanje Lige Narodov v Genevi nima ob tem času toliko političnega pomena kot gospodarskega. Zastopniki posameznih narodov bodo iskali cilje in sredstva, da se končno zausta, vi nesrečna gospodarska depresija in se znova začne z normalnim življenjem. -o- Pa je utonil Devetletni Stephen Pappas, 1517 E. 43rd St., se je vedno branil, da bi šel k jezeru. Včeraj sta ga pa njegova starejša brata vseeno vzela s seboj, in komaj je fantiček prišel k vodi, je že utonil. Spodletelo mu je ob bregu in padel je v vodo, iz katere ga njegova brata nista mogla potegniti. Novi naročniki Tekom preteklega tedna so se sledeči naročili na dnevnik "Ameriška Domovina:" Nick Buric, Matija Cotman in Frank Modic, v Clevelandu, August Gregorich v North Olmsted, O., Anton Bartol in Angela Arko za Jugoslavijo. Vsem prav iskrena hvala! V Rusiji ima "vodka" še veliko besedo. Ruski delavci pijejo Moskva, 18. maja. Vera, žganje, ženitbe in delavci, to so glavni problemi ruske sovjetske republike. Star pregovor, da človek, kadar je žalosten, rad pije, se v Rusiji še danes uresničuje. Dasi je sovjetska vlada znatno zvišala ceno žganju, in je tudi poleg tega omejila produkt žganja, pa ruski delavec veliko več pije, kot je bil pred revolucijo. .Načrt ruske vlade, da v petih letih v industrijskem oziru popolnoma spremeni Rusijo, bo najbrž splaval po vodi. Ruski delavec dela pet dni v tednu, šesti dan, ko je prost, si kupi steklenico vodke in "praznuje." Drugi dan je nezmožen za delo. In to niso posamezni slučaji, pač pa je to standard življenje ruskih delavcev. Tisoče delavcev je bilo radi tega že pognanih od delg', toda pijančevanje se nadaljuje. Delavci čutijo, da jih nekaj pritiska, k tlom, da je nad njimi višja sila, sovjetska vlada, pa se udajajo pijači. V mnogih slučajih se je pripetilo, da so nezadovoljni delavci razbili stroje v tovarni, rekoč, mi smo gospodarji. Mati mora v ječo Mrs. Elizabeth McGrew, 40 let stara mati treh otrok, starih od 7 do 14 let, mora prihodnjih pet let presedeti v zveznih zaporih kot je odločil zvezni sodnik West v Clevelandu. Obdolžena je bila in spoznana krivim, da je ponarejala čeke drugih oseb v vsoti od $3.00 do $5.00, da je kupovala obleko in živež svojim otrokom. Tekom dveh let si je na ta način prisvojila $1300.00. Mati je priznala krivdo. Ves denar je šel za otroke, ker mati je vdova,, in otroci so morali jesti. In sedaj bo menda stric Sam skrbel za otroke, ki ne bodo videli matere prihodnjih pet let. * Plumberji v Cincinnati, Ohio, so prenehali s štrajkom. Gangeži v Chicagi, pod vodstvom Caponija, razbijajo točilnice pija.če Chicago, 18. maja. Policija in zyezne oblasti poročajo, da so gangeži v Chicagi, ki so pripadniki Al Caponija, v enem tednu razbili 41 gostilen ali se jih pa polastili. Vse te gostilne, v katerih se prodaja opojna pijača ne-postaVnim potom, so bile last nekega drugega voditelja gange-žev, Matt Kolba, ki je znan kot j ■"car" gangežev na severo-zapad-ni strani mesta. Policija kot zvezne oblasti pričakujejo, da bo v kratkem izbruhnila v Chicagi pravcata vojska med gangeži te ali one stranke. Gangeži, pristaši Al Caponija, so v treh av-; tomobilih te dni obiskali gostilno za gostilno. Pometali so pijačo in opremo iz gostilne in, vse j to nadomestili s svojim lastnim aparatom. Novi chicaški župan, | Čermak, bo v najkrajšem času,' kakor je obljubil, naredil temu konec. -o- Tako se je lahko znebiti nasprotnikov Tulcea, Romunska, 18. maja. župan tukajšnjega mesta, kjer bi se v kratkem imele vršiti volitve, je danes potegnil revolver in ustrelil svojega, proti-kandidata. Slednji je bil takoj mrtev. Trinerjevo vino Gotovo vam je vsem poznana ta dobrodelna pijača, ki je pomagala že mnogim v raznih težavah. V edini slovenski lekarni, pri Mr. Kominu na Addišon Rd. in St. Clair Ave., dobite te dni steklenico Trinerjevega vina, ki je vredna $1.25, za samo 79 centov. Opozarjamo na oglas. Tretja obletnica V četrtek, 21. maja, se bo v cerkvi sv. Vida, ob 8. uri zjutraj, brala sv. maša zadušnica v spomin tretje obletnice smrti za pokojno Ano Habat. Prijatelji in sorodniki ranjke so prijazno prošeni, da se udeležijo. * 12 deklet je zginilo z domov staršev v mestu v 3. dneh. Liga narodov preiskuje prodajo in kupčijo deklet v nemoralne svrhe Geneva, 18. maja.. Kljub najstrožjim odredbam mednarodne komisije Lige Narodov in posameznim prizadevanjem raznih edberov Lige Narodov, pa se trgovanje z belimi dekleti po vsem svetu vrši nemoteno dalje. Oni, ki se pečajo s tem vprašanjem,: trdijo, da prihaja največ deklet; v nemoralne svrhe iz Evrope v j centralno in južno Ameriko. Na primer v mestu Montevideo je; polovica vseh prostitutk iz Ev-1 rope, v mestu Buenos Aires pa celo dve tretini, v Rio de Janeiro pa 80 procentov. V mestu Buenos Aires, Argentina, se nahaja v večjih zabavnih lokalih od 100 do 200 mladih žensk, ki so namenjene v svrho prostitucije. Smatra se jih kot navadno "blago," katero lahko vsakdo kupi za gotovo ceno. In vlada v tem oziru! ne ukrene ničesar. V Egiptu pa se nahajajo Poljakinje in Romunke, katere v nemoralne svrhe'v obilnem številu izvažajo iz njih domovine. Neki gotovi trgovec z belimi sužnjami je vsako leto redno dobavljal 700 mla-: dih deklet iz Evrope v Egipt. Iz j Evrope izvozijo vsako leto v druge dežele najmanj 10,000 deklet. In to je tako važen problem, da se bo Liga Narodov resno pečala z njim te dni. Republika Ecuador proti katoličanom Quito, Ecuador, 18. maja. Minister za zunanje zadeve je odredil, da vlada deportira vse katoliške duhovne, ki pridigajo na prižnicah proti javnim šolam. Proti-kafpliško gibanje v Španiji se še vedno nadaljuje po deželi Madrid, 18. maja. Komunistična stranka v Španiji je bila prva, ki je zahtevala, da se jezuiti preženejo iz dežele. Njim so se sedaj pridružili gotovi republikanci, ki stavijo iste zahteve. Vplivni republikanski časopis "Crisol" zahteva, da potem, ko je pobegnil nadškof Segura iz dežele, da bi mu morali sledeti vsi škofje in nadškofje, ker so baje sovražni napram republiki. Toda predvsem je pa potrebno, da republikajnska vlada prežene jezuite iz španske. Medtem se pa poroča, da so cerkvene oblasti začele nabirati prispevke za brezposelne in da so tudi sami škofi in nadškofi darovali večje svote v ta namen, španski škofi in nadškofi so tudi obljubili, da se bodo ravnali po določilih nove republikanske vlade. Toda komunisti kljub temu napadajo špansko vlado, rekoč, da je preveč popustljiva. Komunisti zahtevajo, da, republikanska vlada razpusti armado, da prežene vse redove iz dežele, da zapleni vso privatno lastnino ter razdeli vse premoženje med ljudi. Pri volitvah, ki se vršijo junija meseca, ne bodo pristaši monarhije imeli nobenih kandidatov. Kandidirali bodo le zastopniki republikanske, socialistične in komunistične stranke. Zato pa na španskem danes še ni nič gotovega, kakšna bo bodoča usoda dežele. Mr. Frank Močnik Dobro poznani slovenski krojač v naselbini, Mr. Frank Močnik, 6911 St. Clair Ave., se je moral podati'v bolnico sv. Aleša. Kljub temu pa bo njegova kro-. jačnica ves čas odprta in boste postreženi enako, kot če bi bil Frank navzoč. Našemu prijatelju Franku pa, želimo, da bi se dobro pozdravil v bolnici in se zopet vesel in srečen vrnil med svojce. Frank je vsepovsod priljubljen radi svoje prijaznosti in točne postrežbe. Prvi sinko V pcndcljek zjutraj se je ljubezniva, tetica štorklja oglasila na domu družine Mr. in Mrs. Frank Pakiž, 16121 Trafalgar Ave., kjer je pustila sinkota — prvorojenca. Iskrene čestitke! Registracija tujcev Lansing, Mich., 18. maja. Državna postavodaja države Michigan je pravkar sprejela postavo, glasom katere se mora vsak tujec v Michiganu, to je, vsak oni, ki ni državljan, registrirati pri državni policiji in dokazati, da je prišel pravilniiyi potom v Ze-dinjene države. Smatra se, da [samo v Detroitu se nahaja nekako 100,000 oseb, ki niso ameriški državljani. Industrije se pripravljajo, da podelijo delo samo ameriškim državljanom, in ako tujci zgubijo delo, tedaj se | smatra, da bo vsak državljan lahko imel delo. Avtomobilske industrije so se zlasti poganjale za to novo postavo. Nova postava pravi, da noben tujec v državi Michigan ne more dobiti dela, ako nima registracijske karte in dokaže, da je prišel postavnim potom v deželo. * 400 novih slučajev ošpic je bilo naznanjenih oblastem. Srebrna poroka Slovenca v Barbertonu Poroča se nam, da praznuje v četrtek, 28. maja, dobro poznani in delujoči rojak v Barberton, Ohio, Mr. John Jankovich in njegova soproga Agnes, rojena Ro-gina, svojo srebrno poroko. Prav iskrene čestitke .pošiljamo temu vzornemu slovenskemu paru. Bodita zdrava in zadovoljna še do zlate poroke! 15 oseb ranjenih v spopadih v Lisboni Lisbon, Portugalska, 18. maja. Ko je množica naroda praznovala včeraj v tem mejtu -v proslavo diktatorja .predsednika republike, je nekdo zagnal med ljudi bombo, ki je ranila 13 oseb. Pozneje je bila1 še zagnana ena bomba,, ki je ranila nadaljni dve esebi. Razjarjena množica je zasledovala metalce bomb, ne da bi jih mogla, dobiti v roke. Ljudje na ulicah so kričali: "Doli z revolucijo! Doli s komunisti! Doli s prostozidarji!" Druhal je razbila tudi tiskarno komunističnega časopisa. Balincarji Pri nedeljskem tekmovanju v Slov. Del. Domu za prvenstvo v balincanju so letos zmagali prvaki lanskega leta in sicer: Anton Dolgan, trgovec na Waterloo Rd., Anton Avčin in Jos. Bar-bich, vsi iz Collinwooda, Tekma je bila vseskozi zelo napeta, in zmagovalci so dobili zmago za samo nekaj točk. A. Dolgan in j Henry Križnič sta bila izvedenca in pokrovitelja tekme. Tek-movailc je 27 balincarjev iz vseh ! delov slovenske naselbine v šir-|iem Clevelandu. Pogreb štimeca Včeraj smo poročali, da je umrl mladi rojak štimec. Navedli smo, da je bival v hiši na 10105 Lena Ave. Pravilno bi se maralo glasiti na 10105 Reno Ave., kar naj čitatelji vzamejo v naznanje. AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIA* DAILY N1WBPAP1R Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ..„15.50 Za CleTeland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.50 Za Cleveland po raanaSalclh: celo leto 15.50; pol leta $8.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vaa pisma, dopise ln denarne pošli Jat ve naslovite: Amerlika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1031. gotavljamo, da boste vsi izvrstno postreženi. Za plesaželjne bo igral Hojerjev trio. Naš klub je poznan, da je na njih veselicah vedno fina zabava in fina postrežba. Tudi za letos se je do-sro pripravil, torej ne pozabite priti v nedeljo popoldne na Go-riškove farme na Green Rd., Randall, O. Frank Gliha. JAMKS DCBEVEO and LODIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. 83 No. 118. Tue., May 19th, 1931, K dnevnim vestem Alfonso, pregnani španski kralj, lahko pride v Ameriko. Vsak star "burbonec" dobi v Ameriki iskreno dobrodo-šlico. Milwaukee Leader. sle Dosti je dmekoratov v Ameriki, ki bi radi prevzeli vodstvo demokratične stranke, ki je sedaj v rokah Mr. Raskoba Toda nihče se ni zavezal, kot Mr. Raskob, da bo tudi dolgove stranke poravnal. — Washington Post. :;< :;< Ako naši ameriški kongresmani nimajo nobenega opravka tekom poletja, tedaj jim svetujemo, da se oglasijo v Španiji in povedo, kako se vodi prava republika. Newark News. s;t :;< Boga zahvalimo, da še ni tako hudo. Rusija "dumpa" žito les, žveplenke in drugo v Zedinjene države. Kaj bi šele naredili, ako bi nam Rusija poslala sem svoje črke in slovnico. — Woodstock Sentinel-Review. :,'e * Na trg so prišle posebno izdelane smodke za ženske. Krasna prilika za moške, da se maščujejo ob rojstnem dnevu boljše polovice! — Passing Show. >;-. * * Angleški prestolonaslednik pravi, da mora angleški kralj mnogo študirati. Da, kdor danes sedi na kraljevem prestolu, ta je največji znanstvenik. — Nashville Southern Lumberman. V nekaterih državah ameriške Unije pravijo, da kdor najde štiriperesno deteljico, da pomeni to, da se bo kmalu poročil. Drugi pa pravijo, da dotičnega čaka sreča . . . — The Humorist. !|t Tekom dvajsetih let bo sedanja ženska moda postala smešna. Kar dokazuje, da smo nekateri dvajset let pred časom. — ThomastOn Times. >;< Neki gangež v Michiganu, ki je ubil policista, je bil spoznan krivim umora druge vrste. Ali so policisti tako malo vredni v Ameriki? Gangež, katerega bi mogli v Ameriki spoznati krivim umora prve vrste, mora biti pravi ženij. — San Diego Union. >;-. :;t 'fi _ Stroški zvezne vlade znašajo letno toliko, da pride na vsakega prebivalca $105.20. Teh dvajset centov si že lahko rolmačimo, toda kam gre onih $105.00 nam je pa nerazumljivo. — Thomaston Times. * * * Ameriški farmar gotovo ni brez dela, samo za njegovo delo mu nihče ničesar ne plača. — Arizona Producer. * * Ameriški misijonarji imajo v resnici težavno delo. Kakor hitro sprejmejo pogani njih vero, tedaj se priuče tudi ameriškim običajem. — Publishers Syndicate. s;-. >;< * Kot piše neki ameriški novelist, Amerikanci pri pijači nič več ne nazdravljajo: "Na zdravje!" Pač pa se izražajo: "Good-bye!" Kar pomeni, da mora biti ameriška pijača salamensko slaba Euclid, O.—Po kratki, a mučni bolezni je preminula Mrs. Frances Kern. Bila je v stari domovini doma iz Malega vrha, fara Šmarje, po domače Vovko-va. Spoznali pa smo se ž njo in njeno družino šele tykaj. Bila je krstna botra naših dveh deklic. Bila je tiha in potrpežljiva žena, a je v pošteni družbi tudi oživela ter veselo zapela. Zadnjo soboto pa je solnce žalostno gledalo na obilni sprevod, ki se je počasi pomikal od doma v cerkev sv. Kristine. Po maši zadušnici je č. g. Rev. Bombach v iskrenih in v srce segajočih besedah podal poslovilni govor. Vsakdo je imel rosno oko. Potem so pa odnesli nam drago prijateljico k zadnjemu počitku na Kalvarijo. Milo se mi je storilo, ko sem videl malega Vilčka, ki je stal skupno z atekom, bratci in sestricami ob grobu svoje mamice. On pač ni pojmil, kaj vse se dogaja okrog njega in radovedno je zrl na krsto, vso odeto s cvetlicami. Morda je slutil, da se tam nahaja njegova mila mamica, katere ne bo nikdar več vi del. V imenu moje družine izrekam globoko čuteče sožalje preostalim, v prepričanju, da nas še čaka ravno ista pot in blagi pokoj-nici naj pa bo lahka ameriška zemlja. Anton Potokar. ostali še dolgo v veseli družbi, slišali smo voščiti čestitke: še na mnoga leta vrlima slavljencema. Družina Strnad je mnogim poznana kot vzorna in podporna marsikateremu. Ravno sedaj zidajo poleg svoje hiše zopet novo hišo, kjer bodo imeli sinovi in hčere priliko si napraviti svoj lep dom. Družina Strnad vodi gostilno in jedilnico že dolgo let v tovarniškemu distriktu na Hamilton in 53 cesti. Mrs. Strnad, rojena Kržič, je dobra kuharica, in* to je ena onih pionirskih družirl, ki si je z delom in pridnostjo pripomogla toliko, da danes marsikaterega lačnega brezplačno nasitijo. Naj bosta slavljenca srebrnega jubileja poživljena še na mnoga leta, tako smo jim voščili'takrat in naj velja to še vnaprej. Eden sosedov. Mr. Jožef Baznik, 5713 Pros ser Ave. je dobil sledeče žalostno pismo od svojega očeta iz stare, domovine: Gornja Pirešca, fara sv. Križ pri Kostanjevici. — Naznanjam vam žalostno vest, da nam je 18. aprila pogorelo vse, gospodarsko poslopje. Ostala nam je samo hiša, pa še ta je jako poškodovana, streha vsa raztrgana, vse šipe popokane. Zgorel je hlev in klet, ostal je edino še gol zid; zgorel je skedenj, sinica, kolarnica, hramček in svinjaki. Zgorela je vsa, krma, slama, in škopa., Zgorelo nam je vse orodje, ostal je edino voz in brane, ki so bile na njivi. Zgorelo nam je 14 kokoši in en prešič, star eno leto. Zgorela nam je obleka, rjuhe, vse zelje in krompir, tako da smo sedaj berači. Goreti je začelo pri Peniču zjutraj ob pol osmih in ker ni bilo nikogar doma, se je ogenj hitro razširil. Ko .so ljudje prihiteli, je bilo že prepozno. Pihala je tudi močna sapa, kar je še bolj netilo-požar. To je bilo groze in strahu, joka in vpitja, pomagati se pa ni dalo nič. K sreči so prihiteli ognjegasci iz Cerkelj, drugače bi bila tudi naša hiša zgorela in vsa dolenja stran vasi. Ljudje sedaj prosijo okrog les, živež in krmo. Denarja ni nič, ker se ne da nobena stvar prodat, kar kmet pridela. Kar pa kupujž, je pa vedno drago. Prosimo vas, če bi nam mogli kaj pomagati, saj vidite kakšni reveži smo. Pa še pri svojih znancih prosite, morda se nas bo kdo usmilil, da bi mogli vsaj za silo popraviti pogorišče, da ne bo treba s živino delati nadlege po drugih hlevih. Če verjamete al' pa ne. James W. Bennett: Nove vrste raketirstvo Pred par dnevi se je pred neko newyorško trgovino ustavil berač, ki je z iztegnjeno roko prosil miloščine in kazal svojo dlan, ki je bila polna krvavih madežev. Premožni kupci, ki so hoteli stopiti v prodajalno, so sel Prijatelj mi je pripovedoval obrnili proč, ker niso hoteli gle- siedečo resnično dogodbico: dati žalostnega prizora, in — tr- Nekoč grem domov od marja-govina je bila prazna. Trgovcu La Bilo je že bolj proti jutru in ni preostalo drugega, da je bo- Llučajno sem bil tistikrat popol-gato obdaril berača in ga prosil, noma trezen, ker se je bil prija-naj se umakne izpred njegove telj-u 0hajčan usušil. Ker nisem prodajalne. imei daleč do doma, sem šel kar To je bil način, ki so se ga po- peg< Ko zavijem v neko ulico, služevali kitajski berači pred ti- vidim pri vratih neke hiše slo-soč leti, in se ga poslužujejo še neti nekega moškega. Pa ga na-danes. Tam imajo nekako or- govorim: ganizacijo, ki.se imenuje zveza beračev, kateri' zvezi morajo tr- govci in drugi plačevati gotove vsote na mesec, kakor jo pač zahtevajo berači. Neki trgovec se je tirjatvi uprl in ni hotel plača- "Kaj: pa je, ste pijani?" "šur!" "Ali živite v tej hiši?" "Ja — hic!" "Ali naj vam pomagam v po- Vas lepo pozdravljamo vsi skupaj in tudi tamkajšnje znance. Janez Baznik. ti. Pa ni trajalo dolgo, ko se po- steljo?" Don Charles: javi pred trgovino cela tolpa beračev: slepih, pohabljenih in be-težnih. Vsak je glasno oznanjal svoje gorje in razkazoval svoje pohabljene ude. Pojavi se bogat meščan, v bogati obleki, ki je bil očividno namenjen v trgovino Toda ko zagleda gručo beračev, se obrne proč in odide. Na vsakih pet minut se je pojavil isti prizor, dokler ni prišel iz trgovine gospodar s precejšnjo mošnjo denarja, ki jo je izročil načelniku beračev. V dveh minu BOJEVITE MRAVLJE pomeni, da mora biti — The Humorist. >lc * George F. Baker, znani newyorski bankir, je pri zadnjem krahu .zgubil $47,000,000. In ko je zadnji teden umrl, je zapustil $150,000,000. Sinovom in hčeram ni prav nič žal za zgubljenih $47,000,000. — The Cleveland Press. s* i * * Kar nas interesira je predlog councilmana Trinastica, ki bi rad prisilil mestne uslužbence, da naredijo svoje tedensko delo1 v petih dneh. Vraga, saj še en dan v tednu nimajo kaj opraviti. — The Cleveland Press. In če nimamo ameriški Slovenci bolj važne in pomembnejše zadeve kot prepirati se za "Slovene" ali "Slovenian," tedaj sploh nobenih skrbi in težav nimamo. — Ameriška Domovina. Girard, O. — V tukajšnjem igral tudi za ples. Vsi igralci in narodnem domu se 'vrši dne 23. maja prireditev s zelo bogatim programom, ki bo vsakega udeleženca gotovo zadovoljil. Uprizorjena bo enodejanka "Medved," spisal ruski pisatelj Čehov. Igralci bodo sledeči: Mrs. V. Pol-šak, A. Eppich in A. Komar. Re- pevci so iz Cleveland a Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži te prireditve. Začetek je ob osmih zvečer. Prireditve se udeleži tudi državni taj nik, imel bo kratek nagovor sod. Jtillen. John Kosin. žira Anton Eppich. Nastopi oktet pevskega društva "Zarja," Cleveland (Newburg), O.— odsek kluba št. 27, ki bo pel ven-1 Klub "Pipa" priredi svojo letno ček narodnih pesmi. Vinko Zgo- j veselico v nedeljo 24. maja na nik deklamira "Pi'oletarci" ,A.; Goriškovih prostorih, na Green P. Krasna. Muzikalne točke|Rd. Prav prijazno ste vabljeni proizvaja Barbich trio, ki bo vsi, od blizu in daleč, ter vas za- Euclid, O.—V Euclidu nič ne zaostajamo za St. Clairčani, vedno imamo več življenja in družinskih družabnih sestankov, vedno je kaj novega. Ako bomo napredovali kakor kaže sedaj, bo stari St. Clair ostal za nami, to pa še radi tega ker se'počutimo jaki, dasi smo še kot naselbina "Nova Ijubljana" mladi. Naša bodočnost bo velika, mi se ji počasi približujemo; imamo vsakojake ugodne prilike za širjenje naše Aove kolonije. Ni bil sicer moj namen pisati o naši naselbini, pač pa o naši pionirski družini, katera je praznovala sreberni jubilej svoje ooroke. Slavljenca tega srečnega dneva sta bila Mr. in Mrs. Louis Strnad, stanujoča na 209. cesti mesta Euclida prav tik posestva širno znanega posestva pokojnega Louis Reharja, kjer so se svoje čase vršile društvene vrtne veselice. Dasiravno ni bile ničesar poprej znanega, se je kar na hipoma zavrtelo krog hiše Strnado-vih in "ohcet" je bila napravljena. Komaj par ur poprej smo sosedje dobili obvestilo, da se zberemo k praznovanju srebrnega jubileja, in zgodilo se je. Kmalu je bila hiša polna prijateljev, končno je dospela še družina Anton Cugelj iz Geneva, Ohio. Zelo živahna je postala družba in kako da- ne. Pri Strnadovih imajo domač 'Orkester, zelo obširne in ugodne prostore, dobra kuharica in izborne kelnarje, razume se, da so že vsega tega navajeni ker vodijo gostilno že mnogo let. Ko smo bili zelo vesele volje kreg 12 ure se je nam nudil zabaven koncert; iz hiše se je vila vrjsta naših slavljencev in gostov spremljevalcev, najprej godba orkestra in potem nevesta in ženin jubileja s tovaršem in tovar-šico in kako opravljeni: Nevesta je bila opravljena v najlepši narodni nosi, na rokah je nosila malo vnukinjo, ki je bila tudi oblečena v narodni noši. Tako je bilo tudi še nekaj drugih Cieb opravljenih v slovensko narodno nošo, kar je zbudilo med ostalimi gosti veliko občudovanja in aplavdiranje. Umevno je, da se je s tem razvil še živahnejši čas in da smo Posamezni rodovi mravelj nimajo mirovnih konferenc, nimajo ' Lige narodov in ne raz-orožitvenih konferenc, ampak izvajajo svojo bojevito naravo pri vsaki priliki. Kadar naletita skupaj dva rodova mravelj, tedaj se v^ši neizprosen boj do zadnjega zdihljeja. Mravlja je v svojem življenju kakor človek: imajo svoja mesta, svoje običaje in svoje vladarje. Radi njih zanimivega življenja, so posvetili znanstveniki mravljam posebno pozornost in študirali njih šege in navade.v Uradniki londonskega zoolo-giškega vrta so pred kratkim uprizorili bitko med dvema rodovoma mravelj. Bila sta to dva rodova mravelj, prinešena iz Afrike v svrho študij. Rodova sta imela odločen prostor v živalskem vrtu, kateri prostor je bil ločen po stekleni steni, da niso mogle priti skupaj. Nekega jutra je paznik položil deščico preko te steklene stene, ki naj. bi služila kot most med obema taboriščema mravelj. Ta most je kmalu opazila mravlja iz enega taborišča. Radovedna prepleza most in se poda na poizvedovanje. Ogleduha opazijo v nasprotnem taboru, primejo jo, in takoj je bilo po njej. Rod nesrečne žrtve je kmalu opazil, da bojevnika ni nazaj, pa se je takoj sklicalo bojno posvetovanje in vsi letniki čr-novojnikov so bili poklicani pod orožje. Toda opaziti je bilo, da mravlje niso delale vsega tega brez glave in da bi se bile kar na slepo zakadile čez most na krvno maščevanje. Izbrali so prednjo stražo iz najbolj zanesljivih mravelj in poslali to stražo na ogled preko mostu. Ogleduhi previdno prekoračijo brv in se splazijo do sovražnega tabora. V sovražnem taboru je bilo pa vse tiho in mirilo, žive duše ni bilo videlj. Ogleduška četa se vrne nazaj preko mostu in odda tozadevno poročilo: da je sovražnik nepripravljen in brezskrbno spi v "Ja —hic!" Napol vlečem, napol potiskam natreskanega človeka gor po stopnicah v drugo nadstropje. Privlečem ga na hodnik in tam sem videl, da so štiri stanovanja. Torej ga vprašam: "Ali tukaj stanujete?" "Ja!" "V katerem stanovanju?" "Ja!" "No, pa ga imaš. Drugega ni kratko posvetovanja, nakar se vsujejo slavni bojevniki čez most proti sovražnikovemu taboru. Vrhu mravljišča je stala mravlja, ki je opazila prihod sovražnika, hitro plane v mravljišče in v sekundi oživi navidez mrtvo mravljišče. V trenutku planeti obe armadi skupaj in nastalo je strašno klanje, ki je trajalo štiri dni in štiri noči. Bojevale so se v posameznih gručah in tudi posamezno, se grizle in trgale. Vsaka armada je pa skrbno zvlekla ranjence z bojišča in jih odnesle v varno zavetje. Po štirih dneh je bilo pa sklenjeno nekako premirje, ki je pa trajalo samo par ur. Naj-brže je ena ali druga stranka prelomila mirovne pogoje, nakar sta se armadi zopet začeli klati. Končno se pa vendar posreči napadeni armadi vreči sovražnika nazaj čez most z velikimi izgubami. Poklicane so bile mravlj^-delavke, ki so počistile bojišče in zavladal je zo pet mir. $ Učenjaki trdijo, da bi, če bi bile mravlje tako velike, kot je tiger ali lev, da bi človek ne mogel prebivati na zemlji, tako da so bojevite in krvoločne. Sreča za nas, da so tako majhne. Posebna nadlega pa so mravlje v Afriki, kjer so tudi najbolj velike. Kjer se prikažejo mravlje v velikem številu, takrat beži vse pred njimi: ljudje in živali. Najbolj se boje v Afriki mravelj po imenu siafu. Domačini jih dobro poznajo, in kadar kdo opazi par teh mravelj pri svoji koči, tedaj se oglasi klic po vsej naselbini: "Siafu so v bližini, bežimo!" Te mravlje napadejo vse, kar je živega in ki jim pride naproti. Te mravlje umore celo velike domače prešiče, s tem, da jim skozi nosnice zlezejo v možgane in potem obero žival do kosti. Prigodilo se je celo, da so dobesedno pojedle otroka, katerega je mati pustila na tleh pred kočo. Mravlje se tako hitro razprše po telesu člo- v tre- tah je bil prostor pred trgovino Mel odgovoriti, kot "ja." V ka-izpraznjen. Ne ve se pa, ali so I ter o stanovanje naj ga potisnem? bili kupci res kupci, ali pa samo Ali naJ zvonim? Nak, tega pa od beračev najeti ljudje. ne> ker se lahko Pomeri, da se Zveza beračev zahteva pri vsa- Nih bom še Jaz na lezel od P1^"" ki stvari svoj delež, celo pri po- čeve žene. k«?r sem ga pripeljal rokah. Pri vsakem poročnem domov. Pa zagledam neko okno slaviju jim mora ženin plačati odprto, pa se kar odločim m ga gotov davek in potem v zahvalo Misnem skozi tisto okno, me-berači varjejo darila novoporo-1lieč- naPre-j si bo Pa ze sam P°" čencev, da jim ni kaj ukradenega. In pripovedujejo, da je vsaka stvar absolutno varna, če jo vzamejo v svoje varstvo berači. Neki mladi mož, ki je precej magaj. Nato se pa podam doli po stopnicah. Zunaj pred hišo pa zopet vidim nekoga, ki je bil videti še bolj natreskan kot oni, ki sem mu pomagal domov, pa časa živel v inozemstvu, je skle- 8avprašam: nil, da bo obhajal poroko brez soudeležbe beračev. Toda ko se pelje nevesta na prostor poročnih ceremonij, je bil prostor pred poslopjem tako natrpan beračev, da nevesta niti iz avtomobila ni mogla. Priti je moral ženin, ki se je odkupil z gotovo vsoto in nevesta je imela takoj prostor Na Kitajskem se je beračenje tako razvilo, da je postalo že pro-fesijon. Mnogo je pohabljencev, ki si sami pohabijo ude, samo da dobe večje sočutje pri ljudeh. Imajo tudi šole, kjer se ljudje za gotove vsote navadijo pravilnega beračenja, kako še mora iz-premeniti glas, da je bolj mil in v srce segajoč, kako se izpahne roka ali noga, da se dobi več sočutja. Poznal sem v Pekingu berača, ki je imel mreno na obeh očeh. Neki evropski zdravnik se je ponudil, da ga brezplačno operira in da bo zopet videl, toda berač se je ponudbi trdovratno uprl, češ, kako bo on potem beračil, če ne bo slep. V inozemski koloniji v Pekingu se je večkrat pojavil na ulici berač, precej orjaške postave, ki svojem gradu iz prsti. Učenjaki so pazno zasledova-l veka ali živali, da je telo li vsak nadaljni potek te zani- nutku vse živo mravelj, mive igre. ' Videli so, da je bilo takoj, ko je oddaja ogleduška četa svoje poročilo, sklicano bojno posvetovanje in kmalu zatem so vrele iz vseh izhodov mravlje, se postavile v bataljone in polke in se odpravile proti mostu. Pred mostom se je vršilo še Ste pijani?" "Ja!" "Ali tukaj stanujete?" "Ja!" "Ali naj vam pomagam v posteljo?" "Ja!" Pa ga zgrabim in ga vlečem gori po stopnicah. Takrat mi pa. šine v glavo hudobna misel, da bi namreč pijanca sunil skozi ravno isto okno, kot sem prvega. To se bosta zjutraj gledala! Nič ne pomršljam, vlečem nade-lanega človeka do okna in ga sunem notri, nato grem pa zopet doli po stopnicah. Komaj pa stopim skozi vrata, je pa že tretji pijanec tu. Kakšni ljudje pa stanujejo v tej hiši? Saj so vendar sami pijanci! Uboge žene, ki imajo take može! Ker sem pa že dva spravil gori V/ stanovanje, bom pa še tretjega. Pa še tega zgrabim in ga z veliko težavo spravim gori po stopnicah. Na hodniku si mislim: Dva sem že ■ spravil skozi tisto-le okno, bom pa še tretjega, si bodo že znali pomagati, pa ga butnem skozi okno. Sedaj menda j a ne bo nobene- je nosil na hrbtu svojo staro ma- ga več, si mislim, ko grem doli Raziskovalci pravijo, da je še sreča, da se posamezni rodovi mravelj ne sporazumejo med seboj in da vlada med njimi večni boj. Ako bi se združile in skupno napadle človeka in živali, bi v Afriki kmalu izginilo vsako življenje s pr-vršja. ter, ki je bila vsa betežna, sključena in stara in je za njo prosil miloščino. Ker se je večkrat pokazal, sem uvidel, da je imel v enem letu najmanj tri različne "matere." Nemalokrat še pripeti, da kdo ukrade na deželi malega otroka, mu zlomi ude in ga tako pohabljenega vodi po ulicah, da prosi zanj miloščino. Kdo se more upirati sirotni pokveki, ko se človeku trga srce pri pogledu nanj. In vendar je v največ slučajih to le umetno prirejeno. Ko je še vladala na Kitajskem Manchu dinastija, so se cesarski princi večkrat oblekli v be-raške obleke, hodili po ulicah in prosili miloščino -— vse samo za to, da so si delali kratek čas. Toda usoda je vrgla staro dinastijo s prestola in daneg je marsikateri član cesarske hiše, ki steguje usahlo roko proti tujcu, da si dobi za peščico riža. po stopnicah. Pa glej ga hudi-ka! Komaj stopim skozi vrata, že zopet zagledam človeka, ki je slonel na vogalu. Ta se mi je zdel pa še bolj natreskan kot oni trije. Ne, bo drugače, še temu moram pomagati v stanovanje, potem pa nič več. Stopim proti njemu, da bi ga lepo prijel. Komaj me pa zagleda, zavpije na vso moč in zbeži po cesti in prileti "ravno v roke policaju, ki je prišel mimo. Pa se ga oklene z obema rokama in ga prosi: 'Oh, gospod stražnik, rešite me, za božjo voljo, rešite me pred tem človekom (in pokaže name), že celo noč me vlači gori po stopnicah, in ko me privleče na vrh, me sune skozi okno, da štrbunk-nem na dvorišče; potem pride za menoj, me zopet pobere, vleče gori po stopnicah, me zopet bu-ti skozi okno in tako se ponavlja ta stvar že vso noč, da sem samo še malo živ. "' THE OLD HOME TOWN Stanley Registered O. S Tntum Offirti' i hope i can o smejala!" mu je šlo po mislih, ko je stopil v hišo ter še zmerom slišal krhki smeh France za seboj. "Krava mu je ušla!" je dejala veselo tastu, ki je sedel na ognjišču. "Kako naj dirjam za njo!" "Saj res!" je dejal Mohor. Matijec je sedel k ognjišču; tesen občutek osramočen j a in nerodnosti mu je legel okoli srca. "Zdaj snubi!" se mu je rogal plamen na. ognjišču. "Kako se bo smejala! še krave ne znam prignati nazaj!" In mu ni bilo obstanka na mestu. V ušesih mu je živel krhki smeh France vdove, ki mu jo je snubil stric Matevž in ki ni razumela, kaj se spodobi. 5. Klančar se je pred svojo kočo ustavil z Blaževimi sanmi. Na kupu dračja je bil ovčji kožuh in iz njega je gledala spredaj brada, zadaj so visele noge. "Ali boš mogel, Blaž?" si je dihal v pesti, "če boš mogel vstati? Daj! Kar noter stopi, zakuril bom in pogrel krompir, da si epomoreš. In za naprstek ga boš potegnil, da se ogreješ. Kar imam, pa vzemi!" "Kako si dober!" je dtsjal Blaž, naj pol omahnivši s sani. "Kaj bi bilo, da te ni Bog prinesel v gozd!" "Ali ti zdaj spet večkrat pride? Ta slabost?" je pomagal Blažu v fyočo. "če ti večkrat, .potem bi ne smel več sam v gozd!" "E, slabost pride, preden se zaveš!" je prikimal Blaž. "Stari križi se lomijo radi! Pa saj to ni hudo! Jas vidim svetnike, ko padem. Čudno muziko! Sam sveti Peter je bil pri meni. Vem, to je bolezen, a ni huda bolezen. In stari križi, stari križi, Klančar!" je zamišljeno, s trpkim nasmehom strmel predse Blaž. "Stari križi? Pa jih podpri! To je samo od stradeža, tiste prikazni in slabosti. Tale krompir imam. Bog ga nama je zabelil!" In je postavil preden j skledo krompirja v oblicah. Iz izbe je bilo slišati droben glas otroka. "Ali ga slišiš? Janezek!" Klančar je vteknil krompir v usta ter po prstih stopil po otroka. "Tiho, Janezek, tiho, da ne zbudiš mame. Na, vleči!" Pograbil je peso v kotu, odrezal košček ter ga zavil v cunjico. "Na, vleči in tiho bodi, mama je bolna!" Tisti hip je vstopil Matijec. "Sam gospodinjiš, Klančar?" "I no, sam? Vsi! Janezek še največ pri hiši ukazuje." In je položil otroka na cunje ob ognjišču. "Tako je; drugod imajo otroci cuker in mosljo in pestunjo, pri meni odpravi vse to kos pese. In je dobra in otrok vleče, da je veselje. Glej ga, kakšen je! Vse se je pri nas spremenilo, odkar ga imamo. Deset let smo čakali, celih deset let. Pa ga je Bog dal!" Glas se je možu tresel, ko je s svojo žuljavo desnico šel preko otrokovega čela! "čisto vse drugače je, odkar ga imamo!" "Kaj pa Meta? Ali je boljša?" "Zdravnik je dejal, da bo že boljša! Na pomlad. Tudi ni bila šala! Vsi smo mislili, da bo umrla. Sedemintrideset let ima! In vseh deset let je jokala po cele noči, če mene ni bilo. Od strahu, tako je je bilo strah!" ■"Od strahu, praviš? In zdaj?" je postajal Matijec radoveden. "Zdaj ne več!" "Janezek' ji ne more pač nič pomagati!" "Kdo razume žensko!" se je smehljal Klančar. "In zdaj da je ni, praviš? In ne joče več — " je vpraševal Matijec in čudno skoraj užaljeno samoljubje je zvenelo iz njegovega glasu. "Nič več! Pst!—" je posluh-nil v izbo. "Mislil sem, da kliče! Če je zbujena, ne pusti otroka iz izbe!" "Da se ne prehladi!" je nekam osorno pristavil Matijec. Blaž pa je počasi drobil krompir ter kimal. Nastal je za hip molk. "Krompir jeste, v oblicah!" je nerodno spet začel Matijec čez čas. "Nezabeljenega! Da bo bolj dišal, pošilja Franca tole. Pa ne se ji zahvaljevati. Ne vidi rada in se ji boš zameril!"-je z zavedno dobrohotnostjo in pokroviteljstvo lagal Matijec. Sam je bil iz bahavega usmiljenja kupil slanino v štacuni. "In če še nimaš mleka, mislim, da ga bo Franca rada nekaj dala, samo da bi kdo prišel ponj," je obljubljal. "če ji jaz porečem, ga bo dala!" "Jaz ti ga bom pa nosil!" se je ponudil Blaž. "življenje si mi rešil." "Kakšni ste ljudje! S samo dobroto me mislite zagrniti!" se je branil Klančar ter drobil d račje z Blaževih T;ani na ogenj. "Vrnil ti ga bom, Blaž!" "Kaj boš vrnil?" "Dračje!" "In ti bi za lastno dobroto vračal?" "Vrnil ga bom! Na tvojih saneh sem ga pripeljal in ti si ga nabral. Zase si ga nabral!" Ogenj je veselo prasketal, da so odmikali kolena, ko je začel plamen lizati okoli kotliča na .vengah. Matijec je otresel ogorek,- ki mu je padel v nedrije. "Za vse raste!" je modroval Blaž. "Za vse raste!" "Slabo imaš, ko imaš ogenj na tleh. Včasi je Meta sanjala o štedilniku. Ko je bila še mlada —" Matijec je sredi stavka pre-molknil, kakor da se mu je zaletelo. Nečesa se je spomnil in tudi Klančar ga je začudeno pogledal. V zadregi sta si zrla samo za kratek hip v oči. Nato se je Matijec spet zavedel svoje do-stojanstvenosti: gruntarjev sin, ki ima denar, je sedel pred bajtarjem, a ni našel prave besede. "Zdaj pa, ker sta že tu, še po-žirek tepkovca!" se je zavedel Klančar ter postavil pred nju lonček žganja. "Nobenega kozarčka nimam." "Samo da ima dno!" ti drži vonj! Pa mi res ni manjkalo drugega kakor jesti, čisto sem si opomogel!" In je mlasknil z jezikom. "Kapljica pa vredna gospodarja!" "Tisto noč sem jo kuhal. V lopi, tam zunaj, ženske so me bile pregnale. • Sedel sem zunaj in jo skuhal prvič, nobene od nikoder. Vsaj pogledati! Nič. Pa sem jo prekuhal drugič — tak sem bil kakor na trn naboden! Nič. Od nikoder nobene. Samo iz izbe v kuhinjo, iz kuhinje v izbo, iz kuhinje po drva. K meni nobene. 'Naj bo, četudi je je manj, sem dejal in sem jo prekuhal v tretje. Da, tretjič! Ali veste, da sem bil že v tram zarezal clan, mesec in leto od —? Kaj vem, kaj mi je bilo! Prekuhal sem jo v tretjič. Sama moč je je, kar v žile plane. In sem že rekel, da jo nalijem v četrtič. Taka bi bila, da bi bila lopo odnesla! In bi jo bil kuhal četrtič! Kajne, Janezek, da bi jo bil! 'Sina imaš!' je privihrala Pre-divka in sem dejal: 'Hvala Bogu za Janezka!' sem dejal." Klančar je sedel sklonjen predse ter govoril bolj zase kakor drugim. Matijec je z nerazumljivo nejevoljo poslušal, Blaž pa skrivaj obrisal solzo ter pil tepkovec, ki bi bil prekuhan četrtič, če ne bi bilo Janezka pravi čas: "Hvala Bogu,, pa je le!" je tlesknil Klančar otroku v zibelki. "Nikoli še nisem videl take zarje kakor tisto jutro! In zdaj fant že vleče peso kakor cigaro!" "Naj ti bo v veselje!" je s čudno bolestjo dejal Blaž, postavil lonček na tla ter se trpko zamislil v ogenj. "Naj ti bo v veselje, Klančar! Kaj pa ti, Matijec?" Matijec je nerodno premikal noge na pručici ter ni našel prave besdee. Da bi zakril zadrego, je segel po lončku ter potegnil, kakor da ni slišal vprašanja. V njem se je kuhala nejasna mešanica najrazličnejših občutkov. Skoraj, da je privoščil iz neznanega vzroka Klančarju vso nje- govo bedo in siromaštvo ter mu bil nevoščljiv za sina. In ženo! Da, ženo! In tudi njej je privoščil vso stisko. Daljen spomin ga je grabil za srce in sredi nerazumljive in nedoločne škodoželjnosti mu je gorela vroča želja, da bi na kakršenkoli način pomagal Klančarju, mu izkazal dobroto. In če bi še raziskoval to željo, bi bil našel, da ni brez bahavosti. "Dober je," je postavil lonček na tla. "Prav res!" se je zavedel iz svoje žalosti Blaž. "Kar izpijfa, kar izpijta!" je ponujal Klančar. "Zase ga še imam in —" "— in Janezku ga ne daš!" je učil Matijec. • "Bog varuj! Za tak eg ale strup. Ne raste!" je resno razmišljal Blaž. "Daj, prilij rožmarinu, pa ti usahne." "Saj ga tudi ne bo, tega že ne!" se je namuzal Klančar. "Dobro, da sem si jo izmislil. Shranim ga, ko bo star dvajset let, naj ga pa pokusi!" "Prestar bo!" "Kaj prestar! Moj oče ga je hranil od svoje poroke do srebrne. In je bil kakor živo srebro. Petindvajset let. Stari Poljanec je umiral, pa še ni napravil testamenta. Da ga bodo pripravili k moči, so rekli. Grunt bi bil šel, ker je bilo osem otrok. In je naš tepkovec rešil Poljančev grunt. In za vse otroke je preskrbljeno po pravici. Pa je napravil testament, in ko je rekel zadnje besede, je umrl. Kakor bi bil odrezal, prej pa se je mučil tri dni in tri noči in ni mogla duša nikamor." "Za vsako bolezen najdeš zdravilo!" je hitel Blaž ter spet segel po lončku. "Ali je prazen? čakajta, ča-kajta!" še preden se je vzdignil, je stala na pragu Franca. "Ali ni pri Vas Matijca?" "Tu je!" je potrdil Blaž. "Otroka varuje." "Saj ni resj" se je sramoval Matijec in'kri'mu je bušnila v glavo. "Ker svojih nima!" je nadaljeval Blaž. "Pa bi jih lahko že imel!" "Prav res!" je potrdil Klančar. "škoda ga je in prav zadnji čas je, Matijec!" Matijec je nerodno premikal noge ter brez besede strmel v Franco, ki je radovedno stopila k otroku. Skoraj se mu je zama-lo zdelo, da se Klančar šali. "čisto očetu je podoben!" "Vidiš, vsi pravijo," se je smejal Klančar. "Vsi pravijo. Komu pa naj bo. Ali je tako čudno? Vsak otrok je podoben 'očetu!" "Vsak, praviš?" je zateglo vprašal Blaž. "Da, skoraj vsak! Ali v hoji ali v obrazu ali v glasu, če drugače ne, ko moli ali pa zakolne. Kri se ne da utajiti, takoj se spozna!" "Da se ne da?" je spet vprašal Blaž. "Ti praviš, da se ne! O, če je to res! Hvala Bogu, Že je to res!" je zamišljeno kimal, že ves ginjen od tepkovca in od neznane bolečine v srcu. "Lep otrok!" se je obrnila Franca od otroka. "Vse drugače je v hiši, odkar ga imamo," je gorko ginjen čustvoval Klančar. "In sem rekel," je zinil Matijec, ki mu je žganje tudi stopilo v glavo, "in sem povedal, da boš ti dajala mleka zanj, dokler se telica ne oteli," je zagnal ter se skoraj sam prestrašil svojih be-ged. Toliko samozavesti in ponižujoče dobrotnosti je zvenelo iz njih. Franca je osupnila za hip, pogledala Matijca začudeno in neizrečen občutek jo je zbodel v srce. "Česa se Matijec ne spomni ! On, možakar, jaz pa še ne!" "Blaž ga bo nosil," je hitel, videč da Franca, ne ugovarja. — "Bomo že uredili." "Samo pol* litra," je dejal Klančar. "S kamelicami bomo mešali. Nekaj pa, ima pri materi." "Le po liter hodi, Blaž, saj ga je njej tudi potreba. Kako bo pa rastel otrok, če nimate mleka," je kratko dejala Franca. Iz misli ji ni šel Matijec, Matijec, ki iz neznane ošabnosti in obzirnosti ni še nikdar ničesar ukrenil v hiši, obljublja v njenem imenu mleko okoli! Nerazumljivo čuvstvo jo je obšlo. "Začel bo, gospodariti bo začel," ji je šlo skozi možgane. "Da bi le res začel, pri pravem koncu začel," je vzdihnila. "Dozdaj se je držal, kakor da smo mu vsi premalo." "Tineta še,ni iz gozda," je na^ daljevala na glas. "Če se mu ni kaj primerilo? Sicer ni daleč in tudi pot ni slaba." "Pojdiva mu . naproti, Matijec," je segel Blaž po kožuhu in stopil iz kuhinje za Franco. "Kdo bo hodil za hlapcem!" se je otresel Matijec. "Bo že prišel ! Polenil se je in počasi vo zi!" Blaž in Franca ga nista več slišala. Tisti hip je porabil Matijec in stopil čisto blizu h Klančarju. "Naj!" je izvlekel iz notranjega, žepa. "Tu imaš, da vrneš Matevžu. In takoj mu vrni, da te ne odere. Sedem let mu ne odslužiš. Moj stric je, to je res, pa ga poznani. Takoj mu vrni. In če bo hotel, da mu delaš, naj plača rajši on tebi. In ne povej, da sem jaz posodil. Meni se za denar ne mudi!" Kakor se je rudil, da bi zakril zadovoljstvo, cakor ga, ima človek, če izkazuj ti dobroto nekomu, da ga poniža, vendar ni mogla tega premagati njegova želja, biti dober in ne zbadljiv, odkritosrčno, od srca dober in pokroviteljsko žaljiv. "Dobroto mi je storil! Ali mu naj to takoj poplačam? Pogodila sva se,' 'se je branil Klančar tudi ves zmeden od nenadne dobrote in tihega ponižanja. "Ti dolg vrni in potem delaj !" "Iz stiske me je rešil in telico sem obdržal." "Le obdfži jo; tu vzemi, da ne vidijo. Ne maram, da bi videli. Vseeno je, ali ga imam jaz doma, ali ga imaš ti. Samo da se Matevžu ne zapišeš. Ta bi to držal kot v kleščah." (Dalje sledi.) DNEVNE VESTI Mož brež roke je ustrelil roparskega napadalca Elyria, Ohio, 18. maja. Matt Gardner, ki ima gasolinsko postajo na Oberlin Rd. v bližini tega mesta, je bil včeraj že štiri-najstič napaden od roparjev. Toda ta napad se roparjem ni posrečilo. Dasi ima Gardner eno samo roko pa je v naglici prijel za revolver in streljal na .roparja, katerega je na mestu ubil, do-čim je povzročil, da je bil njegov spremljevalec prijet. Tretji ropar je bil pa par minut pozneje prijet od državnega pravdni-ka Dom Myers, ki se je vračal iz golf polja in je videl, da ropar beži po cesti. Gardner pravi, da bo sedaj za en čas imel mir pred roparji. Fašisti v Nemčiji dobili nove zmage Oldenburg, Nemčija, 18. maja, Fašistična stranka je v tu-kajšnih volitvah za državno zbornico pridobila mnogo novih sedežev v državni zbornici. Do-čim sp socialisti zgubili pet poslancev, so fašisti jih dobili šest. Komunisti so napredovali za enega poslanca, katoliška stranka je obdržala svoje stališče, a dve drugi politični stranki sta zgubili vse svoje sedanje zastopnike. 200 ubitih'v novi kitajski revoluciji Shanghai, Kitajska, 18. maja. Tekom zadnjih par dni je bilo ubitih v tem mestu nad 200 lojalnih kitajskih vojakov od novih revolucionarjev, ki so se uprli obstoječi kitajski vladi. Prebivalci južne Kitajske se puntajo proti vladi v Nankingu, kateri načel ju je general Kajšek. Nova velika revolucijska vojna preti Kitajski. Ohijske farme Kot poroča zvezni števni urad se je vrednost farm v Ohio zelo zmanjšala tekom desetih let. Število farm je padlo od 256,695 na 212,292. Vrednost farm se je v zadnjih desetih letih znižala od 2,762,496,949 dolarjev na $1,-, ,644. In dočim je bilo pred desetimi leti ha farmah države Ohio še 810,692 konj, jih je danes še 490,878. število krav, mul, prešičev, kokoši in druge domače živali se je tudi znatno znižalo. MALI OGLASi Stanovanje se da v najem, 5 sob, spodaj. — Blizu Gordon parka. Vprašajte na 720 E. 82nd St. ' (May 19, 21. 2,3) V RenQ, Nevoilq, kjer se dobi najhitrejšo razporoko, ko, vtpeljali za svoje bogate klijente tudi razne igralnice, prav kikor v Monte Carlu. Slika kaže razne ha-zardne igre, katerih ne pridno udeležujejo tudi ženske. Farma naprodaj Jako čedna farma, ima 41 akrov, 12 ykrov trte, nova hiša, 10 sob, plin, elektrika, ob tlaka-ni cesti. Ena krava, dva konja, orodje in druge priprave. Brez agentov. Pišite ali oglasite se pri Anton Košieek, Dock Rd., Madison, Ohio. (118) HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE V. (Nadaljevanje) V tem so začeli iznova kričati: držali sapo v prsih. "Kraljevi vozovi in garda prihaja ! "Poginejo še ti!" In res se je zgodilo, da se je del kraljevih živežnih voz, ki je bil spremljan od sto ljudi pehotne garde, pokazal v tem hipu na drugi poti iz bližnjega gozda. Ko so opazili, kaj se godi, so se vsi vojaki iz spremstva, v prepričanju, da je most gotov, na. vso moč trudili, da dosežejo mesto. Toda zapazili so jih s polja, nakar še je zadrvilo okoli tristo konj takoj proti njim, na čelu vseh je dirjal z visoko dvignjeno sabljo in z ognjem v zenicah gospod najemnik iz Vansoše, Rzed-rian. Do sedaj se ni-posebno odlikoval v junaštvu, toda! ob pogledu na vozove, v katerih bi se utegnil dobiti obilen plen, je na-rastel v njegovem srcu tak pogum, da je za nekaj korakov prehitel vse druge. Pešci pri vozeh, videč da ne uidejo, so se združili v četverokot in sto mušket se je naenkrat nastavilo v Rzedziano-ve prsi. Strel je pretresel Ozračje, širok pas dima je preletel stene četverokota, toda preden se je dim razpršil, je že gospod najemnik pod steno izpodbodel konja, da so prednja kopita za hip obvisela nad glavami pešcev — in je padel kakor strela v sredino. Za njim pa se je valil plaz jezdecev. In kakor volkovi preganjajo konja in on še živi in se, ležeč na hrbtu, brani s kopiti, a ga oni popolnoma pokrijejo in trgajo ž njega kose mesa — tako je popolnoma pokrila one pešce in vozove stiskajoča se masa konj in jezdecev. Le grozni kriki so se dvigali iz tega vrtinca in prihajali do ušes Švedov na drugem bregu. In med tem so še bližje brega pobijali ostanke Kannebergovih jezdecev. Vsa švedska armada je zasedla kakor en mož visoki breg Sena. Pehota, konjenica, artiljerija, vsi so se zmešali med seboj in gledali, kakor bi bili v nekdanjem rimskem cirkusu pri predstavi, samo da so gledali s stisnjenimi ustnicami, z obupom v prsih, v strahu, z občutkom brezmočja. Zdaj se je iztrgal iz prsi teh gledalcev grozen krik, zdaj se je razlegal splošen jok, a zopet je nastala tišina in čuti je bilo le hropenje razjarjenih vojakov. Saj teh tisoč ljudi, kate-re je vodil Kanneberg, je pred stavljalo ponos švedske armade; bili so to sami veterani, proslavljeni v Bog ve kolikih zemljah in Bog ve v kolikih bitkah. Sedaj pa so begali kot blodna čreda ovac po širni planjavi, gineč kakor ovce, pod nožem mesarja. To ni bila več bitka, 1,0 je bil loY-Grozni poljski jezdeci. sq se vrteli kakor metež na bojnem polju, kričeč in goneč za jezdeci. Včasih je gonilo za enim po več mož, včasih poedinec za poedin-cem. Zdaj se je dognani Šved dvignil na sedlu, da bi mogel sovražniku olajšati udarec, zdaj se je spustil v boj, toda najčešče je poginil, zakaj švedski vojaki se niso mogli meriti v dvoboju s poljsko šlahto, ki je bila izurjena v vsakovrstnem bojevanju. Toda najbolj se je odlikoval med Poljaki mali vite% sedeč na žoltem konju, urnem in okret-, nem kakor sokol. Naposled ga je opazila vsa vojska, zakaj kogar je preganjal on, kdor se je srečal ž njim, je poginil, ne ve se, kdaj in kako, s tako majhnimi, tako neznatnimi mahljaji svojega meča je pobijal najkrepkejše jezdece na tla- Naposled je dohitel samega Kanneberga, katerega je gonilo pet tovarišev, on pa je kriknil nanje, ukazal prenehati z gonjo in «e je sam vrgel nanj. Šved je na drugem bregu so za- Sam kralj se je dvignil na breg in gledal z utripajočim srcem, med strahom in upanjem, zakaj Kanneberg, kot odličen gospod in kraljev sorodnik, ki so ga od detinstva vadili v vseh vrst bojevanja laški mojstri, ni imel v švedski armadi nobenega, ki bi mu bil kos v dvoboj evanju. Vseh oči so bile torej uprte vanj, a on, videč, da je prenehala skupna gonja in ho-teč si rešiti po izgubi vojakov V kraljevih očeh svojo slavo, si je rekel v svoji turobni duši: "Gorje mi, če si jaz po izgubi vojske z lastno krvjo ne operem sramote ali pa si ne odkupim življenja s tem, da poderem tega groznega moža." Po teh besedah je obrnil konja in skočil k žoltemu vitezu. Ker so se oni jezdeci, ki so ga preganjali od reke, sedaj umaknili, je imel Kanneberg to upanje, da doseže po srečni zmagi breg in skoči v vodo; a kaj bo potem, na^j bo; če ne bi mogel preplavati razburkanih valov, ga bo vsaj tok s konjem vred daleč odnesel, a tam si bratje že izmislijo kakšno rešitev zanj. Skočil je torej kakor blisk k malemu vitezu, a mali vitez k njemu. Šved je hotel pri zaletu suniti protivniku svoj meč do rcčnika pod pazduho, toda takoj je spoznal kot mojster, da je moral naleteti na mojstra, zakaj ostrina je le zdrknila ob ostrini poljske sablje, se nekako čudno zamajala v roki, kakor bi mu nenadoma rama odrevenela; jed-va se je utegnil umakniti udarcu, ki mu ga je bil yitez nato zadal; k sreči sta se v tem hipu razšla konja na dve različni strani. Zatočila sta torej oba konja in se istočasno obrnila, a sedaj sta si jezdila počasneje nasproti, hoteč imeti pri spopadu več časa in, če je treba železo večkrat križati. Kanneberg se je tedaj naježil, da je bil podoben ptiču, kateremu štrli le mogočen kljun / iz razmršenega perja. Poznal je zanesljiv sunek, ki se ga je bil naučil od nekega Florentinca, ki je obstojal v tem, da je ostrina, namerjena na prsi, izognivši se ob strani prsobrana, predrla grlo in izstopila zadaj pri vratu. Tega sunka se je hotel sedaj po-služiti. poln zaupanja se je bližal in vedno bolj zadrževal konja, a tudi gospod Volodijovski, — ta je bil namreč — je jezdil v malih in drobnih korakih k njemu. Za trenotek je že mislil, da bi na tatarski način zniknil naglo pod kcnjem, toda ker se je imel srečati le z enim možem in vpričo obeh vojsk, ga je bilo sram se braniti po tatarsko in ne po vi teško, cfasi ,je slutil, da mu hoče zadati kak nepričakovan udarec. "Ti me hočeš zabosti kakor caplja sokola," si je mislil sam pri sebi, "a jaz uporabim na tebi oni vetrni mlin, ki sem ga izumil v Lubinjah." In ta misel se mu je zdela za enkrat najboljša, zato se je zravnal v sedlu, dvignil sabljo in jo začel vrteti, kakor se vrte krila vetrnega mlina, toda tako, da je začelo kar švistati v zraku. Volodijovski je izpodbodel konja in zdirjal na Kanneberga, Kanneberg se je še bolj skrčil in je skoraj zrasel s konjem, kakor bi trenil, se je meč združil s sabljo, naenkrat je dvignil gla-vo kakor kača in strašno zamahnil. Toda v tem hipu je zašumel grozni vetrni mlin, meč se je Švedu iztrgal iz rok, ostrina je udarila v praznino, zato pa je iztegnjeni konec sablje zadel z bliskovito naglico na Kannebergov obraz, mu presekal kos nosa, us ta, brado, ključnico, jo stri in se ustavil šele na jermenu, idočem čez ramo. Meč je padel nesrečnežu iz rok in noč mu je objala glavo, toda preden je padel s konja, je spustil Volodijovski sabljo na vrvico in ga prijel za rame. Švedje na drugem bregu so naenkrat obupno zakričali, gospod Zagloba pa je priskočil k malemu vitezu in rekel: "Gospod Mihael, vedel sem, da se bo zgodlo tako, toda bil sem pripravljen se maščevati." "Bil je mojster!" je odgovoril Volodijovski. "firimi konja za uzdo, ker je izboren." "Ha, če ne bi bilo reke, bi se skočilo tja malo pozabavat se z onimi. Jaz bi prvi. . ." Daljne besede je pretrgal Žagi obi švist krogel, zato ni sfkon-čal svojih misli, temveč je zakričal : "Bežimo, gospod Mihael, te izda j ice bi nas utegnile še po-streliti." "Krogle nimajo več moči," je rekel gospod Mihael, "ker je predaleč." V tem so ju obkolili drugi poljski jezdeci, ki so čestitali Volo-dijovskemu in ga občudovali, on pa si je le parkrat pogladil brke, ker je bil zelo zadovoljen sam s seboj. Na drugem bregu med Švedi pa je vršelo kakor v panju. Ar-tiljeristi so na vso moč valili topove, zato so tudi v bližnjih poljskih vrstah zatrobile trombe na odhod. Na ta glas je skočil vsak svojemu praporu in kakor bi mignil, so stali vsi v bojnem redu. Umaknili so se proti gozdu in se vnovič ustavili, kakor bi hoteli prepustiti mesto sovražniku in se opravičujoč radi reke. Naposled je prijezdil pred množico ljudi in konj na tigrastem tonju mož v kožuhu in s kučmo čapljinim peresom, s pozlačenim buzdovanom v roki. Videti ga je bilo natančno, ker so padali nanj rdeči žarki zahajajočega solnca in je jezdil pred polki, kakor bi jih pregledoval. Švedje so ga vsi tdkoj spoznali in začeli kričati: "čarnecki! čarnecki!" On pa je nekaj govoril s polkovniki. Videlo se je, kako se je dlje časa mudil pri vitezu, ki je pobil Kanneberga, in mu položil roko na ramena. Potem je dvignil bulavo in prapori so se/ začeli polagoma obračati k borovemu lesu, drug za drugim. V. Ta dan so se položili švedje k počitku, ne da bi vzeli kaj v usta in brez upanja, da se bodo mogli drugi dan s čim nasititi. Zato tudi niso mogli spati od gladu. Preden je petelin drugič zapel, so se pričeli umikati izmučeni vojaki iz tabora, posamič ali v tropah, ter odšli na rop po vaseh v okolici Jaroslava. šli so torej podobni nočnim razbojnikom, kamor so mogli in kjer so upali dobiti kaj jesti. Pogum jim je dajalo dejstvo, da je bil čarnecki na drugi strani reke, toda tudi če bi že bil utegnil pre-bresti reko, jim je bila ljubša smrt nego lakota. Jasno je bilo, da je morala biti v taboru že velika razbrzdanost, ker se je že okrog poldrugi tisoč ljudi izmaknilo na ta način kljub strogim kraljevim ukazom. Počeli so torej razsajati po okolici, požigajoč, ropajoč, moreč, toda niti eden se ni imel vrniti v tabor, čarnecki se je res nahajal na drugi strani Sana, toda tudi na tej strani so krožile razne šlahčanske in kmetiške "partije," a najmočnejša gospoda Strzalkovskega, sestoječa iz odlične gorske šlahte, se je baš to noč na nesrečo približala Proh-niku. Ko je gospod Strzalkovski ugledal požar in zaslišal strele, je šel kakor strela naravnost proti hrupu in napadel ropajoče tolpe. Branili so se silno za ograjami, toda gospod Strzalkovski jih je razkropil in posekal do zadnjega moža. V drugih vašeh so druge partije storile isto, potem so se pa pri pogonu ubeglih približali samemu taboru, razširjajoč strah in zmešnjavo, kričeč po tatarsko, laško, ogrsko in poljsko tako, da so švedje sklepali, da nastopa kaka mogočna pomožna vojska, morda sam han z vso ordo. Nastala je zmešnjava in do sedaj nenavaden prizor, — strah ki so ga oficirji le z največjim trudom potlačili. Toda kralj, ki je od ranega jutra presedel na konju, je videl, kaj se godi, in je razumel, kaj se lahko izcimi iz tega; zato je na vse zgodaj sklical vojni posvet. Ta žalostni posvet ni trajal dolgo, ker ni bilo dveh poti na izbiro. Duh je v vojski upadel, vojaki niso imeli kaj jesti, sovražnik pa je rasel na moči. švedski kralj ki je vsem svetu obetal, da bo preganjal poljskega kralja, če treba, do tatarskih step, je moral sedaj misliti na lastno rešitev, kaj šele na preganjanje. "Po Sanu se lahko vrnemo v Sandomierz, od tam po Visli v Varšavo in v Pruse," je govoril Wittemberg. "Na ta način ube-žimo pogubi." Duglas se je zgrabil za glavo. "Toliko zmag, toliko truda, tako ogromna dežela pobita in se moramo sedaj vračati." Kralj, ki ni do sedaj nič govoril, je vstal v znamenje, da'je seje konec;, in rekel: "Zapovedujem odstop!" Ta dan ni slišal nihče nobene besede več iz njegovih ust. Bobni so začeli ropotati in trobente peti v švedskem taboru. Novica, da je zapovedan odhod, se je razširila v enem hipu od enega konca tabora v drugega. Sprejeli so jo z vzkliki veselja. Saj so gradovi in trdnjave bile še v švedskih rokah, v njih pa jih je čakal počitek, hrana, varnost. Generali in vojaki so se s tako vnemo pričeli pripravljati na odhod, da je ta vnema že naličila kakor je pripomnil Duglas, sramoti. Duglasa samega je poslal kralj s prednjo stražo, da bi pripravljal/pot in trebil gozdove. Kmalu za njim se je dvignila vsa vojska, v popolnem bojnem redu; fronto so zaslanjali topovi, hrbet taborni vozovi, ob straneh je šla pehota. Vojne priprave in šotori so plavali na ladjah. A vsa ta opreznost ni bila zadostna, zakaj komaj se je tabor dvignil, že so zadnje švedske straže ugledale, kako jim slede poljski jezdeci, in od takrat jih niso skoraj več izgubili izpred oči. čarnecki je zbral skupaj lastne prapore, vse okoliške partije, poslal po nove pomožne čete h kralju in sledil. Prvo pre- nočišče je bilo obenem združeno s prvim alarmom. Poljski oddelki so sunili tako blizu, da se je moralo par tisoč pehote s topovi vred obrniti proti njim. Nekaj časa je kralj sam mislil, da čarnecki zares napada, toda on je pošiljal po svoji navadi samo oddelek za oddelkom. Ti so z velikanskim krikom napadali in se takoj vračali. Noč je minila s podobnimi spopadi, nemirna, za Švede brez spanja. In ves pohod in vse naslednje noči in dnevi so imeli biti tem enaki. Medtem je poslal kralj vnovič Čarneckemu dva prapora zelo dobre konjenice z listom, da odrinejo v kratkem hetmani z vso zbrano vojsko, on pa pride z ostalo pehoto in z ordo- kmalu za njimi. Zadržujejo ga samo še pogajanja s hanom in s cesarjem. čarnecki se je neizmerno razveselil te novice in ko so zjutraj na vse zgodaj švedje krenili dalje v klin med Vislo in Sa-nom, je rekel gospod kaštelan polkovniku Polanovskemu: "Mreža je nastavljena, ribe gredo v past." "A mi naredimo kakor oni ribič," je rekel Zagloba, "ki jim je igral na piščalko, "da bi plesale, a ker niso hotele, jih je potegnil na breg; šele tedaj so začele skakati, on pa jih je začel tolči s palico, rekoč: 'O, take ste, morale bi bile plesati, ko sem prosil!' " Na to pravi čarnecki: "BodO že plesali, naj le pride gospod maršal Lubomirski s svojo vojsko, ki šteje okoli pet tisoč mož." "Vsak hip mora priti," je rekel gospod Volodijovski. "Danes je prišlo nekaj podgorske šlahte," se je oglasil Zagloba, "ti zagotavljajo, da se bliža z naglimi koraki, toda če se bo hotel združiti z nami, ali pa če se bo bojeval na lastno roko: to je drugo vprašanje." "čemu?" je vprašal gospod kaštelan čarnecki ter bistro pogle dal Zaglobo. "Ker je zelo slavohlepen in ljubosumen človek. Poznam ga že mnogo let in sem bil njegov zaupnik. Poznal sem ga, ko je bil še mlad gospodič na dvoru gospoda krakovskega, Stanislava. Tačas se je učil dvobojeva-nja od Francozov in Lahov in se je zelo jezil name, ko sem mu povedal, da so to tepci in da meni nihče ne vzdrži. Stavila sva in sam sem položil vseh sedem na la. On pa se je učil potem od mene ne le borenja, temveč tudi vojne umetnosti. Razum je imel že od rojstva nekoliko top, a kar zna, to ima od mene." CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 MESO! MESO!. Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna • postrežba in zmerne cejje. MARTIN FRANK St. Clair-106th St. Market GLenville 5991 :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa | DOBER PREMOG! I (g) Točna postrežba! 1 ® The Hill Coal Co. 1 (S) 12(11 MARQUETTE RD. 1 Stari Cimpermanovi prostori ( © HEnderson 5798 ® FRANK ARKO, zastopnik Rinili............................................................................................... Naznanilo Cenjenim rojakom naznanjam, da sem otvoril f KONFEKCIJSKO IN GROCERIJSKO TRGOVINO Velika zaloga šolskih potrebščin, cigar, tobaka in = cigaret. Postrežemo z dobrim sladoledom in raznimi | mehkimi pijačami. Rojakom se toplo priporoča I ANTON JANEŽIČ | 23931 ST. CLAIR AVENUE NOBLE, O. r« 11111 ■ 1111111 ■ 1111 ■ i ■ ■ i ■ i ■ 11111111111 ■ 11111 ■ 1111111 ■■ 1111111111111111111111 ■ 11 ■ i ■ 11 ■ 111 ■ 1111111111 ■■ ■ ■ ■ i* POSEBNO ZA TA TEDEN! TRINERJEVO VINO 7QC V KOMINOVI LEKARNI ===================== ■ i 6420 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. (nasproti S. N. Doma) PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU Izpolnjevanje zdravniških receptov je naša špecijaliteta Podružnica poštnega urada "Tak mojster si torej, gospod Zagloba?" je vprašal Polanov,-ski. ** "Zgled: gospod Volodijovski je moj drugi učenec. Na tega sem posebno ponosen." "Ali je res, da si pobil Svena?" • (Dalje sledi.) * 14 oseb je zgorelo včeraj v nekem japonskem gledališču za oremikajoče slike. Ako hočete barvati vaso hišo pazite, da jo pobarvate z dobro barvo, ki se ne bo luščila po preteku par mesecev. Gotovi agenti vam mogoče ponujajo.bmi ¥ „.a|()n samo............... .... Imamo tudi DUTCH BOY WHITE LEAD, VARNISH in pristno LANENO OIJE in ENAMEL po zelo znižani ceni Se priporočam ANTON DOLGAN, 15617 Waterloo Rd. » g i t i 1 ^ T I 1 i 1 i 1 1 1 i 1 i 1 i 1 i I I i i 1 I II t I 1 1 I 1 i I 'o LEPA PRILIKA Hišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od $400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam M. L. JALOVEC STAVBENIK 19404 Mohican Ave. KEnmore 1837-J 1 mm Zelo važno naznanilo KRANJSK0-SL0VENSKA KAT0L. JEDN0TA PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI PRIREDI PRIHODNJE POLETJE 1 PRVI IZLET v V STARO DOMOVINO Omenjeni izlet ^e bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE "BERENGARIA" ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOCl Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili. Med potjo se bodo izletniki ustavili v »'LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz ln druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. S. Šušteršiča. Izletniki se bodo korporativno udeležili slavlja škofa Barage, ki se bo vršilo v Ljubljani dne 12. julija. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine. Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake Sirom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov Itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. I 1 1 I i S I I i 1 i 1 v.. i 1 1 8 t 1 1 i i P 1 i § 'if i I i I i i 1 1 i 1 i 1 1 ■Si.