94 PREDSTAVLJAMO zgodovina vpliva na muzejske razstave in eksponate in kako se lahko uporabi v radijskih in televizijskih progra- mih ali gledaliških izvedbah. Ko so intervjuji zaključe- ni, pa avtor meni, da obstaja veliko možnosti za njihovo kreativno predstavitev, npr. z interpretativnimi plesi in drugimi javnimi nastopi. Vsem poglavjem so na koncu dodani predlog nadaljnjega branja in različne spletne strani o ustni zgodovini. Pri- ročnik dodaja tudi Splošna načela in praktične napotke za ustno zgodovino Društva za ustno zgodovino v Združenih državah Amerike in primere vzorčnih obrazcev za pri- pravo soglasij in dogovorov z intervjuvanci. Na koncu je obsežen seznam bibliografije na temo o ustni zgodovini ( teorija, metodologija, spominske študije, videointervjuji, poučevanje z ustno zgodovino ) in internetnih virov, ki so razdeljeni po državah in tematikah. Avtor Donald A. Ritchie se zaveda, da generacije mineva- jo in da bodo prihodnji raziskovalci odvisni od tega, kako so bili intervjuji zbrani, obdelani in shranjeni v arhivih. Sprašuje se: »Kako bodo presodili delo ustnih zgodovinar- jev? Ali bo današnja ustna zgodovina vplivala na pisanje o preteklosti ali bo zavržena kot površna in odvečna?« (str. XIV). Meni, da bi morali ustni zgodovinarji bolj razmi- šljati o svojem delu, ki ga bodo zapustili za prihodnost (prav tam). Posebnost priročnika je njegova zasnova, saj je sestavljen iz vprašanj in odgovorov, ki jih podaja avtor in odražajo spremembe v praksi ustne zgodovine. Zato je uporaben za vse bralce, ki iščejo odgovore na določena vprašanja. Ker vključuje praktične nasvete in smernice za načrtovanje projekta o ustni zgodovini, za vodenje intervjujev, snema- nje videoposnetkov, shranjevanje zbirk ustne zgodovine v arhivih in knjižnicah ter za poučevanje in predstavitve ustne zgodovine, je osnovni priročnik za raziskovalce za- četnike. Primeren je tudi za učitelje in učence v osnovnih ali srednjih šolah, saj korak za korakom ponuja nasvete in razlage, kako ustvariti ustno zgodovino za prihodnje generacije. Dr. Danijela Trškan Raziskujmo železno dobo je prva publikacija, ki je nasta- la v okviru projekta Iron-Age-Danube (Interreg Danube Transnational Programme 2014–2020), ki je potekal od 1. 1. 2017 do 30. 6. 2020. Projekt Iron-Age-Danube s pol- nim naslovom Monumentalizirane krajine starejše železne dobe v porečju Donave je bil del evropskega mednarodnega programa Podonavje. Projekt je vključeval raziskovalce iz petih držav: Slovenije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Osredotočal se je na monumentalne arheološke krajine starejše železne dobe oz. obdobja med približno 9. in 4. stoletjem pred našimi štetjem na območju Podo- navja. Več informacij o celotnem projektu je na voljo na spletni strani: http://www.interreg-danube.eu/appro- ved-projects/iron-age-danube. Publikacija Raziskujmo železno dobo je namenjena otro- kom oz. mladim, ki se želijo seznaniti s ključnimi značil- nostmi obdobja železne dobe. Vključuje veliko fotografij in risb, s pomočjo katerih se seznanijo s časom in halštat- sko kulturo s poudarkom na lončenih predmetih (kot so na primer bronaste posode, imenovane situle, posode z bikovimi glavami in idoli ali predmeti, ki so se uporabljali pri kuhi ali v verske namene). MATIJA ČREŠNAR IN ŠPELA KARO (UR.) RAZISKUJMO ŽELEZNO DOBO Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019, 24 strani IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (zanj Janez Kromar, v.d. generalnega direktorja) in Znanstve- na založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zanjo: Roman Kuhar, dekan) V SLOVENščINO pREVEDLA Ana Inkret JEZIKOVNI pREgLED Nina Krajnc UREDILA Matija črešnar in špela Karo gLAVNA UREDNICA Zsuzsanna Renner STAVEK Rita Kovács OBLIKOVANJE NASLOVNICE Srečko škrinjarić NATISNIL present d.o.o. šTEVILO IZVODOV 1000 prva izdaja Ljubljana, 2019 publikacija je brezplačna Archaeolingua Alapítvány H-1067 Budapest, Teréz krt. 13. Raziskujmo ŽELEZNO DOBO 95 PREDSTAVLJAMO Zgodovina v šoli 2, 2020 Publikacija Ustvarjajmo železno dobo vključuje različne delavnice, ki so jih sodelavci projekta Iron-Age-Danube (Interreg Danube Transnational Programme 2014–2020) pripravili v okviru izobraževalnih delavnic in eksperi- mentalno-arheoloških vsebin za muzejske obiskovalce. V muzejih, arheoloških parkih in šolah so jih tudi preizkusi- li na mlajši generaciji učencev. Ker so bili odzivi učencev in učiteljev zelo pozitivni, so se odločili, da jih objavijo. Tako so vse opisane delavnice namenjene za nadaljnjo uporabo v šolah ali muzejih. Publikacija vključuje 23 de- lavnic, ki so razdeljene v pet sklopov, povezanih z železno dobo in arheološkimi raziskavami: rastline in hrana, gra- dnja in obrt, oblačila in oprema, umetnost in glasba ter arheološke raziskave preteklih krajin. Vsaka delavnica je opremljena s simboli, ki označujejo, za katero starostno skupino je primerna (3–5, 6–9, 10–14 ali 15–18 let), koli- ko časa je potrebno za izvedbo, kakšni so stroški, kakšne ŠPELA KARO, ANJA VINTAR IN MATIJA ČREŠNAR (UR.) USTVARJAJMO ŽELEZNO DOBO: IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE IN MUZEJSKI PROGRAMI PROJEKTA IRON-AGE-DANUBE Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019, 108 strani Mladi bralci se s pomočjo publikacije lahko naučijo, kako delajo arheologi, še posebej kako vedo, ali bodo kaj na- šli. S tem namenom je opisana metoda aerofotografira- nja in uporaba laserske snemalne naprave. Seznanijo se z arheološkim izkopavanjem v besedi in sliki, kjer spo- znajo pomen stratigrafskih plasti, postopek izkopavanja ter najpogosteje uporabljeno orodje in tehnično opremo, ki jo arheologi uporabljajo pri svojem delu. Seznanijo se z načinom življenja v železni dobi, kjer spoznajo način pridelovanja, kmetovanja in prehranjevanja ter njihovo bivalno kulturo. K temu je dodan tudi recept za pripravo lešnikovih palačink s sestavinami, ki so jih uporabljali tudi železnodobni ljudje. Publikacija opisuje postopek iz- delovanja oblačil z ročnimi vreteni, statvami in preprosti- mi tkalskimi deščicami ter razlike med oblačilno kulturo žensk in moških v železni dobi. S slikovnim in besednim opisom gomil pojasnjuje, kakšni so bili pogrebni običaji. Mladi bralci se seznanijo z eksperimentalno arheologijo in spoznajo način, kako so s pomočjo grafita krasili že- leznodobne lončene posode. Priročnik opisuje opremo in orožje halštatskih bojevnikov. Kot ključna orožja pri lovu in med bojevanjem so bojevniki uporabljali lok in puščice, kopja, sulice, bojne sekire in meče. Omenjeno bojevniško opremo, ki predstavlja tudi statusni simbol bojevnika tistega časa, arheologi največkrat najdejo v knežjih gomilah. Poleg slikovnega gradiva in spremnega besedila publika- cija predlaga tri vrste delavnic za učence, in sicer izdelo- vanje loka in puščic, okrasitev tkanine s pomočjo pečata iz gline in izdelavo bralnega znamenja z geometrijskimi motivi, ki so bili značilni v starejši železni dobi. Publika- cija je lahko zanimiva dopolnitev pri pouku zgodovine v osnovnih šolah, zlasti v 6. ali 7. razredu pri uvodnem učenju o starejši železni dobi. Publikacija je v več jezikih na voljo v elektronski obli- ki na: http://www.interreg-danube.eu/uploads/media/ approved_project_output/0001/37/131b4d5e155f921 81adaacf904c68833c4bf0c0f.pdf. Dr. Danijela Trškan, Špela Bezjak, asist. Projekt sofinancira Evropska Unija (ERDF) Koda projekta: DTP1-1-248-2.2 IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE IN MUZEJSKI PROGRAMI PROJEKTA IRON-A GE-DANUBE IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE IN MUZEJSKI PROGRAMI PROJEKTA IRON-AGE-DANUBE u stvarjajmo železno dobo u stvarjajmo železno dobo USTVARJAJMO ŽELEZNO DOBO IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE IN MUZEJSKI PROGRAMI PROJEKTA IRON-AGE-DANUBE