Tečaj XXXII. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici je mane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr ? četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 8. julija 1874. Obseg: Sirarska društva v Bohinju. — Pridelek svile na Laškem. — Kako se subvencije obracajo na Štajarskem. Po- ročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. (Dalje.) ložno društvo. — En dan na Bledu. — Nekoliko o Španjski. — Moj pès. (Dalje.) Naši dopisi. — Izposojevalno in za-Mnogovrstne novice. Novicar. Gospodarske stvari. Sirarska društva Bohinju. V 19. listu „Novic" dne 13. maja t. 1. smo poro- čali o obiakanji y ki Je dne maja Bohinju došlo po > slavno znanih veljakih v planinskem gospodarstvu, gosp grofu Belruptu, predsedniku kmetijske družbe Pred-arelske, dr. Gust. Wilhelmu, profesorju v Gradcu in Schiitz-u, tajniku kmetijske družbe Koroške. Te je namreč minister kmetijstva kot izvedence odločil za pregled tistih sirarskih društev po cesarstvu, katera so lansko leto za državne premije prosila. Ker bode naše bralce gotovo tudi zanimalo > kaj omenjeni profesor gosp. dr. Wilhelm sam o sirarskih društvih v Bohinju piše, podamo tu njegov Bpis iz od njega vredovanega lista kmetijske družbe Stajarske der steierische Landbote". ,,Leto je komaj, kar se je v sosedni deželi Kranjski, v romantični dolini Bohinjski, na spodbudo gosp. župnika Janeza Mesarja na Bohinjski Bistrici zarad ustanove sirarskega društva snidilo nekoliko kmetovalcev omenjene občine in sosednih vasi Bitnje in Lepence. Pravila so se sostavila, potrebne priprave so se napra- vile kotli YJIC?^ au Hl y p080da y VUl Wi dJ c* Oil 1U Mi t sirarijo se je na skupne stroške nakupila obroci za sir in druga oprava za , najel se je sirar iz sosedne poknežene groťije Goriške in začela se je sirarija brž, ko je prišla živina na planine. Od 10. junija do 27. julija se je dělal sir na planini Bitenjski katera je 3000 do 4000 čevljev visoka in lastnina dru- štvenikov; od 28. julija do 14. septembra je pa bila sirarija na planini Gonjač, katero je društvo v nájem vzelo od Kranjske obrtnijske družbe. Poprečno je imelo dru- štvo, katero Je 13 društvenikov štelo, 68 krav. Te 80 dale v 95 dneh skupaj 22.380 bokalov mleka, katero se je podělalo v sir. Akoravno je bila oprava še pomanjk-Ijiva, kar pri začetku tacega podvzetja ne more skoraj drugače biti, so vendar izdelali 5303 funtov sira, katerega so prodali trgovcu v Ljubljani po 37 gld. cent. Siratka se je pa razdelila med društvenike. Za prodani sir so dobili 1963 gld. 59 kr., zaslužek in hrana ter drugi troški so vzeli 170 gold., toraj je bilo 1793 gold. 59 kr. čistega dohodka, katerega so društveniki med se razdelili po meri oddanega mleka. sebno opomniti je treba, da se je ta dober tem dosege!, da Bil sem nedavno se je ves izdelek skup speh s Bohinju, da bi prodal o tem skem društvu kaj natančnejega zvedel. Pa ka&o sem se ve- selil ko sem zvedel, da je ta gled ? umno in koristno z mlekom ravnati, že posnemovalce dobil, m da so se taka društva ustanovila ravno pri delu našel 9 ker svoj delo v Nemškem rovtu sem malo dni prej pričelo u in pa pri društvu v Ravnah, katero se je namenilo s sirarijo 26. maja pričeti, se hoče celo leto sir delati, pozimi v vasi ? ustanovlj poleti na pi Tretj novo ustanovljeno, le društvo v Nomenu pa hoče, kakor ono lani na pi delati Opazil sem tudi na Tirolskem in Predarlskem da ustanova enega društva je bila vselej spodbuda k usta novi enacih podvzetij so Mais u na Tirolskem na pr. pravili pozimi 1868/69 prvo sirarsko društvo in danes se v tamošnji okolici tacih našteje dvanajst. Tudi na Koroškem, Gornjem Avstrijskem in Sol nograškem so vže sirarska društva. Le pri nas na Štajarskem se ta koristna društva ne morejo ustanoviti, akoravno se doslej mnogokratnih spodbud ni manjkalo. Pa mi smo vendar prepričani, da bi tudi pri nas na Štajarskem, ko bi se le vže enkrat začelo, zgled ravno to moč imel, kakoršno je imel v prej imenovanih deželah in da bi se število društev za skupno podelovanje mleka v sir ravno tako hitro množilo. kakor smo to viděli v zadnjih letih pri pomočnih društvih Toraj brzo na delo in podvizajte se z ustanovo prvega sirar skega društva! Pridelek svile na Laskem. Iz Milana in Brešje se poroča, da je letos reja svilnih gosenic končana, in da bodo kokoni kmalu pro- dani. Nadjali so se spomladi najbolje letine i al reji svilnih gosenic sta škodovala mnogo, mraz in pozno raz-cvetanje murbinih dreves. Dobiček svilorejcev ne bo velik, akoravno je bila letina gledé na množino kokonov bogata. Cena kokonov je namreč zeló nizka, ker so lahki in ne dajo veliko svile. Letos so na svilnem semnji v Brešji prodali 100.000 kilogramov kokonov in se sploh sliši, da jih toliko še ni bilo nikoli na semnju. Na bokal mleka je toraj prišlo krajc. društveniki so dobili od 70 gold. 40 kr. za 880 bokalov mleka do 286 gold, za 3575 bokalov, in to vse kot do- hodek 95 dnevnega planšarstva. Ena krava je toraj v teh dneh poprečno 28 gold. 30 kr. dohodka dala. Po- in posamesni Kako se subvencije obracajo na Štajarskem, Dražba goveje živine za pleme. Meseca oktobra se bodo sopet v Gradcu, Mariboru in Celju goveda za pleme po dražbi prodajala, m sicer 212 goveda treh deželnih plemen y to je y Muricodolskega, so bili nasi domači kmetijski izdelki suhe zemlje in tudi Pomur8kega (Murboden- Rasse) in Marijinodvorskega. Ljubljanskega moôvirja z všemi oddelki šote skupaj in Kmetje, ki se želé te dražbe udeležiti, se morajo naj- v prijetni sostavi na mednarodni Dunajski razstavi lansko pozneje do septembra t. 1. pri centralnem odboru v leto 1873 razpostavljeni. Podružnice in posamezni veči Gradcu Oglasiti in 10 gold, za Oglasilni list položiti, ua ^o^iumi okj puAaucraujc lůuatuu puujmau JU a\j LIA se potem smejo dražbe udeležiti. Na poznejše oglase prošnjo odboru in oziroma družbinemu razstavnemu od- da posestniki so prizadevanje izdatno podpirali in so na se ne bode ozir jemal. tem se pa tudi oni živino- boru in oziroma družbinemu razstavnemu zboru na po- ki imajo za pleme priležnih mladih bikov in jun- moč prav veliko hvalevrednega oskrbeli. Vendar se je .. â I % ft • • • 1 1 1 W 1 t I • 111 1 • • t • * A rejci, čekov čiste krvi y va bij o y pravém času na znanje dajo, ako jih hočejo oddati. PreŠiČi za pleme. naj to centralnemu odboru o moralo se veliko izdelkov nakupiti y kar Je plačevanji za prostor v razstavi na Dunaji > z drugimi za vaze, jerbase police y y Tudi letos se bode nekoliko plemenskih prešičev stroškov. za steklene za poslanje poročevalca i. t. d. družbi prizadjalo veliko vreČe, za voznino tje in nazaj, Suffolk — in berkširskega plemena za pleme raz- Ako bi teh stroškov ne bila zlajšala dobrot- delilo. Tisti kmetovalci, ki želé takih prešičev si omi- ùjjj družbi še ljivost Njih ekscelencije gosp. ministra kmetijstva y naj to centralnemu odboru v Gradcu naznanijo in sliti, za vsakega presiča 10 gold, pošljejo potem postreči. y da se jim more obcutljivši, zlasti od nikoder nikakoršne podpore. bi ker v tej reči ni imela Iz „Slov. Gosp. a Družbeno razstavo, o kateri je odbornik gosp Fr. Schollmayer, čegar prizadevanje pri vravnavanji te so-stave se mora hvaležno pripoznavati, spisal natančno poročilo, je vodstvo razstave počastilo s sreberno me- Tudi je gosp Franc Poročilo giaviiega odbora kmetijske družbe Kranjske za občni zbor 6. maja 1874. Gledé družbinih opravil se poroca naslednje. (Dalje.) SI. c. k. deželna vlada ie kmetijski družbi z dopi- maja 1872 št. 1478 in do 6. januarija 1873 št. 188/34 ti èJ JL I » • r# i • i A • • i • i B. dalijo za zasluženje in napredek. Schollmayr po ukazu si. c. kr. ministerstva kmetijstva sestavil in v razstavo poslal poljedelsko statistiko, katero je si. ministerstvo kmetijstva 8 posebnim pripozna-njem pohvalilo. Po ukazu si. c. k. ministerstva za kmetijstvo od y som od 24. junija 1873 št. 4715 poslala načrt postave, zadevajoč varstvo poljskega posestva, da naj ga natanko pretresa in naznani o njem svoje mnenje. To postavo , ki je za kmetijstvo tako važna, je družba v vseh §§. na tanko prevdarila in nasvetovala nekatere spremembe v nj ej po razmerah naše dežele, ter je 10. avgusta 1873 pod štev. 898 naznanila o njej svoje mnenje. Ker sta družbeni centralni odbor in si. deželni od- katero je napravljalo ilustracijo zgodovine plugov za mednarodno svetovno razstavo Dunajsko, je centralni odbor poslal razne pluge y ki so na Kranjskem na- vadni : za globoko zemljo po ravninah, za plitvo prst v ravninah, za kamenita tla Kraške okoli z navadnim ojesom y in po goratih krajih navadni gorjanski plug z dvema lemežema, črtalom in s plužno desko, ob enem je odbor bor opozorila na potrebo odtoka iz Ložke doline, iz-sušenja Cerkniškega jezera in urejenje reke Unce, je tudi dodal podobě različnega vpreganja v naši deželi, si. c. kr. deželna vlada od si. c. kr. ministerstva za katere je gosp. dr. Papež iz prijaznosti brezplačno iz- kmetijstvo z dopisom od 27. maja 1873 št. 5434/862 pooblaščena vsled družbi naznanjenega dopisa od 3. ju- delal y ter tako dal podobo naših plugov in vpreganj dopisom od 8. februarija 1874 št. 1800/183 je si. mi- nija 1873 št. 4130 potrebna delà, za katera je si. mi- nisterstvo izreklo toplo zahvalo in vse predplačilne stro-nisterstvo dovolilo 1000 gold., izročila Tržaškemu inže- ške povrnilo. Pri tej priliki je pa tudi centralni odbor nirju dr. Rafaelu Visintini ju. Ali so se ta delà že pri- gosp. dr. Papežu izrekel srčno zahvalo ker Je bil on čela in imela vspeh, se centralnemu odboru ni dalje poročalo. Zavoljo grozno škodljive toče, ki je 19. julija se 1873 je od- po Dolenskem toliko vinogradov pokončala, boru zdelo potreba, izvedenega vinorejca gosp. Antona ki se ^ » M VV 1 ^ VLVji A " I w VA V HV^ » iUlVl VJ ^VtJ^/l Ogulin a iz Novega mesta poslati v vinski zbor Je bil y požne jeseni zbral na nom da bi se tam posvetoval s Dunaji, s tem name-strokovnjaki, kako se pokončane vinske trte dale oživiti brez čisto novih z brezplačno narejenimi podobami vpreganja k tej pohvali bistveno pripomogel. Ko je bil deželni zbor Kranjski ljudskim učiteljem, obrtnikom in posestnikom za popotne stipendije na Dunajsko svetovno razstavo iz deželnega zaklada dovolil 1500 gold., je v svojem dotičnem oznanilu prosilcem ukazal izročiti svoje prošnje za te štipendije centralnemu odboru kmetijske družbe, katerega je z dopisom maja 1873 št. 6660 prosil, naj naznani 10 najbolj y sploh pa, kako bi se vinogradi v naikrajšem vrednih prosilcev za popotovanjena^ svetovno razstavo. bi njegove skušnje zasaj anj času zopet mogli storiti rodovitni, da precej razglasil poškodovanim vinorejcem v poduk. Gosp. Ogulin, ki je bil to poslanstvo sprejel proti 24 marcija oddal poro- popotni stipendiji 120 gold., je čilo, katero se bo razglasilo. Več srenj je prosilo dovoljenja za nove živinske Tej želji se je z nasvetom 6. julija 1873 radovoljno vstreglo. Kakor vsako leto, tako se je tudi za minulo leto 1873 sl. c. kr. deželnemu predsedništvu po dokončani žetvi poročalo o poceznih pridelkih ; povdarjalo se je da je bila letina veliko slabeja, kakor po navadi, tako y sejme; sl. c. kr. deželna vlada je prošnje izročila cen- da je bilo po posameznih krajih skoraj vsih prideikov dotičnih razmerah se jako malo; zlasti se je bilo bati v St. Jerneji na Do- tralnemu odboru v pretres, in po 3e nasvetovalo, da naj se dovolijo ali pa tudi odrečejo. Po želji sl. deželnega odbora od 23. avgusta u. pod št. 4982 ; naj se iz družbene bukvarnice sadje- íenskem, kjer je bila toča pridelke in trto popolnoma pokončala, velikega pomanjkanja, predsedništvo opozorilo Zato se Je sl. c. kr. y naj po okrajnih glavarstvih in vinorejski šoli na Slapu dalo tacih bukev, ---------------j - -------- j. se v tej soli mogle s pridom rabiti, je centralni odbor izdatno in o pravém času pomaga katere bi oskrbi nabiranja denarja, da se pretečemu pomanjkanju izročil 13 knjig po 5 natisov in od 5 knjig po en natis sl. deželnemu odboru za poslanje vodstvu omenjene šole. Centralni odbor se je na vso moč prizadeval, da (Konec prihodnjič.) 213 — Xáťodno-gospodarske stvari. Izposojevalno in založno društvo. Gosp. J. A. Blaške, vodilni ravnatelj banke „Slovenije", nainerava ustanoviti v družbi enako mislečih Slovencev „izposojevalno in založno društvo", kateremu bi se pridružila pozneje tudi zastavnica, za Slovence sploh brez ozira na politično mnenje. Ako se pomisli, v kaki denarni zadregi je pogosto slovenski kmet in obrtnik , ako si zbere v duhu vse znane žalostné dogodke, sprevidel bode lahko vsak, da je ustanovljenje omenjenega zavoda za deželo velika dobrota. Ne manjka nam sicer denarnih zavodov, toda denarjev od njih dobiti je zeió težko. Eskomptna banka je skoraj izkijučljivo za trgovce, isto tako narodna banka. Ljubljanska hranilnica je se vé da vsem od-prta, „ali veliko jih je poklicanih pa le malo izvoljenih." Treba je imeti posestvo, dolga prosto in preden se dobi denar, je čestokrat pomoč prepozna. Pri tem zavodu posojevalo bi se pri dostojni varnosti tudi na drugo mesto. Obrtnikom Ljubljansko pomoćno društvo ne za- doBtuje; treba je še mnogo pomoci. Za ustanovljenje bi trebalo 50 udov, kateri bi plačali po 200 gold, usta-novnine , oziroma več ustanovnikov s primerno manjo ustanovnino. Ustanovljenje tega zavoda bi bilo tem lože, ker v novejšem času ni potreba koncesije. Slovenci na noge! Politika naj Vas v tej zadevi ne loci. Pomaga j mo slovenskemu narodu se združenimi močmi, da ga rešimo iz voherniških krempljev, ga otmemo revščine, ter mu pomoremo do blagostanja. V edinosti je moč, v moči samostalnost, in ako bomo samostalni, nas bodo drugi narodi čislali in spoštovali. Ob enem omenjam, da omenjeno društvo z banko „Slovenijo" ne bode v nikaki zvezi, ampak bode popolnoma samostalno. Prijatelji sprožene ideje naj se blagovolijo obrniti zaradi natančnejega porazumljenja do gosp. Blaške ta. J. Jereb. Potopisfie črtice. En dan na Bleđu. Raj dežele Kranjske, Blejsko jezero in njegova okolica, bil je že na vse strani in gotovo po spretuejših peresih , kakor je moje, popisan , tudi namen sledečih vrstic ni, popisovati kraj, kakor je sploh, marveč sku-šal bom narisati prav kratko vtise, ki jih vzame seboj popotnik, kateremu je le dan časa, da se sprehaja o jezerskih bregovih in raduje, Če se more. Kar teče gorenska železnica, seje Bled približal Ljubljani na tri ure; ob osmih zjutraj se vsedeš, če je nedelja ali praznik, na južnem kolodvoru v Ljubljani v voz, hlapon zapiska, vlak jame drčati in te pelje čez Št. Vid , memo Loke in Kranja ter po Savski dolini do Lesec, kjer se vstavi ob pol enajstib, in ti dá na zbir, peljati se — menda za plačo en ega goldinarja — proti jezeru ali pa iti peš po cesti; ako se ti goldinar smili in ni vreme deževno ali vročina prehuda, jo boš mahnil peš tje, zlasti ker se ti po dolgi vožnji tri četrt ure trajajoča hoja dobro prileže. Ce tako dospeš do jezera in zagledaš crno višnjevo vodo, se ti gotovo zbudi hrepenenje po vrcku hladnega, okrepcevalnega piva in po kaki majhni meseni zagozdi. Oziraje se krog sebe zagledaš na le vi lično gostilnico z napisom ,,Louisenbad"; po nemškem napisu že se ti zdi, da je ta gostilnica namenjena tujcem, in ne motiš se. Ker pa ne misliš kar tebi nič meni nič podati se tje, marveč si hočeš izbirati, se obrneš tudi na desno in tam te vabi Malnerjeve gostilnice visoko poslopje v svoje gostoljubne, po gostih hrepeneče prostore. A predno se udaš klicu Sirene, sezi v žep in če tvoj mošnjiček ni do vrha poln, potem se obrni na levo, kajti ako prašaš, pripovedovale se ti bodo strašne reči o računih, ki so se tù že dělali in se še delajo. Meni je nekdo pravil, da bi se moral ta Malnerjevi hotél imenovati prav za prav „Hôtel zu den Abbruzzen" (gostilnica pri Abrucih) ; razloček bi bil potem le ta, da so tu tišti, ki so tvoji mošnji nevarni, malo boljše in ne tako pisano oblečeni, kakor strežaji po Laških Abrucih. Obrnivši se toraj na levo se podaš po poti z belim peskom potreseni v „toplice", kakor se pravi „Louisen-bad" po domače. Tam se vsedeš v senco med dišeče rože, lična kletarica te radovedno praša, kaka želja te je sem prignala, in ko si ji odkril svoje potrebe, ti postreže iz kleti in kuhinje gospodinje Peternelke s hladnim pivom ali dobrim vinom in okusno pripravljenim grižljejem , tako da si prav zadovoljen in mošnjiček tvoj ne čuti pregloboke rane. Ako s tem okrep-čanjem svoje notranje osebnosti nisi še zadovoljen, okrepčaš lahko tudi zunanjost v jezerskih ali virnih toplicah, prav kakor ti drago. Po vsem tem se ti prileže sprehod ob bregu in mahneš jo v vas M li no proti „Petranu." Ce ti je bila že hiša, kjer si bil, po vnanji in notranji napravi jako všeč — kar je zasluga gosp. Aichelburga, ki jo je od prejšnjega gospodarja gosp. Lukmana kupil in okusno popravil ter prizidal ji še posebno „pristavo" s sobami za tujce — se raduje tvoje oko še bolj nad „vilami" ali gradiči, na novo iz tal izraslimi, ki stojé ob jezeru in kinČajo bregovje njegovo; posebno prikupi se ti z zidom ograjeno in zeló že olepšano posestvo g. barona Lazzarini-ja, kateri si je zavoljo tega pri-dobil že mnogo zaslug za Bled. V vse to zamaknjen si komaj zapazil, da si v sredi vasi Mlina; proti jezeru obrnjen morda ne gledaš pred se, a žal ti ]e, kajti zaupajoč širokosti in varnosti ceste treščiš nenadoma — ob kak voz? ne, ob hišo, marveč bajto, o kateri misliš v prvem trenutku, da jo je kdo z gubi 1, sicer bi ne stala sredi ceste, marveč bi jo bil že kdo iz poti spravil. Strmeč zarad te ne-navadne prikazni, ki ti je na poti, prašaš memo gredo-čega vaščana , čegava je ta jetična bajta, in kaj se ti pové? Ta javni varnosti nevarna bajta je posestvo barona Lazzarinija. ,.I, kako jo mora trpeti tù sredi ceste?" prašaš dalje, „in kako, da je občina ne kupi in ne podere, da bi bila cesta varna?" Na to zveš, da se občina in baron Lazzarini ne moreta pogoditi zarad cene, ker jo občina hoče skoro zastonj imeti. — Kaka različnost med krasnimi bregovi in tem zakotjem ! Kakor noč in dan! Ves zamišljen še zarad tega madeža vasi Mlina priđeš k „Petranu", kjer v hladni senci pod drevjem ali v lopi tik jezera narociš si dobro kosilce za nikakor ne prenapeto ceno; tu in v „toplicah" je sploh dobro za domaće in tuje goste, ker ne delajo ž njimi tako, kakor so na pr. dělali neverniki nekdaj s sv. Jernejem. Ce je vroče, obsediš po kosilu še nekoliko Časa pri črni kavi in se zabavaš v družbi, z branjem časnikov ali pa občudovanjem krasne gorate narave, ki se vzdiga pred tabo na severni strani. Brž pa, ko postane hladneje, stopiš v ladijo ali čoln in se pelješ na otok, od tega pa proti „toplicam" nazaj. Hlađen zrak te vabi proti vasi Gradu gledat novi farovž ali koče , prav za prav kurnike gosp. Riklija, kateri tù ljudi v trpljenju vadi. Vkreneš na občinsko cesto, katera drži proti cerkvi. Pa kaka je ta cesta! Će si vtrjen hribolazec in si se vadil hraniti .ravnotežje, potem tvoje početje ni - 214 predrzno zaupanje v angelja varuha, kateri bi te moral nositi čez brezdne, jame in spoke. Ako pa hoje po hribovskih plazih, ali na pr. po Bregu v Ljubljani nisi vajen, potem si najemi dva čvrsta Blejca, da te prive-žeta na vrv med se in tako boš morebiti srečno dospel do cerkve, če te med potjo ne vjame kaka nevihta in po cesti dereČa reka ne odnese tebe in tvojih dveh čvrstih vodjev. Na vsak način pa se spodobi, da, dospěvši vrh griča k cerkvi stopiš v božjo vežo in hvališ Boga za srečno rešitev iz smrtne nevarnosti. Ako si pa, če-sar te varuj aDgelj varuh, — ker je prav lahko mogoče, — spahneš ali zlomiš nogo, potareš rebra ali raz-biješ čepinjo, potem se obrni do župana We stra, ki to umetno pot trpi še na sicer obděláni zemlji. Župan Wester so sicer, kakor se sploh govori in kar je tudi verjetno, izvrsten mož in kakor kaže cesta, tudi dober hribolazec; sir, ki ga izdelujejo na svojih planinah iz ovčjega mleka, je tako okušen, da člověk, ki ga pokusi, obžaluje, da tak sir ne raste povsod ali da ga vsaj kakih sto hlebcev nima; al vse te in še druge lepe lastnosti župana, za katere še ne vemo, ne storijo ceste boljše in kdor jo je enkrat skusil zlasti v dežji, drugič ne bo lezel po nj i, če bi mu prav oče župan vrh ceste nastavili blebec sira, katerega dobi, ako gori pride. Ako si to cesto enkrat skusil, potem pač lahko razumiš, kako je Hanibal na potu čez Planine na Laško přišel ob polovico svoje vojske. Ubogi gospod župnik, ki mora po tej poti hoditi! Graščani bi mu morali vsaj mulo podariti, ki je vajena hribovskih stezá, da bi ga gori in doli nosila. — — Pa bliža se večer in ž njim vred čas, ko vlak od-rine zopet proti Ljubljani. Da ne zamudiš, treba je hitro 8lovó vzeti od — izvzemši grajane stvari — rajskega Bleda in napotiti se proti kolodvoru. Tje přišedši brez posebnih dogodeb malo postojiš in si zbereš drušino, potem stopiš v voz, hlapon zažvižga, kolesa se zbudé iz svoje lenobe, vlak se jame naprej pomikati hitreje, vedno hitreje in — par minut pred enajBto uro ponoči si zopet v Ljubljani in greš spat, a ponoči se ti sanja o baronu Lazzarini-ju in bajti sredi ceste f 0 županu Westru in nevarni cesti od jezera proti cerkvi v Gradu, in — o Malnerjevi gostilni. Rajske sanje — gotovo! Troglodit. Politične stvari. Nesrečna dežela Španjska obrača zdaj pozornost vse Evrope na se in sicer po vsi pravici, kajti kar se tam godi, je lahko vsem drugim državam izgled tega, kako daleč pride ali marveč kako globoko se pogrezne dežela, v kateri je nehal ves red. Zato bomo tudi mi spregovorili nekoliko 0 tej nesrečni deželi, kar se nam za naše bralce važno zdi. Povdarili smo, da je Spanjska nesrečna dežela. Zakaj li je dežela nesrečna? Saj je njena lega, zemlja, taka, da bi bila lahko raj vse Evrope, saj so njene vremenske razmere ugodne najžlahnejšim rastlinam, nebo jasno in 0 budem vremenu se tam malokdaj sliši. Ne- sreča dežele toraj ne more imeti vzroka v zemlji, ker je rodovitna kakor Laška, treba ga toraj drugod iskati in sicer v političnih in družbinskih razmerah. Kako je bila Spanija nekdaj srecna, mogočna, bogata! Brodovje njeno zdelo se je nepremagljivo, najdla je naj bolj rodovitne dežele unkraj razliČnih morjev, zlasti v Ameriki, in se jih polastila ter vlekla iz njih nezmerne zaklade. Za časa Karola V. je ponosno za-mogla reči, da v njenih deželah solnce nikdar ne zaide. Njene ladije so imele prepreženo vse morje, trgovatvo vse Evrope, deloma še tudi Amerika je bila odvisna od Spanije. ^Kje pa je zdaj vse to, da, kje se li še pozna, da je Spanjska kdaj mogočna bila! Znano je sicer po zgodovini, kako je prišla ob mogočnost gledé vpliva zunaj in ob veči del svojega posestva unkraj morja; a kako je mogla domá tako propasti, da je zdaj skoro na enaki stopinji s Turčijo, to se različno razlaga. Li-beralci, kateri tako radi vsako nesrečo duhovščini na rame nakladajo, trdijo , da je Španjsko v tako nesrečo spravilo gospostvo duhovstva, ki je na Madridském dvoru bilo tako mogocno in katero dolžé, da si povsod prizadeva ljudstvo ohraniti v nevednosti. Da pa je to trdenje prazno ali marveč hudobno, to bo lahko vsak sprevidel, kdor ne gleda skozi novo-liberalna očala ; najdel bo tudi naglo pravi vzrok, če le količkaj opa- zuje dogodbe na Spanjskem zadnja leta; zdrava pamet ga pripelje na pravo pot. O vseh južnih narodih — in to so Spanjci v prvi vrsti — se piše in govori, da so že po naravi bolj le-nobi podvrženi, katere je gotovo nekoliko zemlja kriva, ki brez posebnega truda obilno rodi, nekoliko pa južna vročina. Lenoba pa je začetek vseh drugih^ strasti, toraj tudi političnih ; ni čuda, da je tudi pri Spanjcih rodila slab sad. Ce truplo miruje, duh ne miruje vselej, marveč misli in misli in si izmisli marsikaj, česar bi si ne izmisli!, ko bi truplo delalo. Prvo pa, kar iz tega sledi, je nezadovoljnost s svojim stanom, z razmerami, ki so, ker ne more vsega doseči, česar si izmisli. Takému člověku je těžko vstreči. Španjci so imeli vendar najmilejše vlade, boljšega vladarja od Amadeja si vendar niso mogli misliti. In vendar je mogel bežati in prepustiti deželo divji razjuzdanosti. Zakaj ? Zato, ker je tudi med Spanjci dosti takih ljudi — brez katerih je malokatera dežela, — ki so željni časti, moči, bogastva, gospodarstva. Pri razmerah, kakoršne so na Spanjskem, je takemu petelinu mogoče, z obiju-bami pridobiti s sedanjostjo nezadovoljnih privržencev in slepo druhal, katera se ga oklene, posebno, če njene poželjivosti in razuzdanosti ne brzda, jima ne stavi graj, kakoršne bi jima stavil državni red. Med temi jih je tudi mnogo, katerim je boj vsakdanji kruh, ki se v takem rednem stanu prav dobre čutijo. Zavoljo tega se nikjer lože ne napravi punt, ko na Spanjskem, dokler ne bo vladarja, ki bo upor zadušil, potem pa s trdno roko přijel vajeti in z ostrimi postavami navadi! Spanjce zopet pravega reda. Manj ko bo dal prostosti ljudstvu, boljši bo za deželo in prej si bo pomagala na noge. Ljudstvo Spanjsko, kakor je namreč zdaj, ni še zrelo za svobodo, tedaj tudi ne za republiko; vse to mu je sládek strup, po katerem mora popolnoma poginiti. Kjer ni trdne verske in nravne podlage, tam ni tal za svobodno zrnje ; če požene, zdivja in ne prinese dobrega sadu. Taka potrebna podlaga se zadobí le po umno vrejenih šolah, v katerih pa mora biti veronauk važen predmet, kajti brez tega ni nrav-nosti in brez nravnosti ni pravičnosti. Da bi zmagal nered, to je, republikanska sistema — kakoršna je namreč na Spanjskem — potem ima nesrečna dežela še dolgo pot do boljšega. A zdaj, kakor je znano po najnovejšib poročilih, so republikanci skoro do dobrega potolčeni, general Concha, steber vsega vpora, je padel v boju, in tako je upati, da bo konec bratovskega boja in klanja in da se pod žeslom zrna-govalca Don-Karola vrne nesrečni deželi toliko potrebni mir. Treba pa je tudi Don-Karolu železne pesti, da se navadi razuzdano ljudstvo zopet redu, da popusti misli na vedne prekucije in se loti mirnega posla. Tako — 215 bode morda zdaj puščena zemlja Španjska zopet ozele- časa se nam skrivali, pač ni bilo prav Dva meseca nela in pod perutmi mirú se jelo razvijati vnovič občno blagostanje. Će pa bi Don-Karol, ko bo na prestolu y gusioujbt vvi po» ui jL/uu iiMiuj , au uu uct ^/igobiriUj količkaj spustil brzde, bo gotovo zopet se vnel punt na vseh voglih. kar ste bili pri nas in vendar smo skoro sosedj gospodičn „Ej, kako dobro ste si to zapomnili „Prosim, (C (( ne imenujte me „gospodično Jaz sem Da t res > Spanjska je nesrečna dežela! priprosto kmetiško dekle, gosposkega ni prav nič na mAn; « meni )) Pač pa žlahnega, kakor sem zapazil oziraj se po Slovansko slovstvo. * Akademija jugoslavenska v Zagrebu je ravnokar na svitlo dala 27. knjigo svojega delovanja pod znanim naslovom „Rad jugoslavenske akademije znanosti i umet-nosti". Ta knjiga obsega sledeče članke: „Justus Liebig. Načrt njegove znanosti i djelatnosti od dra. B. Suleka. vrtu že zadnjič. Dovolite, da ga danes malo bolj na tanko ogledam? čeravno se bojim, da ne boste v njem k „Z veseljem, nič posebneg našli Navadne cvetice jutro prilivam in jih oplevem u y da jim vsako takem pogovoru greva po vrtu ki w vm&av^u-* j/v/qV/ ▼ vi U gl V V (» ^jvj y 1 tu y XVI je Uli L v>< prav okusno vrejen. Pa da ne bom predolg s popiso bil res Jegjupki Andrije Čubr anovića od Luke Zore. vanjem vsega, kar sva govorila, povem le konec, in ta Burnjak. Izumio i proračunao M. Sekulic. — Borba južnih Slovena za državnu neodvisnost u XI. vieku (Nastavak). Od dra. Fr. Račkoga. — Naravoslovne crtice sa sjevero-iztočne obale Jadranskoga mora, sabrao god. 1872. S. Brusina. — Povjestni spomenici južnih Sla-venah. Izdaje I. Kukuljević. Od dra. Fr. Račkoga. Nekoje riedke biline na svjetskoj izložbi u Beču 1873. Je bil enogl Ko naj u poklič vskliknila Je matere že kosilo kosilu sva oba wuu^mouu ïocvnauua . „U Ci li ûC ISJ uonu; In ko se po kosilu srčno poslovim od prijazne družine, vzamem pre pnčanj oko seboj y da Marijci nisem več tuj Člověk y kajt nJ vedati jezik mi je povedalo več, kakor pa je hotel izpo Tako danes leg in y polojen se še nisem ladkeg bil čutj y kakor kdar od nikoder Od Lj. Vukotinoviča. Valencieonesia. Od Lj. Vuko- tinovića. Izvodi zapisnika. Poklonjene knjige. Zabavno berilo« domu pripeljal. Oče so to hitro zapazili in se skrivaj smejali, toliko sem zapazil. Za tem dnevom sem se peljal večkrat v mlin, kakor bi mi bilo navadno treba, in sicer vselej s kakim , da dne opravkom. Kmalo sva prišla z Marijco tako daleč sva oba vedela, pri čem da sva. Ko Moj pès. Smesnica, spisal J. Àlésovec (Dalje.) ekeg y se mi prašam, bi li hotela biti moja družnica do smrti izmuzne iz rok in pravi : „Prašajte očeta !" Kako urno sem drdral domu! Celó moj Atila je moral Čutiti, kaj je mene navdajalo, tako veselo je ska Drugo jutro naprežem belca in drčnem proti mli- kal pred menoj in se mi prilizoval, kakor je vedel in narju. Atile skonča nisem mislil seboj vzeti, pa ko me znal. Očetu sem to brž povedal in muzaje se so rekli tako žalostno pogleduje, kakor da bi prosil dovoljenja, ^o. tak je pa vse v redu. Bom pa jaz stopil te da gré z mano, mu mignem in on se spusti v tek ter po tihem veselja laja. V mlinu sem bil po vsih prijazno sprej et, celó Marijca je pritekla lično oblečena na prag in mi pomolila roko. Se vé da je zopet oče najprvo preskrbel kaj za grlo in želodec in kar mi je posebno radost delalo, Marijca se je bila vsedla tik mene. Ko smo se malo pogostili, vstane mati, izgovarjaje se, da ima v kuhinji skrbeti za kosilo, oče pa pravi : dni tje v mlin in govoril z očetom. Mi stari smo v takih rečeh bolj izvedeni." Pri vsem tem veselji ni čuda, da sem bil čisto po- zabil na sodnijsko preiskavo in se je še le zopet spom nil, ko mi prinese bric povabilo, ki me je klicalo „Jaz moram iti malo v mlin, sem dobil ravno no- vega mlinarja, pa mu še ne zaupam prav. Marijca, ti pa delaj našemu ljubemu gostu drušino in vodi ga malo po vrtu, da si ogleda tvoje cvetice in druge rastline." odgovori Marijca in pobesi oči, bi gospoda Antona ne dolgočasila; končni obravnavi, katera je imela biti čez štirinajst dni. To povabilo je bilo kakor led na zbeljeno železo. Vražji svetovalec, da mi pade v veselje, kakor muha v juho! „Ne pomaga nič", pravijo oče, ko jim pokažem povabilo in zatožbo, katera me dolži, da sem kriv ka-lenjajavnega miru; „ne pomaga nič, „Prav rada, oce „samo bojim se, da on je gotovo boljše drušine navajen jutri se popeljeva v me8to, pa najameva zagovornika. Naj te spravi iz mrež, v katere si se vjel nepremišljeno ; saj ti potem, ko boš oženjen, ne bodo menda več take muhe po glavi rojile." „Stori, kar ves in znas, Marijca y nas do kosila," reče oče in gré iz vrta. da ga obdržiš pri Drugi dan se res peljeva v mesto odvetniku y ki Zdaj sem jaz sam z Marijco, kateri je zadrega pri- nvm, «« ««^«.v* — — gnala rožno rudečico na lice. Sprva molci in ne vé, Te besede njegove me nekoliko potolažijo je prav rad prevzel zagovarjanje mojega pregreška in da zarad take neumnosti ne morem biti obsojen. trdil kako bi začela kak pogovor z mano, a tudi jaz ) k y sem y da dobim zopet dobro voljo. že tolikokrat bil v različnih družbah goaposkih žensk in vselej lahko vedel nit pogovora, ne najdem prave besede. Tak stan je bil za oba siten, vsaj sem jaz to ena belj y u gostilnici, kamor sva šla kosit in to je bila prvih kajti danes sva hotela oba biti kar mogoče no- najdeva starega prijatelja očetovega z nekaterimi čutil in morda bi ne bilo še dalje nobene tiesede íz na- tovariši, ki je bil tega tako vesel, da je dal nastaviti jinih ust, kar pribučí moj pès po vrtu naravnost proti več butelj šampanjca. Te so naju pridržale do večera na mestu in predno sva se prav zavedla, se je napolnil prostor z večerními gosti. Gostilničar, katerega pra- ......... nam }. nama in sicer tako hitro, da se ga Marijca malo vstraši. da se vleže jaz zakričim nad njim in mu ukažem, potem nadaljujem: „Pès je vendar neumna žival; naj se ga uči, kolikor hoče, popolne pokorščine se vendar ne nauči. Zdaj šamo kako je to, da prihaja nocoj toliko ljudi pové, da se hoče kazati nek člověk, tako imenovan improvizátor, ki na vsako stvar, katera se mu pokaže ^ * « % ! m + + m t % V • bom moral vedno paziti na-nj, da zopet kaj škode ne pripoveduje jako ginljivo povest. Sicer je pa revež^ in zadnjič, ko a naredi, kakor „Oh, ni vredno, da bi govorili, gospod! Saj imamo več jaje tega plemena. Ce ste zarad tega tako dolgo vesel, če kak krajcar na ta način vjame. Tacega čio veka smo tudi mi želeli slišati in videti in tako smo še se bila vsaj jaz in oče domu odpeljala. ostali y sicer 216 Improvizátor pride, se predstavi in prosi da bi mu šČeno drugim bolj izvedenim dopisnikom. Bolje bilo J.4-U J/*. V» » ICMIlVI .V IUV| OU ť tUOVH V I 1U UiUOl^ U(» UI UJU DUtliV UI UglUi UUIJ IA* VUUUILU UU|/JOUII\UUI« UVÍJU Ui UilUj kdo pokazal kako stvar, o kateri bi on potem povedal da bi se umazano perilo ne pralo o belem dnevu pred jako ginljivo povest Znanec mojega očeta, že nekoliko vinjen, vstane in pravi mBmmssmmrn^ BI^^^^H Ijudmi. Sicer Trsta pa kazaj mojega pèsa, ki je pod mizo ležal julija. vsaka glava ima svojo pamet. Telegrafsko vodstvo naznanja, da se je dne 29. junija v Voloski in 4. julija v Ka- » Tù vidite pèsa! Ta pes naj bo predmet vaši gin- nalu odprla nova brzojavna telegrafska postaja z ome- V A TT An^l (i 1 A A /í W A rf V\ /V O I 11 fT A povesti Kakor želite » ) naj bo priklonom in stopi na svoj oder (Dalje prihodnjič.) odgovori improvizátor s jeno dnevno službo. Celovca 4. julija. Pri nas dozdaj še nobene posebne politične demonstracije. nismo imeli veliko- Mnogovrstne novice, ; * Mnogo lesic za steklino bolnih se je prikazalo na Koroškem v 4 občinah. C. kr. okrajno glavarstvo Celovško je tedaj 22. dne u. m. ukazalo dotičnim žu- naj naročijo lovcem , ki imajo v onih občinah nemški duh , ki se povsod šopiri, kjerkoli le količkaj tal najde, jel je tudi pri nas rogoviliti. Naša prosto-voljna požarna straža je obhajala 28. in 29. ju- nija svojo deseto obletnico in k tej slovesnosti povabila v Avstriji društva enakega pokliča. Ta društva pa, ki, kakor vsaka nemška institucija , se rada bahajo zlasti kakor imenujejo vsako „in den deutschen Vororten" , panom ) gnjezdo, kjer je par nemcev, so tej svečanosti dala ime v najemu, da postrelijo vse lisice in tako ubranijo da se živalim in ljudem nevarna bolezen brž ko mogoče zatare. ,,šesti zbor nemskih požarnih straž", in se zbr a v Celovcu » pa v jako pičlem številu. Sprejem došlih Pes volk, lisica in mačka so zi- zastopnikov na kolodvoru je bil vkljub vročine zeló val i v ' • sin. , po katerih se steklina najbolj * Mednarodni zbor zdravnikov vseh krajev svetá za posvetovanje o koleri se je na Dunaji začel 1. dne tega meseca. mrzel > ne enega „hoch" 77 ni bilo slišati, marvec ljudjé so na z zastavami; najvec jih je Naši dopisi. Ptnja julij Žalostno novico imam danes zijali in gledali tuje prikazni s čudnimi čeladami , katerih so vihrali rudeči in rumeni konjski repi. Mesto je bilo nekoliko okinčano bilo crno - rudeče - rumenih (pruskih ) in novo cemških črno-belo-rudečih ; Avstrijska je bila tù pa tam kaka v kotu skrita, menda zato, da bi je nihče ne zapazil. Na ta način, se vé da, je bil shod demonstrativno prusko-nemškega značaja , in Hrvatje , katerih je na povabilo poročati: slavnega jezikoslovca in pisatelja slovenskega tudi nekoliko prišlo, so zeló pisano gledali Oro s 1 zmešan Cafa ni več Že 7 pravil ekaj dni je bil jako pazili ta „nepolitični i u 7 ko so za- značaj shoda dobrodejnega (ka-li ?) da ga hoČejo gospodje iz Maribora društva. Da bi pa ljudstvu vendar-le pokazali, kaj znajo umoriti in v Dravo vreči in več takih zmedenih reči. so napravili gasilno vajo, katera je bila pa tako revna, bi bil moral odpeljati se s svojim zdravnikom v da rajši molčim o njej ; vendar so se dali vsi na orodji J uti blaznico Graško , a predno se je moglo to dobil v roke samokres in se goditi 7 t Slava, ki zgublj Nesrečni ran Tužna majk Je in strehi fotografirati, menda v večni spomin tega ne znajo. 7 kar ou ^c« ^«c uu «««ju. Načelnik naše požarne straže, 6. . eljake druzega za drugem ! se je pa na večer še posebno s tem odlikoval J er g i c 7 ts svoje e bil 60 let star in je prav redno živel ter tičal večidel pri svojih knjigah. Bodi mu zemljica lahka ! 7 da z menda že vsled prevelikega „gašenja je (i hripavim Gorici 5. jun Znano Vam je, da dvoje znan- stev se ponaša kakor onégova „Zukunftsmusik' i glasom v gostilnici pri „Sandwirthu" energično goste, drugih nerodnostih, to še pristavim, ki niso imeli čelad ven ki so se godile ne bom gonil. govoril, le čud en zdel. da De- z naslovom „prihodnostno znanstvo": vremenoslovje (meteorologija) in statistika. Mene bi najbolj mikalo duhovnim uradom po se je ta shod Celovčanom prav želni namestnik je naznanil z ukazom 15. junija vsem Koroškem, da se imajo duhovniki vremenoslovje, ko bi se mogel člověk naravoslovja učiti za Stremajerjeve groše oglasiti do 31. julija. Prošenj brez matematike; al za poslednjo jez ne maram. Kaj ni treba vlagati po škofijstvu, marvec se oddajajo na- nego to, da smo ravnost vladi, katera ima tudi določevati pa hoče ves ta učeni (!) vvod? Nič že spettam, kjer smo bili v prvi polovici junija: Zunaj brez vprašanja do škofijstva ali duhovnih uradov in sicer v senci imamo + 27° R., v sobi dopis 7 kjer 7) kujem ta za 77 Novice", pa + 23° R. ! In vkljub temu se je priti nas obiskat. In tako jo podpore vred en, kdo ne. Se tišti 7 ki kdo vé, da je bo vreden se ljubilo Tržaški „Taliji je prav! Dandanes, ko smo vsi vojaki, grof in kmet, student in — kaplan, mora znati člověk tudi kaj pre-našati, kakor Je 77 tem poro pričakujemo, da politično dobro" zadržal. Po vsem se bo malo duhovnov za to 77 pod- u oglasilo. Trnoveill 1. julija. (0 sviloreji.) Sviloreja daje gospé na priliko kaki gimnastikarji ali Tržaške dober dobiček, če je vreme za njo SprehajajO. - uiuti pa uaj T aui ^uvcmj ua uaoa j a. u íciuo , nu^ii octu uauiicu iJA 1 ui u«ui * j o nastica" se ne udeležuje uradno sprejema Tržaških filo- lota semena in nadjam se dobiti zdaj 1 cent lepih zdra- celó judinje! ugodno, in se ima ki se danes po naših ulicah dobro seme ter se ravná umno s črviči. Skusil sem to \7— da naša ..erim- iaz letos 1----:1--------x —: 1---m Sicer pa naj Vam povem nasa gim- jaz kupil sem namreč pri kmetijski družbi 1 dramatikov. Očetu županu je menda tudi prevroče. vih kokonov. Zanimati utegne svilorejce nenavadni 77 ljudi mena. Tombole" přetekli ponedeljek se je udeležilo manj dogodek, da so gosenice pred prvim levenjem tri tedne 7 ko druzih let in to zarad nezanesljivega vre- jedle. zadevi učnega kmetijstvenega te- bolj pecali s svilorejo, katera Koristno bi bilo za naše posestnike, ko bi se čaja za ljudske učitelje vseh Primorskih dežel in hoďek. Pri tej priliki pa tudi naznanjam jim přinesla lep do- 7 da iz Dalmacije, ki jaz rad bode prihodnjega septembra in oktobra vstrežem z dobrim in zdravim semenom, katero se pa meseca v Gorici, bil je že dvakrat posvet. V dotičnem tudi dobi pri kmetijski družbi v Ljubljani. odboru sedé po 2 pooblaščenca iz dež. odbora, dež. šolskega sveta in iz odbora kmetijske družbe in pa Draga. Anton Vrbančič. 21. junija volil je naš novo izvoljeni ob- vodja kmetijske šole. Predsednik tej komisiji je dvorni činski odbor za župana Franceta Pajka in za svetovalca svetovalec baron Rechbach. dogodkih na tukajšnjem gimnaziji (en profesor je PoroČevanje o nevšeČnih Janeza Zajca in Franceta Mehle-ta. Bukovica. 25. junija se je naš novi občinski odstavljen, eden pa bo pres ta vi jen) bode prepu- odbor prvikrat snidel in volil za župana Antona Kova- 217 čiča, za svetovalca pa sta bila izvoljena France Strmec Da se otrese mesto oskrbovalnih stroškov in Janez Miklavčič. za svoje bolnike, je dvakrat pravdo pričelo zoper Kranj- Ježića 4. juiija. (Javna zahvala.)" Tukajšnji krajni sko deželo pri državni sodniji.' Prvič je tožba bila po- šolski svet se presrčno zahvaljuje slavni c. kr. kme- polnoma odbita, in tudi druga tožba je bila le deloma tijski družbi v Ljubljani za lepo zbirko vrtnarskega uslišana. orodja > ki ga je tukajšnji šoli nakloniti blagovoliia. Solaka mladina se tukaj prav vspešno v sadjereji pod- 8tal učuje. čese ; škodljivih metuljev pokončalo. Krajni šolski svět na Ježici. n Posebno si tudi prizadeva zatirati škodljive mr- rij s ko po soj il o kakor vsako leto se je tudi letos že več tisoČ dalo izpeljati zarad slabega denarstvenega stanja našega Stroški so pa zmiraj rastli in primanjkljej je po- , tako da je mestni odbor skienil 1 o t e- milijona, katero se pa ne bo zmiraj veči Ig. Cunder, predsednik. cesarstva. In to bode morda sreča za mesto na dvojno stran. Prvič, ker je mesto dobilo 100.000 gold, kot kavcijo, katera zapade, ako se loterijsko posojilo do Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 3. juiija.) prosenca 1875. leta ne izvrši. In drugič, ker plačilo Cestnemu odboru Metliškega okraja se je dovolilo 1000 tega posojila mesto ob svojem času vendar-le preveč gold, posojila iz deželnega zaklada za napravo novega težilo, mostů čez Lahino v Primostku. Na poročilo cest- nega odbora v Vélikih Lasčah se je sklenilo, da se doval za 6100 gold. Mestni blagajnik, nesrečni Gajdič, je mesto obško- okrajna cesta čez Sliviško goro začne še prihodnjo Namesto umrlega notarja Jan. IrkiČa přiklade: spomlad delati. je deželni odbor postavil lekarničarja Friderika Bom-hes a v Krškem za svetovalca okrajnega šolskega sveta zadeve; v Krškem. Konec leta 1873 pa so se sklenile sledeče mestne lOpercentna přikládá na vse davke za šolske (Politično društvo „Slovenija a Govor dr. Coste v seji 11. junija t. Konec.) Politiške demonstracije. Naj marljivejšeje nova taksa za ogledovanje mesa; povikšala se je taksa za podeljenje pravice me-ščanstva od 10 na 20 gold. Kako je denarni stan města Ljubljanskega, pa naj- delal mestni odbor na tem polji. Prva priložnost se mu bolj kaže sledeča pnmerjava gospodarstva mestne bia- je ponujala precej pri nastopu nove dobe maja meseca 1869. leta vsled žalostnega dogodka na Jan čj em. Mestni odbor je izreke! hvalo vojakom , da so branili gajnice po računu 1866. in po proračunu 1874. leta. D o h o d k i. ; Dac nemške turnarje , in je poslal spomenico ministerstvu ki je pa bila tako enostranska in krivična, da je zoper njo izdelal ne samo odbor našega političnega društva Takse ..... „Slovenija", nego tudi deželni odbor Kranjski posebna Doneski, povračila pisma, in sicer deželni odbor naravnost na ministerski Dohodki zemljišč svèt. Županu dr. Suppanu pa se je potrebno zdelo Prodana priprava braniti mestni odbor zoper občno mnenje, da je namen Dohodki od Podturna te spomenice bil > izprositi od vlade za Ljubljano j ali celó za vso Kranjsko izjemni stan. Obresti Mestna přikládá 4. januarija 1870 je skienil mestni odbor peticijo Neprevideni in različni do presvitlega cesarja žarna ustava. > nai se v moči ohrani dr- Površna posojila Ko je padlo ministerstvo slavnega rojaka našega grofa Hohenwarta, je mestni odbor v dokaz svoje bvaležnosti izvolil grofa Be us ta za častnega meščana. 15. svečana 1872 je mestni odbor skienil prošnjo do državnega zbora zarad direktnih volitev in sicer zavoljo tega, „ker.je čas tej misli ugoden in ker Vojaška gostaščina 1866: 33548 gld 1948 51734 7856 1968 19 82673 2528 3958 1874: 91272 gld 1490 1578 5912 500 4992 48 11200 8373 4738 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 186236 gld. 130103 gld Stroški. C. k. davki so tudi druge nemške občine enake prošnje sklenile". Ustanove Marca meseca 1873 je pa mestni odbor skienil dvakrat Učilnice zahvalna pisma zarad potrjenja postave o direktnih vo- Doneski litvah. i d ve. Vse potrebe mesta so se povikšale; treba je bilo toraj me8tnemu odboru tudi za nove dohodke skrbeti. Plača uradnikov Plača mestne straže služabnikov • . in Pokoj nine Sklenilo se je prodajati mestna posestva na moč- Priboljški vir ju. A deželni odbor za to potrebnega privoljenja Opravilska priklada ni dal ? ker je prepriča « bil y da se ta posestva se daj Remuneracije ne bodo dala po dobri ceni in po vsi vrednosti prodati. Uradne potrebe . Kaj pa stori potem mestni odbor? Sklene, da se imajo Popotni stroški . ta posestva ne naenkrat, ampak vsako leto le en del Zdravstveni stroški tako prodajati, da cena ne bode presegala 10.000 gold. Preskrbovanje v bolnišnic Po našem mnenji je ta sklep zoper mestno ustavo , bi bila vlada opravičena, ga uničiti. In to Je tudi in na- ravno. Ce dežela in deželni zbor nimata pravice naj Varstveni stroški Zdržavanje ulic, mostovitd Zdržavanje Podturna . manj šega delà svojega premoženja brez privoljenja ce- Mestno snaženje . sarjevega oddati, kako bi potem mestni odbor posestva Mestna razsvetljava v vrednosti 40—600.000 gold, sam lahko po vsaki ceni Stroški daća . . prodal! Pa tudi skrb deželnega zbora se je skazala kot Močvir popolno opravičena. Vsa ta posestva so se prodala po Nakup novega orodja jako nizki, nekatera tudi po prenizki ceni t Stroški gašenja 1866: 1544 gld 2302 7082 977 8950 » >> u » 1874 : 1761 gld 2055 17043 537 14576 » » » 3889 6405 126 1600 75 2803 317 5498 7985 4536 22624 1930 9468 315 3716 1023 475 99 99 99 9) 99 99 99 97 99 77 77 77 77 77 77 77 77 )7 11700 8027 2076 1500 2641 100 4322 2800 1121 15020 2607 5000 8000 1140 240 1040 600 77 99 99 99 99 97 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 99 218 1866: 1874: žili, da se jim po kaznilnicah godi strasna škoda, ker Vožnina............11 gld. 30 gld. bo postale prave „fabrike"; med drugimi je znano, da Posojila ...... 2239 „ — „ samo za Jbukvovezna delà zaslužijo po 125 gold, na Vojaško stanovanje . . 8408 „ 5744 „ mesec. Ce bo to še dalje trpělo, ne bodo mogli roko- Nove stavbě.....19C66 „ 48400 „ delci ne preživiti svojih rodovin, ne plačevati davkov* Neprevideni stroški . . 5241 „ 4127 „ Deiati jetniki morajo, adelajo naj taka delà, s katerimi Dolgovi ...... 49545 „ 15891 „ se obrtnikom in rokodelcem konkurencija ne delà. Pri ——----———— vsem tem pa živé ko knezi, deželnih jedi, na pr. fižola btroski . 178806 gld. 178196 gld. in žganCev še jesti nočejo. — Slednjič se sklene voliti Dohodki . 186236 „ 130103 „ poseben odbor, ki ima sestaviti peticijo do ministerstva Presežek leta 1866 . . . 7430 gld. - Pr*va; V * odsek bili so voljeni gg.: dr. Costa, Hin- Pomanjkanje leta 1874 ...... 48093 gld. terlechner. Regali, Pakič, Gerber. Ko bo peticija izde- In tako sklenem ta pregled, sodbo pa prepustim ' se bo <*a,la V81® obrtnikom, da jo podpisejo. - meščanom, ki naj sami izrečejo, ali so zadovoljni ali ne. J? temu for?*ll[1 Plavimo le se to-le: Potezati se za . ' . , ■' \, . . J „ , blagor rokodelcev Ljubljanskih bi bila sicer naloga - (bnop izvrstne domaće rzi) je g. Anton P e r m e, Ljubljanskega državnega poslanca dr. S c h a f f e r j a ; posestnin m pek Ljubljanski, poslal družbi kmetijski ker ge je ta mož bolj čal z veIiko politiko in ver. na ogled. Kes je ogleda vredna! Velika je kakor velik 8kimi postavami, ni imel časa potegniti se za male moz in bogata lepega klasja — tedaj plodna na zrnji jjudi namreč rokodelce in obrtnike, čeravno je med in obila na slami. Gosp. Perme pndeluje to rez že n:jmi tudi neka; njegovih volilcev. ' tretje leto na Ljubljanskem polji blizo sv. Kristofa. _ i Skandal s trompetami in pavkami pod „Rozen- bnop, ki tehta 20 funtov, se vidi v pisarnici družbe iahom« v ietrtek.) Napovedani „Kinderfest" izostal, na- kmetijske v balendrovih u icab. me8ti nj neumni govor Giulelma o ustavi, o potrebi - (Cesar je ukal, skupil je gosp. Emerik Mayer orožje nositi ne čehov ne Slovencev, kaj ne? le Prus-trgovec v Ljubljam) v tožbizoper gosp. Župana, stol- jakeij In tega moj8tra je vodja Ljubljanske realke nega dekana Ljubljanskega. Kakor je že našim bralcem udinjalo za turnlehrera v soli, dokler ga ni deželni znano, je gosp. Cuček, po „Brenceljnu" znan sodnik šolski 8vèt zapodil, ker se Avstrijsk državljan ni. Tur- pri Ljubljanski mestni m okrajni sodniji, obsodil dva- nerji nemški naj ga imaj0 da bodo siti _ al za krat gospoda Župana zarad razžaljenja Emerik Mayer- 80i0 tak člověk ni. jeve častí po neki „listnici" na 4 dni zapora ali 20 gl. _ ,Pobirki iz 'časnikov.) Kar so zadnje „Novice" kazni. Ker se je zoper drugo razsodbo pntožil gosp. povedale 0 knezu Metternichu in njegovemu sprem-Zupan, je bila te dm obravnava pri deže ni sodniji čez fjevaicu vitezu Vestenecku, je resnično, to potrto rec, v kateri je bil gosp. Župan popolnoma ne kn- ;Ju=e d is v v6erajsnjem „Slovencu" in pa neko ,,po-vega spoznan, a gosp. Emerik Mayer obsojen, da plača v Laib. Ztg.", katera ima zmiraj nehvaležno vse stroske te pravde. Iz obravnave ste zammivi po- Jnalogo da mora zagovarjati vsak greh kake vladne sebno dve reči; prva je bila račun gosp. Brolicha, osebe< Da 8e je vitez Vesteneck tako vitežko obna-Mayerjevega zagovornika, za zastopanje gosp. Mayerja |al in 8Ícer ičo kneza Metternicha, to je tedaj res. pri sodnijskih obravnavah. Da svet vidi, kako zna ta Zdaj nastane le vprašanje: kaj se bo s tem energič-zagovormk računiti, naj mu tu podamo nekatere vrste nim možem zg0dii0? p0 naših priprostih mislih je vlado iz njegovega računa. Za spis tožbe je računil 50 gld., zeló zeló proslituiral, kajti da bi se vladne osebe smele za nazočnost svojo pri obravnavi pred okrajno sodnijo tako obnašatj tega vendar-le še ne verjamemo. - „Laib. (kar je trpělo k večemu eno uro) 80 gold, itd.; na ta Zeitg." „Tagblatt" in „Narod" (kako lepa zmes!) hva- način je spravil skup 230 gold., katere bi bil moral lijo ® fcnezoškofa Lj u b lj an s kega nadjaje se, plačati gosp. Župan, ako bi bil obsojen. iako računi bo avil nove verske p08tave na Kranjskem v ve- gosp. Brolich ! Slovenci, le k njemu, kedar ima kdo ]javo in sicer če že zarad druzega ne> vsaj zat0 da kako pravdo ! — Druga zanimiva reč je pri obravnavi 08tane na gkofijskem prestolu. Ali takošna hvala go- razknt način, kako je „mnogospoštovani" gospod E. 8 da knezoškofa bolj žali ali veseli, ne bilo bi težko Mayer osmodil gospoda brata (V. C. m M.) Župana za razsoditi. fabriko dratenih žebljev, katera mu zdaj mnogo nese. _ '