S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Delegati o predlogu plana jeseni
Vsi trije zbori občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali o osnutku sprememb in dopolni-tev dogovora o temeljih dmžbenega plana občine za obdobje 1981-1985, ga s pripombami tudi na' ločenih sejahsprejeli in se strinjali, da se javna razprava o tem poglavitnem planskem dokumen-tu podaljša do prvega avgusta.
Razkorak med politiko in prakso
Uvodoma so bili delegati družbenopolitičnega zbora z najnovejšimi ukrepi republiškega izvršne-ga sveta, ki bodo v veliki meri narekovali preraz-poreditev gospodarstva oziroma proizvodnje s tem pa seveda tudi vseh oblik porabe. Prav ti ukrepi oziroma cilji, ki jih želimo z njimi doseči, morajo biti v planskih dokumentih močno pri-sotni.
»V prvi vrsti nadaljnjih prizadevanj pa morajo biti vsekakor napori za doseganje večjih izvoznih rezultatov, za kar ima viško gospodarstvo precej rezerv. V ilustracijo samo podatek, da komaj trije odstotki celokupnega prihodka v občini predstav-ljajo izvoz.
Po mnenju Jožeta Škete bi veljalo v ta prizade-vanja vključiti tudi vse tiste proizvajalce, ki se dosedaj z izvozom niso ukvarjali, so pa verjetno med njimi tudi mnogi potencialni izvozniki.
Mile Skabar je podal stališča OK SZDL, ki opozarjajo na precejšen razkorak med tako ime-novano deklarirano politiko in proizvodno prak-so. To pa je do neke tnere prisotno tudi v tem družbenem dogovoru, saj je morda prav ta zaradi teh razlogov na nekaterih področjih še vedno neusklajen. Tako kot predlagatelj tudi OK SZDL predlaga vgraditev teh novih ukrepov v planski dokument. V zadnjem času se odpira tudi vpraša-nje delovanja nekaterih visokšolskih in znanstve-nih institucii in njihovega vključevanja, aktualna postajajo vse bolj vprašanja splošne in s programi dogovorjene porabe...
Eden izmed razpravljalcev je opozoril tudi na probleme in vključevanje malega gospodarstva, pa na najbrže ne preveč dodelano davčno politi-ko, ki še vedno poraja šušmarjenje, v ospredju ostaja tudi vprašanje, kaj je z obstoječimi farma-mi in njihovim razvojem pri doseganju ciljev bolj-še preskrbe... Delegatka mladine pa je opozorila na probleme usmerjenega izobraževanja, delovne prakse mladih, vključevanja klubov mladih razi-skovalcev, izpostavila pa je tudi vprašanje odgo-vornosti predlagateljev, katero ostaja še vsepre-večkrat ob strani.
O financiranju KS
Informacija o problematiki sofinanci-ranja programov krajevnih skupnosti je bila na dnevnem redu družbenopolitič-nega zbora in zbora krajevnih skupnosti. Delegati so se strinjali, da bo potrebno v najkrajšem času sprejeti kriterije in takšne oblike financiranja, ki bodo omo-gočale realno financiranje KS. Z ozirom, da je dosedanji sporazum prenehal ve-ljati, sredstev torej ni, bo treba s to akcijo pohiteti. Po najnovejši informaci-ji, ki je bila dana na seji, bodo občinski izvršni sveti te kriterije izdelali do jeseni in sicer na podlagi programom KS, kate-ri pa morajo najti mesto v predlogu srednjeročnega programa razvoja obči-ne. Pri tem so bili delegati zbora krajev-nih skupnosti mnenja, da je treba pri financiranju krajevnih skupnosti več po-zornosti posvetiti manjšim krajevnim skupnostim, ki, kot na primer KS Tomi-šelj nimajo svoje industrije.
Številne zahleve
Tudi delegati zbora krajevnih skupnosti so se najprej seznanili o družbeno ekonomskem polo-žaju naše občine s poudarkom na gospodarjenju v prvih štirh mesecih, z nalogami, ki nas čakajo, če želimo doseči načrtovani razvoj in zagotoviti sred-stva za vračilo dolgoročnih in kratkoročnih posojil v tujini, z reprodukcijsko sposobnostjo naših OZD, z delitvijo dohodka s poudarkom na delitvi OD...,
Delegati so se dogovorili, da na seji iznesejo pripombe na omenjeni osnutek sprememb. Dgla-silo se je veliko razpravljalcev, nekateri pa so pripombe sredin, iz katerih izhajajo, podali pi-smeno.
Delegat KS Barje je zatrdil, da v KS razumejo stabilizacijo in nujnost izvoza, da pa se ne strinja-jo, s stališčem do nove osnovne šole, ki naj bi bila na področju njihove KS. Zahtevajo, da je potreb-no takoj izdelati vse potrebne programe in pro-jekte za novo šolo, ki naj bi jo zgradili v nasled-njem srednjeročnem obdobju. Poudaril je tudi, da je KS mnenja, da je preveč členov tega osnutka puhlih, kot na primer 67. člen, ki govori o Srednji glasbeni šoli.
Delegat KS Milan Česnik je prenesel mnenje
svoje sredine, da so spremembe veliko bolj po-membne kot pa sam dogovor. Med drugim je tudi izpostavil, da v spremembah niso vključena izho-dišča stabilizacijskih programov, protiinflacijski ukrepi in sklepi CK ZKJ. Zastavil je tudi vpraša-nji, ali stno pri načrtovanju novih investicj dobro pretehtali njihovo nujnost in ali je umestno, da bomo zgradili 738 stanovanj manj in to predvsem na izvenmestnem področju.
Večina ostalih delegatov, ki so razpravljali, pa so iznesli pripombe, zakaj je v osnutku sprememb plana občine izpadel ravno objekt v njihovi KS. V KS Malič Belič so namreč mnenja, da moramo v plan vključiti dokončanje prizidka OŠ v Bičevju, dve javni govorilnici in urediti izstop stanovalcev v soseski VS 3 na Jamovo. V KS Notranje Gorice se ne strinjajo, da bi izpadla gradnja njihovega gasilskega doma, v KS Galjevica pa zahtevajo trgovino na Orlovi in izgradnjo infrastrukture v soseski RS 1 in RS 2, vključno s prepotrebno trgovino, ter izgradnjo kabelskega omrežja in no-ve poslovalnice LB.
Skratka, delegati so se strinjali s spremembami plana, seveda pa le pod pogojem, da se program ne bi krčil ravno na področju njihove krajevne skupnosti.