v CtiMblfani. 27. mafa 193® £eto * Šžgv. 22 99 jmgo&lovenshe demokracije*' V nedeljo so v ljubljanski Kazini zborovali voditelji slovenske JNS, to se pravi slovenskega liberalizma, ki se zadnja leta zelo neuspešno skriva pod nesrečno firmo JNS. JNS lahko štejemo med »bivše« stratike. Kakor je bil nenaraven njen nastanek — nastala je na komando nekaterih nasilnikov — tako je bil tudi njen konec katastrofa, kakršnih ne pomni naša politična zgodovina. Doba, ko je gospodovala v deželi JNS, bo ostala v zgodovini zapisana kot doba nasilja, preganjanj, ječ, kazni, denuncijantstva in krivic nad največjimi svetinjami našega naroda. Nad politično grobljo JNS dandanes posebno žalujejo voditelji slovenskega liberalizma, ki se dobro zavedajo, da brez zaslombe v ljudstvu nič ne pomenijo in zato komaj čakajo, da bi se zopet vrnila doba, ko bodo lahko proti volji ljudstva prišli do oblasti in vihteli bič po njegovih hrbtih. Zato slovenski liberalci tako radi brskajo po politični groblji JNS in pišejo o njenem prerojevanju, prenovljenju in poživljenju. Ne bi se nam zdelo vredno pisati o tem sestanku slovenskih liberalnih prvakov v Ljubljani, ako bi ne zasledili v poročilih o tem sestanku nekaterih trditev, ki posebno nazorno kažejo, kakšni!! načinov se slovenski liberalizem poslužuje v boju proti svojim nasprotnikom. Lansko leto smo enkrat v našem listu napisali, da je ena značilnih lastnosti slovenskega liberalca ta, da zna odgovornost za svoje grehe naprtiti svojemu političnemu nasprotniku. V misli, da ljudstvo hitro pozabi, kaj je bilo, si n. pr. slovenski liberalec upa že danes trditi, da je bila stranka JNS prvoboriteljica za obnovo demokracije. Le poslušajte, kaj je govoril na nedeljskem zborovanju g. senator Ivan Pucelj: »Predstavniki naprednih Slovencev so vstopili v vlado šele potem, ko je bila septembra 1931 že proglašena »ova ustava in ko je šlo za likvidacijo diktature in ponovno obnovo demokratičnega političnega življenja v državi. S tem ciljem in s tem namenom je bila osnovana JNS dokler je bila ona na vladi, je tudi z vsemi silami delala za normalizacijo političnega živ-'lenja v državi,« Tako stoji črno na belem natisnjeno v »Jutru«. Skoro ne bi verjeli, da je to re», ako ne bi na isti strani brali tudi izjavo g. senatorja dr. Kramerja, ki pravi: »Mi pa smo prisls zaio, da v našem državnem in nacionalnem življenja uvedemo novega duha jugoslo-venske demokracije, da nadomestimo to, kar so on> (t. j. klerikalci, seveda!) porušili« itd. Prav zares, tako je zapisano v »Jutru«, uovek, ki bi nc poznal naših razmer, bi moral P" vsem tem priti do spoznanja, da so bili prod leti v državi, zlaati pa v Sloveniji, zlati časi, polni blagostanja in svobode. Pa so prihrumeli ti črni klerikalci in njihovi pajdaši in so zavihteli bič nasilja nad ubogim ljudstvom .. Da, take trditve se vedno bolj pogosto slišijo po deželi iz ust raznih liberalnih magnatov, ki danes ne morejo več paševati po mili volji. Zdaj smo jih slišali v lepo obliko zavite tudi na najmerodajnejšem mestu! JNS in demokracija! Gospodje, kaj mislite, da so možgani slovenskega ljudstva res tako okorni, da se upate priti s tako trditvijo na dan? Pognali ste vse ljudske župane in odbornike z njihovih mest in nastavili na njihova mesta svoje priganjače, ki so marsikje strahovito gospodarili z ljudskim denarjem. Pri občinskih volitvah ste preganjali svoje politične nasprotnike kot protidržavne zločince, zapirali jih, nalagali globe, internirali. Razveljavljali ste opozicijonalne liste. Z glasovi mr-ličev ste volili ljudstvu vsiljene kandidate! Sto- tine glasov ste prigoljufali .Občine ste razkosali in združevali proti volji naroda. Svoje politične nasprotnike ste ob vsaki priliki preganjali: gonili jih kot zločince pred sodišče in v ječe, plačati so morali stotisoče denarnih kazni, batinali ste in mučili ne le moške, ampak tudi ženske in otroke. Iz državnih služb ste pometali celo vrsto vestnih uradnikov, ki so svojo službo vzorno vršili, a niso hoteli soglašati z vašimi nasilji, Uničili ste slovensko katoliško prosvetno organizacijo. V gospodarskem pogledu ste zastopali načela centralizma, ki pomenijo popolno izmozganje našega naroda. Ko ste odšli z vlade, ste zapustili za seboj žalostno pogorišče. To je vaša »demokracija«. Tako ste vi pa-ševali, ljudstvo pa je trpelo! In danes hinavsko zavijate oči, ako sedanja vlada, kateri vi z vsemi silami mečete polena pod noge, ne more v kratkem času popraviti zla, ki ste ga vi v dolgih letih povzročili. Niso iskrene Vaše besed?! Vam ne gre za dobrobit naroda, ampak iščete le prilike, da bi zopet zavihteli bič po hrbtih našega naroda in da bi z nasiljem začeii »uvajati novega duha jugoslovenske demokracije«. Zato vsaj o demokraciji ne govorite, ker ta beseda ni doma v vaših ustih! Nekai iz dobe Pmcijeve in Krcseidffe^e Liberalec ima trdo kožo kot slon. Treba mu je s krepkimi dokazi cd časa do časa posvetiti v spomin, da vidi kakšen je. Ko smo čitali, kako sta v nedeljo gg, Pucelj in Kramer pel« slavospeve JNS in njeni demokraciji, smo pobrskali med starimi papirji in poiskali, kako je n. pr. zvest sluga stranke JNS in njenih mogotcev, okrajni glavar Vovšek v Kamnika »-vodil« občinske volitve v svojem okraju. Gospod glavar je bil pozneje zaradi svojih proti-zakonskih dejanj odstranjen iz Kamnika in iz banovine in slovenski liberalci so njegovo kazensko prestavitev razkričali kot klerikalno nasilje nad nacionalnim človekom. Poglejmo, kako je ta gospod »delal« v kamniškem okraju občinske volitve. Ferdinand Novak, posestnik, župan in bivši oblastni poslanec je za obč, volitve postavil svojo listo, ki bi brezdvomno dobila veliko večino. Na ukaz g, Vovška je bil aretiran, odveden v Ljubljano, nato pa v Maribor, kjer je v policijskem zaporu ostal toliko časa, da je zbolel in bil prepeljan v bolnišnico. Vse to se je zgodilo brez kakršnihkoli razlogov. G. Vmišek se je izrazil, da Novak ne srne biti župan, ker drži s Korošcem. Grozil je z internacijo vsem, ki bodo podpisali Novakovo listo. Posestnik in sedanji ljudski župan Hepan-šek na Homcu je bil zaradi sestavljanja svoje kandidatne liste klican na odgovor, G. Vovšek sam je zagrozi! z aretacijo, ako bo nabiral podpise za svojo listo. Ko ga je nekoč obiskal bivši nar. poslanec Strcin, je bil Repanšek zaradi neprijavljenega »shoda« kaznovan z 2000 dinarji globe. Isti Vovšek je dal poklicati nekaj volilcev iz Ihana in jim zagrozil: Takoj bomo ukinili vašo občino, ako ne boste vsi glasovali za listo JNS, Lah Miha iz Vrhpolja je bil 11. Sept, pozvan k gosp. Vovšku, ki mu je zagrozil, da mu bo dal zapreti gostilno, če se bo vtikal v obč. volitve, češ, da deluje proti obstoječemu redu v državi. G, Vovšek je poklical k sebi L HribovSka iz Motnika in mu rekel, da mora prevzeti tretje mesto na listi JNS, drugače bo prestavil njegovo ženo-učiteljico. G. Vovšek je imel v Moravčah politični shod JNS, ker mu je g. Bergaht popolnoma mirno ugovarjal v nekaterih stvareh, (e bil kaznoval s 500 dinarji. Župniku Kepfco iz Ihana je rekel g. Vovšek; Pri vas sestavljate opozicionalno listo. 1' RAZGLED PO SVETU Ahemnsk&4iaUjansha vojna V glavnem mestu v Addis Abebi in tam naokrog so po zasedbi začeli Italijani z običajnim »čiščenjem«. Roparje vseli vrst, ki so mesto pred dohodom italijanskih čet poškodovali in ljudem kradli in jih pobijali, so poloviii m na mestu ustrelili. Nato so Italijani razglasili, da morajo .\besinci pod smrtno kaznijo izročiti do tega in tega dne vse orožje. Tako so Italijani do 17. maja nabrali v Addis Abebi, kakor sami poročajo, 7350 pušk, 80 samokresov, 1556 strojnih pušk, 515 topov, med njimi samo 11 modernih in večjo količino streljiva. Zelo zanimivo je italijansko poročilo iz Addis Abebe z dne 22. maja, ki pravi med drugim, da so skoro vsi rasi pobegnili ali pa se predali italijanskim oblastem. Za nekatere se ve, da še begajo po neprehodnih kraiih. Ras Imru, tako trdi italijansko poročilo — se še vojskuje. Premestitev italijanskega 3. armadnega zbora iz krajev okrog Sokote ob Tanskem jezeru da ni v nobeni zvezi s kakšnimi vojaškimi operacijami. Italijansko poročilo torej priznava, da abesinska armada še ni popolnoma poražena in da je 3. armadni zbor zapustil kraje ob Tanskem jezeru, kjer imajo svoje interese — Angleži. Zadnje dni pišejo mnogi časopisi tudi o tem, kdo je pravzaprav kriv naglega poloma Abesinije. Neki nemški vojaški strokovnjak trdi, da so zakrivili svoj poraz v prvi vrsti Abesinri sami. Med rasi je bilo preveč izdajalcev in med voditelji armade dokaj mož, ki so jim dišale italijanske lire. Nemalo so pripomogli k porazu tudi notranji upori pod vodstvom e cesarjem nezadovoljnih rasov. General Vehib paša, ki je vodil vojne operacije skupno s rasom Nasibom na južni fronti v Ogadcnu, pa je izjavil, da je bil vsak odpor nemogoč in da je abesinska vojska propadla v prvi vrsti zato, ker so se Italijani posluževali , strupenih plinov, ki jih mednarodni dogovori ' prepovedujejo. In končno je propad Abesinije povzročila tudi korupcija vodilnih abesinskih uradnikov, ki niso pošiljali abesinskim vojakom niti hrane, niti orožja, temveč so jih celo tajno pozivali, naj zapuste bojišče. Bolj kot strupeni plini, so baje učinkovali italijanski srebrni tolarji. Tako Hajlu Selasiju, ki ga je na vseh koncih in krajih obdajala skoraj sama nezvestoba in samo izdajstvo, ni kazalo drugega, kot da zapusti svoje, 3000 let svobodno cesarstvo. Opirajoč se na svoje uspehe na afriškem bojišču, se Italija nad vse trudi za ukinitev sankcij in za priznanje aneksije (zasedbe) Abesinije. Anglija je za enkrat v tem pogledu že vedno vsaj na videz nepopustljiva in tudi nova francoska vlada, ki jo bo po vsej priliki sestavil socialni demokrat Blum menda ne bo preveč navdušena za Mussolinijeve afriške načrte. Nekaj je tudi to: Druga internacijonala (socijalni de-mokralje) v Amsterdamu so sprejeli te dni zahtevo, da se morajo sankcije (gospodarski ukrepi proti Italiji) tako dolgo izvajati, dokler ne bo vzpostavljena veljava Zveze narodov in dokler ne bo obnovljena neodvisna Abesinija. »Journal de Moscoti«, glasilo ruske sovjetske vlade, pa napoveduje, da bo Svet zveze narodov v Ženevi sklenil na svojem junijskem zasedanju zatvoritev Sueškega prekopa za italijanske ladje, kar naj bi bila prva poostritev sankcijj. Da bi bil Svet zveze narodov tako korajžen, pa res ne verjamemo, ker smo še vedno mnenja, da se tako Francija kakor Anglija radi Abesinije, čeprav je velik del pravice na njeni strani, v vojno nc bosta spustili. Abcsinski cesar Hajle Selasije je odpotoval iz Jeruzalema in se je 23. inaja odpeljal na angleški križarki »Capetown« proti Gibraltarju. Odtam si bo njeguš izbral poljubno pot za v London. V angleški prestolici ga bodo sprejeli s cesarskimi častmi, zaradi katerih se najbrže Če bo ta lista zmagala, bom razpustil vaše prosvetno društvo. LlpovSku Jerneju, pos. iz Jastroblja je isti gospod dejal: Če boste sestavili svojo listo, vas bom dal zapreti! Restavraterju Osetu iz Domžal pa je dejal, da mtt bo odredi! policijsko uro zelo zgodaj, ako bo podpisal Vrečarjev« listo, Obč. tajnika Turnška ▼ Kamniku so odpustili iz službe, ker je nekoč izjavil, da ni prav, da v cestno službo sprejemajo le ljudi z legitimacijo JNS. — G. Vovšek ga je pozval k sebi in mu dejal, da bo ostal še v službi, če pusti opozicionalno listo. Dne 2. sept. js bil g. Turnšek izgnan iz občine. Posestniku Jak. Majdiču je dejal g. Vovšek: »Vprašanje vašega orožnega lista bom uredil, ako bom videl vaše ime na listi JNS, Ce boste delali za opozicijo, vas bom dal zapreti. Gostilničarju Pavlu Koiaku je g. Vovšek odredil polic, uro na 7 zvečer, ker je bil pristaš opozicionalne liste. Značilno je, da režimski gostilničarji niso bili dolžni držati se policijske ure in so lahko točili celo na dan volitev. BivSl profesor v Celju Mavrici) Bergant je bil brez razloga aretiran. Bil je predstavnik ' 2' izvenstrankarske liste. Isti dan je g. Vovšek zaprl gostilno njegovemu očetu. Profesorjev brat je bil kaznovan z 10 dni zapora^ ker je upal na shodu JNS nekega govornika čisto mirno prositi za nekatera pojasnila. G. Vovšek ga je nagovoril: »A, vi ste tista svinja, ki dela nered?«. Iztrga! mu je z obleke znak prosvetnega društva in znak Kat. akcije. G. Vovšek je da! poklicati k sebi g. odvetnika Potokarja, ki je tožil g. Vovška zaradi klevete. G. Vovšek je odvetniku naložil 20 dni zapora in 5000 dinarjev globe, češ, da je imel v svoji pisarni shod, kar seveda ni bilo res. Ke se je pn g. Vovšku oglasila neka de-putacija iz Rašice zaradi preureditve občinskih meja, je da! g. Vovšek odstraniti g. Deč-mana, ker se ni udeležil volitev 1. 1931, gosp. Knezu pa je rekel: Vi morate glasovati za JNS. Zakon gori, zakon doli, mi moramo zmagati! Žalibog ne moremo poatreči čitateljem z najbolj kričečimi primeri nasilja, ki so se nad našim n&radom godili v času JNS demokracije, ker stoji na stališču, da ne kažo ob- javlja« »lučajev krivic, če bi im«! zaradi tega trpeti ugled države in nienih oblasti. Zato zaenkrat dovolj. tudi Italija ae bo preveč razburjala, zakaj ona že danes ve, da bo Abesinija vzlic »hrumu in šumu« njena, in da visoki državniki s primernim počaščenjem vedno sprejemajo tudi kralj« in cesarje v — pokoju. ITALIJA « Kasne vesti. Ka Sveti gori pri Gorici »o pokopali pisatelja dr. Alojzija Resa. — Rodbinska imena po vuem Primer ju zopet s podvojeno silo potujčujejo. — Trst ima po zadnjem ljudskem štetju 252.238 prebivalcev. — Za boleznijo sta umrla v Abesiniji topničar Franc Likar iz Dolnje Otlice in infanterist Ludvik Kogej iz Spodnje Idrije. — Ranjenci z abesinskega bojišča se nahajajo na zdravljenju na otoku Rodosu v Egejskem morju. Okrog 15.000 jih je in je aeveda med njimi tudi precej Slovencev. — Granata je ubila na licu mesta zbiratelja ostankov iz vojne Jakoba Križaja iz Podgore. — Umrl Je pri Sv. Luciji ob Soči znani gostilničar Vuga. — O občinskih samoupravah, ki so bile pred vojno t Abesinijo napovedane, ni ve? ne duha ne sluha. AVSTRIJA _ 8 To in ono is Korotana. V Pečnici so pokopali Cvinekarjevo Jero. — V Skočidolu so djali v grob železničarja Matijo Zittererja. — V Vogrčah je odšla v večnost Terezij« Vakovnik pd. Zgoričeva teta. — Cesta če» Pako je dogotovljena in jo bo na binkoštnl ponedeljek zvezni predsednik Miklas slovesno otvoril. Dela so trajala pet let, zveza Celovec—Gradec je s tem skrajšana za 01 km. — Jugoslovanski finančni minister je dovolil neposredno izplačevanje pokojnin jugcelovan-skim penzijonistom, bivajočim v Avstriji. — Neko grabštajnsko posestnico je na poti v Medgorje napadel srnjak, jo vrgel na tla in ustrahoval dotlej, da ji je priskočil na pomoč posestnik Olip. Mož je srnjaka ukrotil, nakar so ga bili deležni medgorski reveži. — V Le-ški dolini je umrl >č.rni< Hueber. Rajni je bil dolga leta kršč. soc. poslanee v koroškem dei zboru in velik prijatelj pokojnega poslanca Orafenaueria Vzornem katoliške"!* ••• " 8 poznala in čislala vsa Žila. ŠPANIJA ________ _ s Nemiri se nadaljujejo. Na dnevnem redu so sptošue stavke ia deii>e stavke v pokrajini in napadi na cerkve, ki jih komunisti očividno izvršujejo po dobro premišljenem načrtu. V San Sebastiaou štrajkajo stavbni delavci, katerim so se pridružili delavci pristanišča P»' sajes. V Malagi je spiošen štrajk, ki so ga proglasile socijalisiične strokovna organizacije, ž« nekaj dni ue ishajsjo listi. Ves promet je ustavljen. Zaprte sc tudi kavarn«! in trgovine z živili V Sevili etavkojo železničarji. Promet z Ma- li, »n« &»fccr. mm (&•) oansit-titttigeii denar juooslavilc usjiiltrej« Sa pa oajfeoijieis dnevnem irarza. VrB v*« fesaSoe posle oajlraUntaoje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandtjt In Lraksem-burgu sprejeme^ pkSla asa aažs ieksvaa raSunfl. IMffi«; X« MM-M BraMlM«. FSMOKtJte UM-M '"t* MMs *» 1158S*J, D!ta»t MKsmUMi t!»MW tan«®*«"* K« zahtevo pošljemo tiriaplaSno naše iek. nakaznic« t i I in za namakanje Ženska hvala Psr/Vc/ Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo. dridom je prekinjen. V Kartageni je v stavki vse pristaniško delavstvo. V Madridu je vpn-stavljen mir, potem, ko so marksisti v ponedeljek zažgali sedem cerkva in več samostanskih šol. Madridsko časopisje pa radi strogih cenzurnih odredb ne navaja nikakih podrobnosti in se vzdržuje vseh pojasnil. Zanimivo je, da so se ti požigi izvršili na povelje komunističnega vodstva, točno dan po francoskih volitvah. — Na kongresu združenj nacionalne zveze delavskih združenj, ki se je odigral v Saragosi, je bil na koncu sprejet sklep, da bo njihova organizacija v zvezi s strokovnimi organizacijami in z anarhisti ustanovila krajevne sovjete po vsej državi. Nacionalna delavska zveza je danes najmočnejša politična sila v Španiji in šteje njeno članstvo 'nad 3 milijone pristašev. Radi tega je zelo možno in tudi verjetno, da se bo sklep za ustanavljanje krajevnih sovjetov tudi v resnici izpeljal vsaj po večjih predelih Španije. PALESTINA s Nemiri med Arabci in Židi v Palestini trajajo naprej. Arabci so odklonili angleški predlog, da se odpošlje v London posebno arabsko odposlanstvo. Prav tako tudi predlog, da se imenuje posebna angleška komisija, ki naj bi proučila arabske zahteve. Angleške oblasti so zaplenile 163 hiš, katerih lastniki niso hoteli več plačati davkov. ŠVEDSKA s Zatiuuili so mošnjiček. Švedska vlada je sprejela sklep, s katerim podaljšuje prepoved kreditov za Italijo do 1. marca 1937. Ta vladni sklep je naletel na precej ostro kritiko sve-| lovnega tiska. »Afton Biadet« posebno ostro | kritizira sklep vlade, ker vidi v njem ustavi-i tev vseh finančnih kreditov Italiji. Ker švedska vlada v začetku spora ni zavzela tako ostrih ukrepov, vprašuje list, kaj naj pomeni njen sedanji sklep, ko skoraj vsakdo že smatra, da je italijansko-abesinska vojna končana. List nadaljuje: Ali morda naša vlada sluti, da bo Italija kmalu zapustila Abesinijo? — Podvig Švedske je prišel nekoliko prepozno, da bi mogel pomeniti večji pritisk na Italijo. DROBNE NOVICE Snežni vihar je podrl mnogo hiš v ruskem Pouralju. Poskusna mobilizacija celotne italijanske armade bo 30. maja. 50.000 šelezničarjer je stavkalo te dni v Mehiki. Zdaj zopet vrše službo. Zrakoplova« pristanišče ia 400 aeropla-nov /.grade v italijanskem Milanu. 8 milijard dolarjev r uslatu so prepeljali te dni iz Kalifornije v ameriški Njujork. 14.000 tobačnih delavcev je širajkalo tri dl» v bolgarski Sofiji. Za obvezen pouk ruskega jezika v šolah se izjavljajo Angleži, So bolj pametni od nas. Tajno sodišče sodi v madžarski Budimpešti učence, obtožene zaradi komunizma. Strupene kolače so jedli u£enci v japonskem Hamamucu; 38 učencev je že podleglo zastrupitvi. Samo aktivni generali in admirali so na •Japonskem lahko ministri vojske in morna- Spsmiffl© naslovom »Oni so ml odpeli mojo zemljo« je začel pisati v nekem angleškem listu abesinski cesar Selasie. Razstava kat. čas&pi&ia v Vatikana Te dni so odprli mednarodno razstavo katoliškega tiska v Vatikanu. V 70 večjih in manjših dvoranah je razstavljeno katoliško časopisje vsega sveta. Manjkata samo Nemčija in Rusija, ki se zaradi žalostnih političnih razmer razstave nista mogli udeležiti. Jugoslavija je razstavila kat. časopisje v posebni sobi, ki ie 10 m dolga in 6 m široka. Naš oddelek je sicer preprost, vendar napravi na obiskovalca zelo ugoden vtis. Slovensko katoliško časopisje je razdeljeno po škofijah in ga ne bomo naštevali, saj so imena znana. Slovensko časopisje pa najdeš tudi v drugih dvoranah, n. pr. v ameriškem oddelku. Slovesne otvoritve se je udeležilo tudi zastopstvo Slovencev in Hrvatov z nadškofom dr. Saričem na čelu. Jugoslovansko skupino je sprejel sv. Oče v posebni avdijenci. Podal je vsakemu roko in spregovoril ob sklepu sledeče pomembne besede: >Naše srce je polno veselja,, ker ste tudi vi prišli kot člani velike družine v dom skupnega Očeta, kateremu so vsi otroci vedno dobrodošli, posebno so mu pa dragi sinovi iz Hrvatska iu Slovenije. Poudarjamo, da so nam posebno dragi in milil Hrvate in Slovence poznajo vsled njihove velike vdanosti do Nas, kar so dokazali tudi s tem, da so prišli z željo videti, svojega Očeta tudi pri tej priliki, ko je odprta Naša in vaša svetovna razstava katoliškega časopisja. Zeio smo veseli, da na tej razstavi med narodi kat. Cerkve sodelujejo tudi Hrvati in Slovenci in da se ta oddelek na razstavi, ki smo jo otvorili, odlikuje po prijetni zunanjosti in kaže na intenzivno delo in na veliko uspehe na polju katoliškega tiska in da zavzema med ostalimi narodi sveta dostojno, častno in odlično mesto. V znak veselja nad vsem tem in zlasti nad tem, da vas vidimo tu, podeljujemo iz srca svoj blagoslov ne le vam, ampak vsej vaši domovini, vašim družinam, staršem in otrokom in vsem onim, ki so vam posebno dragi in za katere želite naš blagoslov.« Z razstavo katoliškega tiska smo pridobili Slovenci tudi v mednarodnem sve]u. Marsikdo, ki nas doslej morda ni poznal, bo zvedel v Vatikanu, da slovenski narod obstoji, da ni izginil s sveta in da je močnejši kot kdaj prej. Ta pa zna prirodoslovje. Učitelj: »Kakor znano vročina ali toplota veča in razširja predmeta, medtem ko jih mraz krči. Jožek, povej mi v lej zadevi zgled ali primer.« JoŽek: »Poletje in zima. Poleti (e dan dolg, v zimskem času pa kratek.« & KAJ JE NOVEGA DOMAČE NOViCE d Prav lepo je uspelo romarsko slavje na praznik Marije Pomočnice preteklo nedeljo na praznik Marije Pomočnice preteklo nedeljo na Rakovniku pri Ljubljani. Tisoči vernikov so navdušeno proslavljali nebeško Kraljico. d Temeljni kamen za zavod oo. frančiškanov v Ljubljani je blagoslovil preteklo nedeljo provinciia! dr. p. Gvido Rant. Dr. Rant je ime! pri tem lep nagovor na delavce. Na koncu je bil vsak delavec pogoščen s klobaso, štruco kruha in buteljko vina. Če ne bo izrednih zaprek, bo konvikt dograjen v letošnjem avgustu. d Iz Amerike sc pripeljali na otok Hvar zemske ostanke dr. Ante Biankinija, ki je vse svoje življenje posvetil ameriškim izseljencem ter žrtvoval za nje tudi vse svoje premoženje. d Nad 2000 trgovcev se je udeležilo II. kongresa jugoslovanskega trgovstva v Bel-gradu. d Povest o Francetu h Tacna. France iz Tacna je postal znan pod Šmarno goro kot premeten ribji tat. Imel je zato že večkrat opravka s kazenskimi paragrafi. Zadnjič je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. Lovi najraje v banovinskem ribolovu v Savi okoli Česnjeve elektrarne sulee in lipane. Ne zatne-tuje pa tudi drugih rib, kakor klinov in belic. Navadno vzame s seboj kakega dečka, ki pazi okrog, da ga opozori, če mu preti nevarnost. Zadnjič je lovil sulce aad elektrarno. Potiho-ma so sc mu bližali orožniku Zapazil jih je. Ribiško palico je vrgel v Savo, sam pa pobegnil. Vjeli so ga. Pa znova, jiio je pobegnil. ! eSdsj se »kriva po gozdovih iinaraogorskih. Domov se prikrade ponoči, da se preskrbi z živežem. Takih Francetov je tam ob Savci in drugih vodah še mnogo. d Bridke posledice tihotapstva. Vsa loška dolina stoji pod globokim vtisom dogodka, ki se je odigral na meji v temnih gozdovih. Večja skupina je gnala konje čez mejo. Srečno je j prešla mejo po skrivnih potih. Tam so konje prodali in prejeli denas. Ponoči so se pračali domov. Bili so že za dober streljaj oddaljeni od naše meje, ko jih je ustavila močna italian-ska obmejna patrulja. Na njen poziv, da obstoje, so vsi, začeli bežati in so se razkropili na vse strani. Straž je rabila orožje. Kakih 800 m do meje je bil zadet v trebuh posestnikov sin, 19 letni France Perušek k Podcerkve. Imel je še toliko moči, da se je preplazil čez mejo iu tam obležai. Nezavestnega so ga njegovi ljudje prenesli v Podcerkev na dom. Loški zdravnik dr. Mejač mu je nudil prvo zdravniško pomoč, nato pa odredil, da so ga takoj odpeljali na postajo Rakek, od tam pa z vlakom v Ljubljano. Z glavnega kolodvora ga je rešilni avto prepeljal še vedno nezavestnega v splošno bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi, Italijanska obmejna straža pa je ns italijanski strani ustrelila vodjo te tihotapske skupine, DobU je strel v glavo in je na mestu obležal mrtev. Pravijo, da so Italijani ujeli tudi 3 tihotapce, ki so jih nato odvedli na svojo postajo, od tam pa jih bodo pač odpeliali v Trst, kjer jih čaka kazen. d General, na katerega se domovina lahko «we»«, Te dni je obiskal našo državo in Belgrad visoki gost, francoski maršal Franchet d' Eperev. O negovem bivanju so obširno pi-4 sali časopisi najrazličnejše podrobnosti. Skoro noben časopis pa ni poročal sledečega: Kakor hitro je sivi, zelo zaslužni general prišel v Belgrad, je tako vprašal, kje bi mogel biti v nedeljo pri »v. maši, da tako zadosti svoji [ krščanski dolžnosti. In ns, bil je pri službi j božji v cerkvi BI. Device Marije. I d Fantje, ne tako! V Retju pri Loškem I potoku je neki fant sunil z nožem v trebuh j domačina, samskega dninarja, 26 letnega Fran-I četa Moharja. Poškodba je nevarna. — V Ra-j donji vasi, okraj Litija, je neznanec napade! samskega dninarja, 24 letnega Janeza Šereka, doma z Velikega vrha pri Litiji. Šerek, ki je močno ranjen po glavi in tudi drugod, se zdravi v bolnišnici. — Na cesti pri Grosuplju je i nezean napadalec z nožem sunil v desno roko 20 letnega posestnikovega sina Lojzeta Jančarja iz Luč. — V neki gostilni v Srednji vasi pri Begunjah na Gorenjskem je nastal fantovski pretep. Med splošnim tepežem je bil 33 let-nienia rdgovd dumldh dumdl dumlh u mlumhl ni mehanik Tone Murnik iz Srednje vasi hudo ranjen. Pri sv. Joitu nad Kranjem bo na binkoštni ponedeljek shod mož In fantov za dekanijo Kranj. Birikoštno nedeljo zvečer ob pol 8 pete lita-nije. Binkoštai ponedeljek: prva sv. maša s pridigo ob 6, ob 10 druga sv. maša — ob lepem vremenu — na prostem. Govor ob 10 bo imel P. Valerijsn Učak, prior križevniškega reda v Ljubljani. Spovedovanje v nedeljo zvečer in v ponedeljek dopoldne. a Pa pravijo, da na »vetu ni več denarja. Od delniške tiskarne so kupili Katinka Ribni-karjeva, soproga načelnika v pok,, in dediči po pok. dr. Gregorju Žerjavu hišo v Dalmatinovi ulici za 1,268.000 Din. Ga. Katinka Rib-nikarjsva je . kupila od Marije Podkrajškove tudi viio na Prulah za 375.000 Din. d Nad 100 novih hiš grade v hrvatski prestolnici. Od teh bo šestnadstropna 1, štirinadstropnih 6, trinadstropnih 13, dvonadstropnih 14 in enonadstropnih 41. d Novo bansko palačo grade v Novem Sadu. Veljala bo 34 milijonov. d Radi nkinitve nekaterih poštnih ambu-lanc (železniških poštnih vozov) zastaja poštni promet in dogaja se, da prejemajo ljudje časopise, katerih vrednost je vendar v tem, da pridejo čim prej ljudem v roke, po dva ali tudi do tri dni pozneje. Tako se dela težka škoda podjetjem, zasebnikom in končno tudi državi. Naj se torej ukinjeni železniški poštni vozovi zopet uvedejo. d Aks hočete biti postreženi z dobrini blagom in po najnižji ceni, potem kupite le v nianufaktumi trgovini Kmečki magsnin. Ljubljana, Krekov trg 10. d Zopet v redi! obratuje železnica na progi Sarajevo—Brod, Most na rek! Brusnici je popravljen. Tam se je pred dnevi zgodila nesreča, ko je lokomotiva zdrknila » tira k padla v reko. d še vedite strašijo stari »farji«. Ker je ie veliko ljudi, ki so pozabili zamenjati stare jur- Je pri Narodni banki, jih je za«ela »prejemati davkarija kot plačilo za zaostale davke, ITapeb je bil n. pr. v Mariboru presenetliv. Prvi d,a ■o prinesli ljudje 55 jurjev, drugi dan pa {, 114 tlsočakiov. Tudi nekateri trgovci so imen spreten domislek ter oj$zarjajo v Izložbah, di sprejemajo pri nakupu blaga »tare tisočak«, Računajo, da je v Mariboru še za kak milijon Din takih tisočakov. d Deset vagonov koruze je poslala y brezplačno razdelitev siromašnim v livanskem okraju v Bosni »Gospodarska sloga« d Cesta Zagorje—Slačnik — Trbovija, dolgoletna želja Zagorčanov, se začne graditi dne 1. junija tega leta. Sprejetih bo v delo 100 delavcev, in sicer 50 iz Trbovelj ter 50 iz Zagorja. d Ljudstvo treba zadovoljiti. Na Pluskl blizu železniške postaje Radohova vas na Dolenjskem namerava cestnu uprava državno cesto preložili, ker jc precejšen ovinek ravno tam, kjer se odcepi banovinska cesta na Litiio, Nova proga bo presekala najlepše nive in travnik. Treba bo narediti nov most, odkupiti 2 kozolca. Stara cesta pa mora ostati radi zve« na Litijo. Čemu vendar toliko potrate sami) radi avtomobilistov, da bodo lažje dirjali. Ob prehodu državne ceste čez železniški tir pri postaji Radohova vas pa še sedaj ni nikakršni zapore. Že več nesreč je bilo tamkaj. Za cesto po TemenUki dolini, ki bi koristila 11 vaseta in je do polovice že dodelana, se tudi nihče n« zmeni. d Po dvajsetih leSife »e je vrnil iz Rusije neki Dimšo Vukovič iz Črnega vrha pri Sarajevu. Pravi, da je v Rnsiji ie mnogo naših ljudi, ki bi se radi vrnili v domovino, a nimajo denarja. d Novo avtomatično telefonsko seatrste na Bleda je 23. maja blagoslovil tamošnji župnik g. Franc Zabret, prometu pa je izročil novo važno napravo s primernim nagovoroa sam poštni minister dr, Janko Kaludjerčič. Postaaj veže Bled, Boh, Bistrico, Lesce, Radovljico in Jesenice. d Poroke Italijanskih državljanov. Krn';, banska uprava dravske banovine v Ljubljani je sporočila škof. ordinariatu pojasnilo italijanskega konzulata v Ljubljani, ki se glasi: t. Italijanski državljani, ki se hočejo poročiti v tujini, ao po zakonu dolžni napraviti tozadevno prošnjo na njihovo domovno občino in jo morajo vložiti pri tem generalnem konzulatu; 2. dovoljenje za poroko, dobljeno od domovne občine, se izdaja prizadetim osebam potom tega konzulata; 3. to dovoljenje se more izdati samo, če je zaročenec, ki je italijanski državljan, zadostil svoji vojaški obvezi.« d Poljedelske in najraznovrstnejše drag« stroje, ki jih poljedelci potrebujejo pri svojem delu na polju, v senožetih, v gozdu, različno orodje, kot pluge, brane, ročne priprave za kopanje, sekanje itd., vozove, mlatilnice, okovje in še marsikaj drugega, kar je industrija v poslednjem času izdelala za pomoč kmetovalcu pri obdelavi njegovih posestev, vse to boste našli v bogati izbiri na Ljubljanskem velesejmu, ki bo letos spomladi otvorjen od 30. maja do 8 junija. Interesentom bodo razstavljalci na željo pokazali nazorno, kako se morejo ti stroji in orodje uporabljati, da se z njimi izvrši čimveč dela, v kar najkrajžem času ta z najmanjšim trudom. Z n težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v CENTRALNI VINARNI v Ljubljani iz domaČe politike d O raajoiiki deklaraciji ter njenem pomenu za Slovenijo ter Jugoslavijo je predaval po radiu minister dr. Korošec. Njegovo predavanje je vsa Jugoslavija poslušala z največjo pozornostjo. d Nesoglasja med srbskimi opozkijoattlnl-mi strankami so se zadnje čase še povečala, tako da so zadnje čase posamezne bivša politične stranke pričele same prirejati politične shode, na katerih so zastopniki strank govo- -rili samo o koristih in programu svojih bivših političnih strank. Pričeli so se razdvajati posebno bivši zemljoradniki k skupine Joče Jo-vanoviča ter voditi samostojno delo. Radi tega j se je med pristaši bivše demokratske stranke ; znova pojavila misel, da bi se ta stranka pri-| javila oblastem tudi po sedaj veljavnih zakonih. d Le počasti »Kmetski list«, ki se je (če-; tudi ne naravnost) ogreval — kakor je poročal »Domoljub« v 4t. 21 — za divjanje komunistov na Španskem in je zapisal tudi tole; »Španski delovni narod je sklenil, da bo sedaj, ko je prevzel svojo in svoje države usodo v svoje roke, z železno doslednostjo izvedel Kristusov nauk ,Kdor ne dela, naj tudi ne j6'.« Družbi | okrog »Kmetskega lista« in njegovim urednikom povemo na ušesa, da so ga močno polomili in da naj se bolje nauče Kristusovih naukov, da jih bodo mogli nepokvarjene in v pristnosti uporabljati, potem bo pa seveda polemika dobila vse drugačno lice. Jezusov k-rek, k šga je pa »Kmetski list« pokazal v pokažem obliki, j* poln socialnost! in urejuje tudi brezposelnost, ker zavrača lenobnost in malomarnost delomrca«ž«v, a se glasi nekoliko drugače, kakor bi bilo nekaterim všeč. Nai vsi, ki se za Jezusov nauk zanimljevo, pogledajo v Sv. pismo N. 2., 2 Tes 3, 101 Tam bodo brali točno in jasno: »Kdor noče delati, naj tudi ne ji.« Po nauku »Kmetskega lista« na bi imeli pravice do jedi in torej tudi ne do življenja ne ot.očiči ne bolniki ne stari betežniki ne oni, ki hodijo za delom, pa ga ne morejo dobiti. Med te pa naj občudovalci španskih komunističnih požig&lcev in pobijalcev ne štejejo duševnih delavcev, ki hodijo na delo svojega poklica že v zgodnjih jutranjih, urah in se udej-»tvujejo v številnih panogah svojega duhovnega zvanja dostikrat do poznih večernih ur, pri tem pa komaj izhajajo In nič ne godrnjajo, sai velja njih služba slavi božji in blaginji bližnjega! nesreče d Gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Ivanu Belšaku pri Sv, Lovrencu v Slov. goricah. d Požar ]e uničil hlev z gospodarskim poslopjem posestniku Prusu Francu v Košišah pri Kamniku. d Ognjeni znblji so uničili v naselju Novaki pri Rakitni hišo posestnika 2ota Jožefa ln dom njegovega sosed« Ulage Janeza, d Strela je odarils v hišo posestnice Ivane Kralj v Rošpohu pri Mariboru. Strela je povzročila pravo razdejanje, posestnico in njenega sina pa močno poškodovala. Ko se je zatiskalo, je bila Ivana Kralj s svojim sinom Antonom v sobi. Strela Je udarila v streho ter razbila jn pomatale skoraj vso opeko na tla. kozi streho je šinila v strop ter izvrtala n6 niem ogromno luknjo. V trenutku treska je Sla ^vana Kralj iz ene sobe v drugo. V hipu se je sobl Sll"0 posvetilo in že sta ležala posest- nica in njen sin nezavestna na tleh. Ljudje, ki so videli iz soseščine udar strele, so naglo prihiteli na pomoč v strahu, da je v hiši vse pobito ter da bodo vsak hip planili plameni iz strehe. Vendar strela ni ničesar vžgala, pač pa je povzročila v sobi pr&vcato razdejanje, ker je švigala sem in tja ter razbil pohištvo. Med temi razvalinami sta ležala mati in sin kakor mrtva ter so nekateri naglo odhiteli v Kamni-co po duhovnika. Drugim pa s« je med tem posrečilo, da so z umetnim dihanjem spravili v oba onesveščenca znake življenja. Posledice so bile pri materi in sinu zelo občutne. Mati leži Se danes na levi strani čkto ohromela in komaj da spravi par besed k ust; tudi pri sinu se poznajo posledice, ker m« je živčevje ohromelo na eni strani telesa, vendar ne tako močno, kot pri materi. Tudi sicer j« Skoda velika. d č» maet nI ko« svojB nalogi Pri gradnji nove ceste Cest sneti enaki klanec, s« ja pripetila nesreča. To cesto, kakor znano gradi tvrdka Dedek, ki je zgradila v bližini Medna zasilen lesen most nad cesto, po katerem teče tir za gradbene vagončke, tako da morejo delavci lažje dovaSat: gradivo, zlasti gramoz in kamene, na novo, nižje ležečo cesto. Na mostu je bilo kar 6 vagončkov, naloženih s težkim kamenjem. Ko je hotel delavec Janez špenko prevrniti zadnji vagonček na cesto, se je naenkrat most zrušil ter je padlo vse ▼ globino, to je lesovje, vagončkl in kamenje. Vsa težka masa je zasula pod seboj tri delavce. Drugi delavci, ki so to videli, so naglo priskočili ter pričeli odkopavati zasute tovariše. Iz Ljubljane so telefonično pozvali reševalni avto, ki je nato odkopane delavce odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Najhuje je poškodovan 25 letni delavec Lovrenc Sleme iz vasi Dvorje pri Cerkljah, ki je stal najgloblje in na katerega je padla vsa teža. Ima resne notranje poškodbe ter polomljene ude. Poškodovan je tudi na glavi. Hudo ponesrečen je tudi 34 letni delavec Janez Špenko, ki je dobil hude notranje poškodbe, zlomilo mu je pa tudi levo nogo in levo roko. Tudi Špenkove poškodbe so nevarnega značaja. Špenko je družinski oče. — Nekoliko lažje pa je bil ranjen 32 letni samski delavec Jernej Škerl, doma iz Kleč. Njega je opraskalo prav močno po desni roki in lev« nogi. — Po zadnjih vesteh so tudi poškodbe prvih dveh lažjega značaja in nima noben delavec zmomljeoe roke ali noge. d »Borbsž!« niso fsšisli, ampak so borci za politično svobodo in narodno blagostanje,« je izjavil njih voditelj Hodžera ca shodu v Dubici. d Tilnik *> je glomiL Anton Kekec, posestnik in mlinar v Žabjaku pri Ptuju, je dne 15. maja v svojem vinogradu pri Borlu v Halozah MgmiinMHnmiiH .cmma pritrjeval pri vratih na podstrešju novo okovje. Pri tem mu je spodrsnilo in je pade! tri metre globoko na tla ter obležal nezavesen. Nemudoma so ga prepeljali na svoj v Sabjak, toda je med potjo umrl. Zlomi si je tilnik. d Lobanjo si je razbil. Na dan praznika Vnebohoda se je vozil 20 letni Ivan Peršuh na svojem dvokolesu iz Cirkovcev na svoj dotn v Majšperg. Med potjo pa mu je Odpovedala zavra pri kolesu in je padel v cestni jarek tako nesrečno, da si je razbil lobanjo. Nezavestnega so spravili v ptujsko bolnišnico, vendar je njegovo stanje obupno. d Nora občinske meje. Notranji minister je predpisal uredbo o spremembi področja občin Mačkove! in Kriievci, s katero se kraj Kastno* ci v okraju murskosoboSkem Izloči k občine Mačkovci in priklati občini Križevci, nadalje uredbo o ustanovitvi občine Primskove s sedežem v Grudišču, dalje uredbo o razdružitvi občine Smarjata-Bela carke* v dve novi občini, in sicer v Šmarjeto # sedeže® v ftotar-jetl ia Belo cerkev » sedežem v Bel! cerkvi, okraj novomeSki« ter uredbo o preureditvi občin Juršinci, Doraava, Gluševci, Markovci, o ustanovitvi nove občine Polenšak in o spremembi imena občin Juršinci v ptujskem okraju. V sestavo nove občine Poicass.k pridejo; aj občina Oaluševci, k . o. Polenoi, del kraja Pre-zad, del kraja Pritenska in del kraja Strunec; b) občina Juršinci, k. o. Polenšak in Breslav-ci; c) k občine Dornava: k. o. Slomci ln deti kraja Hlaponci. Iz občine Dornava se kločjjo k. o. Rotmsn, del kraja Hlaponci, ki se priključita občini Juršinci, in kraj Borovci, Id se priključi občini Markovci. Ime občine Juršinci ee spremeni v Sv. Lovrenc v Slov. goricah. d Razne nezgode. Na Trojanah se je za-edla 16 letna gostilničarjema hčerka Helena -Cerarjeva s kolesom v tovorni avto pivovarne Union. Pri padcu je dobila hud® notranje poškodbe, -r- V Mozlja na Kočevskem je padlo 12 m dolgo bruno na hrbet 43 letnemu delaven Francu Zimi k Jjližoje vasi Rajndola ter mu zlomila hrbtenico. — 32 leta! hlapec Lovrenc Brodar iz Ljubljane je peljal voz, na ka-term je bilo okoli 1000 kg premoga. Voz pa se mu je prevrnil ter padel nanj tako, da je dobil Brodar hude notranje poškodbe ter je moral v bolnišnico. — Korošec Martin, rudar v rudniku Konjiška gora pri Konjicah se je hudo ponesrečil: pri eksploziji mine m« je odtrgalo roko do zapestja. — V tekstilni tovarni v Jaršah se ja pripeitia včeraj med delom nesreča 32 letnemu delavcu Antonu Žargiju k Zgornjih Jari. Med delom ga je zagrabil stroj in mu vlomil levo roko. — Na. Vnebohod se je na postaji Lesce pripetila huda nesreča. Železniški delavec Franc Musar, star 35 let, je padel s stopnišča vago&a ter pz nogami zašel pod ko~ lesa. Kolesa so mu zmečkala obe nogi v stopalih. Musar je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu morali zdravniki odrezati obe stopali, tako da bo ponesrečenec vse življenje hrom. NOVI GROBOV I d Grenka pesem. V Benetkah je umrl znanstvenik dr. Alojzij Res. — V Celju je zaspal v Gospodu p. Hilarij Perpar. — V Ponikvah je preminula vdova odvetnika Olga Kapus. — Na Jezerskem je zapustila solzno dolino Marija Selnik, poštna upraviteljica v pok. — V Mari-' boru so položili v grob trgovca I ranca Krašo-vica. — V Gorici je odšel h Gospodu po večno plačilo profesor msgr. dr. Franc 2igon. — V Kamniku je zapel mrtvaški zvon 86-letni Mariji Weibl roj. Dereani. — V Ljubljani so umrli: Ančka Bohinc, Ida Ekel, soproga kotlarskega mojstra Jožefa Kapelj roj. Sever. Gasilski jubileji Novo mesto. Dne 4. in 5. julija bo novomeška prostov. gasilska četa praznovala šestdesetletnic.o. Pripravljalni odbor je že prejel obvestilo, da Nj. Vis. princ Tomislav ne prevzema samo pokroviteljstva nad proslavo, ampak daruje četi novi prapor, ki bo 5. julija blagoslovljen in razvit. — Spominsko knjižico, ki bo obsegala 116 strani besedila s številnimi slikami, je napisal J. Jarc. Izdajo knjige so omogočili predvsem novomeški trgovci ir! obrtniki s tem, da so v inseratni det prispevali večino oglasov. Knjižica bo v kratkem dotiskana. 4. in 5. julija bo v Novem mestu obvezni izlet Gasilske zajednice. V nedeljo 5, julija bo dopoldne svečana služba božja na trgu kralja Petra in blagoslovitev novega prapora, nato svečan obhod, popoldne pa na Loki ob Krki velika ljudska zabava z obširnim 9poredom. Ne dvomimo, da bo Novo mesto te dni privabilo poleg gasilcev tudi veliko število ostalih prijateljev Dolenjske. Kar bo pa še posebej privlačilo občinstvo, bo velika obrtno-gospodarska razstava, kakršne v takem obsegu Novo mesto še ni videlo in bo priključena tudi posebna zgodovinsko-umetnostna razstava cerkvenega slikarstva v Novem mestu z listinami, rokopisi in starimi tiski • iz novomeških arhivov in knjižnic, fct. Vid pri Stični. Gasilska četa v St. Vidu obhaja dne 7. junija zlati jubilej svojega obstoja, združen z župnim izietom. Spored proslave: na predvečer baktjada in pohod ter podoknica pred-eedniku občine in častnima članoma tov. Ceglar Alojziju in Grabljevic Francu. V nedeljo ob 9 je pred gasilnim domom sprejem g. bana in društev, zatem pa v farni cerkvi sv. maša, katero daruje g. kanonik dr. M. Opeka. Po cerkvenem opravilu je odkritje spominske plošče ustanoviteljem čete in graditeljem doma. Popoldne bo veselica z veliko tombolo, ki ima polno krasnih dobitkov. V Palestini so Arabci prirediti velike izgrede zopei Zide, kateri sc tamk. Jeruzalemski judje beže pred besm-čine Arabci iz arabskega dela Jeruzalem^ v židovskem delu nseliuicjo. zavetja Italijanske motorizirane čete prihajajo v Addis Abebo Sprejem v krt, škofijski zavod sv. Stanislava v Ss. Vidu nad Ljubljana V zavoj sv. Stanislava »e sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato jc vsa vzgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit aH na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski lialijanske patrulji; gimnaziji se bodo »rSili sprejemni izpiti dne 22, m 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so »e rodili v letih 1923 do 1926 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. Za sprejemni izpit je tieba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano s 5 Din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi ee prdoži: !. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravo-časno sporočiti, kateri dan naj pride doti:ni k izpitu. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prestali sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem » za/od tekom meseca julija. Prošnji za sprejem pri-lože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev aH njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Utotako lahko prosijo tekom meseca julija2' sprejem v II., III. in IV. razred dijaki z 'drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami: zadnje io'-izpričevalo in rojstni list. V tc razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljalci. Letno plačilo se določs po izpričevalu j» gmotnih razmerah dotične družine. Polno pla™° za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 6000 Din, zn dečke iz drugih škofij pa 700" dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem i odlični® Izpričevali se ta znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo in vl|uo" n ostjo, uživa glede plačila v nadaljnih razredi« ^ še večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede oble- j ke, knjig, šol. potrebščin itd. se dobe o pn"» zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava f St- Vid« nad Lfubljano. PO DOMOVINI Tabor JRZ v Mengšu Krojev, organi*. JKZ v Mengliu bo priredila r nedeljo dne 7. junija velik političen tabor za kamniški okraj. Spored: ob 9 dop. sv. maša v župni cerkvi, iprejein gostov, po sv. maši sprevod po trgu, nato iborovanje na trgu pred spomenikom padlih; govorili bodo min. dr. M. Krek, dr. ZvokelJ in drugi. Glede sv. maše se naprošate vsi, ki se boste udeležili sprevoda, da jo opravite v domačih terkvah. Zbirališče za sprevod bo od župne cerkve proti Mal. Mengšu. Zato prihajajte po možnosti že v urejenih skupinah, da so bo sprevod lahko razvil takoj po sv. mašt. V sprevodu bodo krajev, organiz. JRZ tvorile vsaka samostojno skupino, tako da bodo za cerkljansko godbo jezdili vsi konjeniki z Gorenjske, ta temi kolesarji, narodne noše, okrašeni vozovi, jkupina z zelenimi kravatami in slovenska dekleta v temnih krilih z zelenimi trakovi na belih bluzah in nato člani posameznih krajevnih organizacij JRZ, Prav tako bodo šli za domžalsko godbo v istem redu pristaši iz Domžal, Dragomlja, iz Moravške doline ter iz Radomelj in Homca. Zn mengeško godbo pa bodo šli okoličani ln ostali. Vsem udeležencem javljamo, da bodo preskrbljene shrambe za kolesa, za konje ln vozove. * Slovenci v Zagrebu. Hela nedelja je potekla i nad vse pričakovanje lepo in slovesno. Pri sv. Roku smo namreč obhajali petletnico, kar se je začela služba božja za zagrebške Slovence. Sv. mašo Je daroval g. svetnik Janez Kalan, ki je bil pred petimi leti prvič, zbral peščico vernih Slovencev pri sv. Roku. Tudi popoldne pri večernicah je imel g. Kalan prelep govor kakor dopoldne. Zvečer ob 8 Je bila proslava v Jeronimski dvorani. Po pozdravu našega dušnega pastirja g .Jožeta (med gosti je bil tudi župnik gv, Blaža msgr. Kerdič s kaplanom g. Sršo, kanonik Barle Janko ln zastopniki čč. gg. salezijancev in frančiškanov), so zaigrali Slomškarjl pretresljivo igro »Podrti križ«. Med odmori j« odpel priljubljeni »Slovenski Mlin v Pečeh Spisal Gustav Strniša. Nadaljevanje ln polem se je {udi spomnil na svojega tova-riSo grobarja Toitela. Preje se je takim predsodkom smejal, o zdaj je bilo vse drugače. Zdaj je srečal kugo in smrt povsod, kamor se je prestopil. Dan na dan je gledal njuno razdejanje. Zdaj je ludi vedel, da sc mora tudi on ozirati na ljudi in stremeli za tem, da bi si bili vsi bratje, sicer bi vse ta strahotna bolezen spravila v obup ter bi naredila iz človeka divjo zver, ki samo kolje okoli sebe in se briga samo zase. In ni hotel "začeti pri Anki, čeprav je opazil, da ie poslala prijaznejša, če ga je srečala. Tone je bil srečen, že 3e je popolnoma približni svoji izvoljenki in se ji razodel. Ni ga odklonila in vesel je bil ter kar zadovoljno vršil svojo tegobno službo, Neko noč jc prišel Tone kasno domov, vendarle ga je neslo pod Ankino okno. Poklical jo ic Prišla je m pričela sla se pogovarjali. Prav iedaj je prišel mimo Tomaž, ki je bil 'Pet namenjen v Mesto. Hotel ie poklicali tudi obn tovariša, ker je dobil sporočilo, da morajo j™oi na delo. ln zagledal ie Tonela pod oknom ler čul jijegove sladke besede. Počakal je nekoliko nb stari jablani pri poti. pil ic v zadregi, sam ni vedel, kaj nai stori, ker le nerad fanta spravljal od okna, prepričan, do bo Tone po nedolžnem iczil nsd njim. iedaj se je mladi grobar, ki je bil nekoliko 0'notlien od žganjice nagnil skozi okno n /ahte-ul "a svoje drage naj ga poljubi. Anka ga ni hotelu poljubiti. Zaljubljenec pa ie moledoval in moledoval. Hi,k ie hipoma spreletelo, da mora ta po- hud zabraniti, da se Tone nc sme poljubiti z An~ Sam ni vedel odkod to misel, a čutil ie v sebi. oktet« nekaj ognjevitih pesmi, otroci so deklami-rali ljubke pesmice in g. Kalan jo povedal nekaj spominov, 1'ako nam je bela nedelja prinesla res toliko lepega veselja, da Je ne bomo izlepa pozabili. Rovte. Po 20 letih smo imeli tudi pri nas milijon, ki je trajal 10 dni. Trikrat na dan so žup-ljani napolnili cerkev ln poslušali lepe govore. Kar tekmovali smo, kdo bo bolj pogosto prihajal. Tudi naši župljani onstran meje so smeli prihajati k pobožnostim. Ustanovili smo Apostolstvo mož in fantov. Takoj sc je vpisalo 240 članov. Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha •nisijona. — Pozimi je tudi nuša prosveta živahno delovala. Posebno živahni so bili prosvetni večeri. Imeli smo tudi kmetsko-prosvetni tečaj, ki se ga je udeležilo 200 ljudi. — Sadjarji bodo v poletju enkrat priredili tečaj za cepljenje vrtnic, za oku-liranje sadnega drevja in za nego sočivja. Raka pri Krškem. V Podulcih je v minulem tednu umrl Glaviče-v Lojze. Komaj leto dni poročen je odšel za bratom Jožetom, ki je pred nekaj leti našel smrt pod mlatilnieo. Pač huda preizkušnja za domače - Dekleta Mor. družbe pa sc pred nedavnim spremljale na zadnji poti Solnovo Julko iz Cirja, ki ji je smrt pretrgala življenjsko nit v cveliu let. Večna Luči - Na cesti med Cirjern in Dolgo rako se mude že nekaj časa delavci. Vzravnana bo tako, da bo peljala za dolgaroško kapelico ter bodo lako odstranjeni sedanji klanci. — Da se je učiteljstvo korpora-fivno udeležilo prošnjih procesij, se je mnogo z zadovoljstvom komentiralo. Če bo ono z ljudmi živelo, Si bo utrlo pot do ljudskih src. Sntarjet«. Muharjev oče iz Orešja so hoteli pasočemu se volu natakniti torbo na gobec. Malo so ga sunili, vol se jim je po z rogmi zalelel v trebuh, da so zaradi noiranjih poškodb v kan-dijski bolnišnici umrli. — V Zburih so pri Nov-šoku doslej še neizsledeni letov odnesli žganja in špeha v vrednosti 6000 Din. Delali so tako previdno in izvežbano kot da bi imeli gospodarjev ključ v rokab, ali pa vsaj njegov duplikat. Tudi po bojniških vinskih hramovih je bilo zadnji čas več tatvin. Enkrat bo žc prišel dan plačilni — da ni vsled ljubosumja. Obšla ge je tesna skrb, da je skoro zakričal: »Anka, nikar ga ne poliub.l« Tone se je ozrl in ga nahrulil, naj gre svojo pot in ga pusti pri miru. 2e jc objel svoje dekle, ki se je še vedno branilo, vendar jo je poljubil vpričo Tomaža. Tomaž se je opravičeval: Takoj moramo v službol Zalo sem prišel, pa ne zameril Da sem Anko posvaril, sam ne vem zakaj. Obšlo rne je nepojasliivo čuvslvo strahu, da sem se kar zbal za njo. Morda res premalo paziš, ali ne veš, da imaš dan na dan opravku s kužnimi bolnikil« »O lo že vem, še predobro vem, loda ti si ljubosumen na mene, ti motovilo. Lahko noč, Anka, pa dobro počivaj!« jc kriknil Tone m skočil na skedenj poklical Tilna. Kmalu so šli vsi trije proti Mesiu. Grobarji so se šele zjutraj trudni in neprespani vračali domov. Ko so prišli blizu Drage, kjer sta domovala Tone in Tilen, so začuli žalostno brnenje navčka. »V naši vasi je eden umrl,« je zaskrbelo Tilna, ki je takoj pogledal Tomaža. »E, kakšen slnrec bol Morda je umrla Grego-rička, saj že leia in hla boleha ter prosi Boga, noj se je usmili in jo enkrat vzame k sebi«, je odvrnil Tone. Tomaž je molčal. Dospeli so do Tilnove domačije in Iedaj so zagledali na pragu mater, ki ic glasno ihtela. »Mati! Kai se je zgodilo?« je vprašal siri prestrašen. Pokazala je v sobo: »Naša Ankal O, gorje menil« je icknilo iz matere, ki se je nato onesveščena zgrudila na tla »Tvoj poljubi« je bolestno vzdihnil Tomaž. Tilen je prebledel kakor platno. Tone je skočil v kamro in si ruval lase ter rjul kakor zver. ,ne m- °b 2 ponoči nos je čuden sunek zbudil iz najboljšega spanja. Neka vdova je celo mislila, da ji je mož z onega sveto prišel posteljo rukat. V župnišču je nekemu kipu odlelelo zapestje ria desni roki. - V JRZ je včlanjenih 460 mož in fanlov. Za predsednika zveze je bil na ustanovnem občnem zboru, kjer sta govorilo ban. svetnik g. Veble iz Novego mesta in g. inž. Katlovšek z Grma, izvoljen naš dolgoletni župan g. Oberč iz Osrečja. Spodnji Kašelj. Neprestano deževje zelo ovira poljsko delo. Trava, ki je izvrstno kazala, po-lega. Ce nam Bog ne da vremena, ne bomo veliko posušili. - Plesi po gostilnah so zaradi odločnih odredb pristojnih oblasti precei ponehali. Gostilničarje plašijo visoke takse. Pa tudi zaslužka je vedno manj. — V neki gostilni je prišlo med nekim ljubljanskim »fašistom« in vročim vzgojiteljem do hudega »načelnega« prerekanja. »Fašist« je odnesel bunke v Ljubljano Kdo mu jih jc naložil, nam pa ni znano, ker se je izvršilo zadnje dejanje »politične komedije« na dvorišču. Litija. Novo župnijo sv, Nikolaja je dobila Litija. Župnija obsega kraje: iz župnije Šmartno: Litija, St. Jurij, Veliki Vrh, del vasi Grbin, de! vasi Breg, Teniše - vsega 1500 duš. Iz župnij Sava: Gradec z 1100 dušami. Iz župnije Vače: del Gradca ter celotna vas Oornji Log s 400 verniki. Skupno šteje nova župnija 3000 duš, K novi župniji Litija sta priključeni obe podružnični cerkvi sv. Kalarine na Bregu in sv. Jurija v St. Juriju. Vse obvezne dajatve prebivalcev zgoraj navedenih vasi, oziroma trga, se obvezno prenašajo na duhovščino in cerkvene uslužbence nove župnije. Ustanovitev nove župnije ie bila v vsakem pogledu nujno potrebna. Za novega župnika je bi! imenovan g. Vinko Lovšin. Zunanja cerkvena slo-vestnost ustanovitve je bila dne 1. maja. Želimo, da bi nova župnija bila središče in žarišče žive vere in da bi sc okrog nje zbirali vsi, ki so dobre in poštene volje. Vsem, ki so delali za ustanovitev nove tako potrebne fare, pa bodi Bog obilen plačnik! Blato pr Grosupljem. V nedeljo smo imeli čebelarsko poučno predavanje za podružnico Žalna nn Blatu pri Grosupljem, pred čebelnjakom gosp. Skerjonca. Poučeval nas je praktično in teoretično g. urednik »Čebelarja« iz Ljubljane. Predavanja so sc udeležili člani podružnice z gosp. predsednikom na čelu, kakor tudi mnogo drugih sosedov-čebeiarjev, n. pr. noS stori čebelar g. Tomaž je ostal miren. Ukazal jima je, da morata takoj storiti svojo dolžnost. Trdo in jekleno so zozvenele njegove besede. A vedela sto, da ima prav. Takoj so se oblekli v svoje povoščene obleke. Dvignili so Ankino truplo in ga odnesli no vaško pokopališče, ki je bilo za lučaj oddaljeno. Postavili so krsto v mrtvašnico, da bi videl mrliško šc zdravnik. Vsi trije so ranjko še enkrat pogledali, preden so odšli. Tilen je bil ves solzen. Tone je škripal z zobmi in stiskal pcsli ter mrmral, da se bo ubil. Tomaž je ranjko opazoval in mislil na tisto lepo in prikupljivo bilje, ki mu je ugajalo in mu vzbudilo v srcu blago čuvslvo. Zdaj je ležalo tam mrtvo in znakaženo, slraholna maska minljivosti. Odšli so. Tone je hitel v krčmo, kjer je pil vso noč žganje in potem kolovratil po polju, ne vedoč, kje tava. Ko se je prebudil, je ležal v mrtvašnici ria tleh poleg mrličke. Dvignil se je in se bolestno šc enkrat zazrl v njen obraz, zajokal kot otrok in šel domov. Zjutraj so Anko pokopali . 7 Strašni sestri sta se usiavili sredi poljane. Kamor sla se zazrli sta videli sarno obup in razdejanje, nikjer ni bilo več veselja in življenja »Naprej!« je zaotlila Smrt. Kuga je odkimala: »Konecl Ognjena bolezen sem in izviram iz zvezd. Moj hod je končani Kraljevska sestra, posloviva se!« Razpela je svoj lemni plašč. Smrt jo je molče obiela. In tedaj je Kuga vsa zažarelo v skrivnostnem sijaju, ki je plamtel v ognjeni zubelj ter švignil kvišku kakor šop zažganih raket, a se sledeči hip spremenil v blesteč oblak, ki se je razkrojil v višavi. Košak z Grosuplje. G. predovaielj kakor tudi g. Košak sto nos seznanila z vsemi deli, ki se sedal opravljajo v čebelnjaku, zlasti o prestavljanju, katero smo ludi praktično izvajali. Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo gg. Bukovcu in Košnku. ki sta se naši prošnji odzvala. Prav lepe hvala tudi S. Skerjancu, ki nam ie prepustil svoj vzoren če-elnjak na razpolago, da smo mogli delo opravljali, in za pogostitev, ki nom jo je pripravil. Blagovica. V marcu je smrt precej kosila med otroci. Zaradi oslovskega kašlja je umrlo kar Sest otrok, med temi trije v eni hiši. 23. marca smo pokopali ob veliki udeležbi obče znanega tukajšnjega večjega posestnika Ernesta Cerarja, dne 9. maja je pa umrl mlinar Jožef Pergar. Oba 6ta bila lepo pripravljena na smrt in naj počivata v miru! — Fantovski odsek Kat. akcije je pozimi kar živahno deloval. Okrog 20 fantov Be je tedensko udeleževalo sestankov. Zaradi poljskega dela smo začasno sedaj prekinili r. delovanjem, a jeseni se bomo pa zopet polnošlevilno zbrali. — Prvo nedeljo v maju smo imeli visok obisk. Prevzv. gosp. nadSkof dr. Jeglič e spremstvom nas je obiakai ob povratku iz Marijinega grada. Gospodje so si ogledali tlakovani presbiterij in novo obhajilno mizo v župni cerkvi in novi pokopališki križ. Nove naprave so jim zelo ugajale. — Kriza sc pri nas Se vedno občutno pozna. Ljudje so prodali krompir ia seme in s teui dobili nekaj denarja za nujno vsakdanje potrebe. Kupcev je bilo toliko, kot še nobeno leto. Je krompir res prvovrsten in se izplača kupili ga za seme, čeprav je cena malo višja Kol za gorenjski krompir na ljubljanskem trgu. Sedaj pa zopet živimo predvsem od upanja na boljše čase. Lelina dobro kaže, jablane so bile v polnem cvet i, Bog daj srečo, da pridelamo obilo in tudi nekaj odprodamo za odpouiož vsakdanjim potrebam. Metlika. V nedeljo popoldne smo imeli hudo nevihto s ločo, katera je padala posebno okoli Drašič. Ker je padala med hudim nalivom, ni naredila škode. V torek popoldan je zopet prihrumela od Gorjancev nevihla s točo, katera je bila debela fuinlam kakor kuna iajca. Nevihta je naredila veliko škodo po trtju, posebno na po polju. Žita so zbilo in poležena po tleh, da je žalostno pogledati. Krompir in koruza, ki sto v začetku rasti, s5q zbilo v zemljo. Ljudje žalostno gledajo v bodočnost. Lani pozeba in strašna suša, letos pa spet ločo. — Vinske gorice so letos dobro naslovile in so bili ljudje veseli, do letos ni bilo pozebe. Košnja se jc začela. Trave je dovolj, vremena in solnca pa premalo. — V Drašičih in oko- lici je v torek med dežjem padalo žveplo katero se je nabralo po kapnicah m lužah; odkod ie' prišlo žveplo ljudje ugibljejo, ali iz ogniemka ah k;e drugod - Okr. glavarstvo gre iz Metlike J, novica je šla od ust do ust. Nekateri so bili zaradi leoa potrti, večina p« vesela, ker leh par let, odkar ie srez v Metliki, jc bilo izrečenih mnogo kazni za naše ljudi pod bivšim režimom. Ce ie kdo naših vpričo župana ali katerega rezimovco le kihnil je bil že ovaden na srez, do le protidrža-ven Dosti je primerov, ko so župani tekali na srez zaradi somih ovadb. Zdaj pa hodijo okoli naših ljudi in prosijo, naj se podpišejo, da bi ostalo glavarstvo šc nadalje v Metliki, da le to potrebno z gospodarskega stališča itd. — Ali ie bilo ludi takrpt merodajno stališče, ko so se gospodif skoraj zakleli proti Vinarski zadrugi in so s pomočjo sreza vršili revizijo in. zadrugo no občnih zborih hoteli dobiti v svoje roke? Samo našim možem hvala, ki so trdno držali zadrugo v svoiih rokah. Ali mislile da ie n. pr. g. Nemanič pozabil, kaj so delali z našimi ljudmi Večina liudstva |e za ukinitev glavarstva v Metliki, ker koristi imajo od tega samo redki, večina pa zgubo. »avta Zadnji majnik je praznik Naše Ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega. Mnogi romarji bodo kar strmeli, ko bodo videli, kako prelep venec žarnic obdaja in ožarja Marijo. Glavno zaslugo za ta velik napredek v naši mični planinski cerkvici ima tukajšnji posestnik in gostilničar Jemec, ki je breipijčno dal električni lok ter ga prav tako tudi sam mojstrsko napeljal. Naj bi Marija njemu in vsem svojim častilcem sprosila venec nebeške luči I Kranj. Dekliški vzgojni zavod Marijanišče sprejema za šolsko leto 1906-817 gimnazijske učenke od prvega do osmega razreda. Od dri. realne gimnazije je oddaljen le nekaj minut. Sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke ter jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in sončno stanovanje i velikim vrtom, dobro in tečno hrano in vso drugo oskrbo. Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora in vzgajajo poverjeno jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načetih. Pojasnila daje vodstvo Marijanišča v Kranju. xn. romanje aa »v. Vi&urj« priredi Prosvetna zve«a 1. in 2. avgusta. Vlak odpelje 1» LJubljane 1. avgusta zjutraj ob 7.90 In pride Se pred 12 v fcabnico, odkoder se romarji podajo na goro. Zvečer ob 7 pridiga v cerkvi, nato rimska procesija, katera «e zaključi s petimi lltanijami in z blagoslovom. Naslednjo jutro se bodo začelo ev. maše Smrt je ostala soma. Njenega veselega rejama jc bilo konec Spomnila se jc, da bo morala spet Počasi zalezovati ljudi in se borih za nje, ne kakor zdaj, ko je brezskrbno uganjala vesele orgiie. Globoko sc jc »klonila. V luninem svitu je zasijala njena gladita lobanja in Smrt se je počasi napotila čez poljano ter zamišljena vtonila v mlečni mesečini. (Konec 2 dela.! TRETJI DEL. !. ločnikovo Spela ni bila navadna beračice, oglasila se jc somo no svete čase tu m tam, kjer je ostala navadno nekaj dni, a potem je odšla in le ni bilo več zlepa na spregled Bila je silno skromna ženica, vse, kar je dobila, je znala s pridom porabiti, potrebovala pa je silno mak). Živele, je v svoji koči na nizkem griču, ki je bil oddaljen kaki dve un od Peči nad vasico Skrljevo, ležečo med zelenim sadnim drevjem. Stanca se jc vsa sktiučena in neznatna počasi pomikala po ozkih vaških ulicah, njene majhne siv? oči so bile zelo žive m so budno opazovale okoli, velike krepke ustnice so ji podrhtcvale. Njen široki obraz je bil tako ostro gubnst, da je bi! kakor narezljan a okrogla glavica v rjavi snažni luti ji je vedno kimala, sai se je Spelo mnogo pomenkovala sama s seboi si včasih glasno odgovarjalo, kimala in se smchliala predse. Zenico je vedno zonimolo življenje. Vse je hotela vedeti, kai sc po svetu godi, kakor kako se imajo v soseščini. Rada je poizvedovala o vsaki stvori ter poiem povedala kaj zanimivega, kar je sama spretno obrnila po svoje, ne da bi koga žalila. Govorilo ie modro in prikupljivo ter vse obrnila ria šaljivo plat. Sicer pa ™ bilo na njeni pojavi prav nič smešnega. Ljudje so jo radi imeli, nikjer se m usihevaln, če je naletela na slabo voljo ju je s svojo prirojeno dobrodušnostjo kmalu zabrisalo Ce pa jc starico opazila, da je kdo radi nje nejevoljen, se ie kar takoj odpravila in se ni več pri- kazaia v hišo, če je ni dotičnik sam povabil, n»i spel pride, kar je potem roda storila in se pri-smehljaia v hišo vsa prijazna m neprisiljena. V Špelinem ponašanju jc bilo nekaj prikuptji-vega in privlačnega, kar je bilo menda posledicn njenega velikega samozatajevanjn, soj sc je v življenju vedno brzdala, prezirala lastne želje in našla v tem neko posebno uteho. Njeno življenje je bilo bedno iivotarjenje preproste kmečke dekle, ki stara ni več za delo in mora od hiše do biie. Ker pa je vsled svoje bolehnosti telesno že zgodaj oslabela, je že rono morala vzeli v roke irnjevo beroiko palico in se napotiti po tegobi« poti prosjakov. Špelo ie bila teta l.očnikove Mince, ki jo je ljubil Pečovski še pred leti, ko je bil mlad fant. Nekega poletnega dne se je starico pojavilo v mlinu, kamor je prihajala vsako leto somo trikrat a je tedaj ostala kar po teden dni V Pečeh ni bilo več nekdanje živahnosti, odkar se ie preselila gospodinja na boljši svet. Mrka delavnost in tesna enoličnost sta se krepko zagozdili med mlinske stene in nihče ju ni mogel odvrnili ter ju tudi ni poskušal, kakor bi moralo prav tako biti. Gospodar je hodil vedno zagrenjen okoli. Vse je bilo pogreznjeno v delo, ki zdaj ni bilo tako živahno in veselo kakor nekdaj, sai mu je manjkalo pravega življenje. Mlinar ie bil vedno zamišljen in nejevoljen, moroi je prenašali vse skrbi sam in to ga je mučilo. Ko je zagledal Spelo, se je kar nekam razveselil. Stanca je šla v mlin, kjer ji je odmeril pošteno mero moke in jo potem sam povabil, nai gre tudi v kuhinjo, češ da sc ji vendar še mkamor ric mudi. »O, saj še ne greni, nikar se ne bojte za mene, vsi me boste še sili čez grlo!« je živahno odgovarjala. Gospodar ji je prijazno pokimal in delal dalje. Ko |e kasneje prišel v kuhinjo, jc res starko sedela za mizo in počasi srkalo mieko iz rjave sklede. ob 1 i cerkvenim govorom in »kupnim obhajilom Slovo od V Barij ob 10, odhod iz Zabnice od g r^ poldne, prihod v LJubljano ob 6 zvečer, Uko di imajo udeleženci zveze na vse strmi. Celokupni ij. datki, t. J. vožnja od Ljubljane do državne meje ter od državne meje do Zabnice po Italiji ter dovolil, niča znašajo Din 80.—. Prijaviti se je do 1. julija, treba je poslati sliko. Oblika slike naj bo 6X4 cul zadaj na sliki naj bodo naslednji podatki: ini« priimek, rojstni dan in leto ter kraj rojstva in bi. vališče, ime očetovo in ime matere. Pri vsej slovesnosti se bodo pele pesmi, ki so se pele ob pril|. ki evharističneg« kongresa. P. t. župni uradi » naprošajo, da blagovolijo svoje farane opozorili st to romanje, saj veže marsikaterega na to božjo po! veraka zaobljuba in je na ta način podana mol nost, da to izvrše. Vse prijave »prejema 1'rosvelm zveza, Ljubljana, MikloSičeva c. 7. Iz naših društev ■■"...............—......-....... ' " —o——^ Prosvetni dan na Gnrenjeko, zlasti za ljubljansko okolico, bo 4. in 5. julija v St. Vidu nad Ljubljano. To bo obenem tudi spominska slovesno« 1050 letnice emrti sv. Metoda. Ena najstarejših kulturnih organizacij, ki je včlanjena v Prosvetni zvezi v Ljubljani, je Blaž Potočnikova čitalnica v 5t Vidu nad Ljubljano. 70 let vrši svoje krlturao poslanstvo in marsikatera prosvetna ustanova, pa tu-di dobrodelna in zadružna je izšla iz čitalniSkih prostorov Na predvečer nedelje, ki je posvečeni sv. Cirilu in Metodu, t. j. 4. julija, zvečer ob 18 promenadnifckoncert pred šolo. Ob 20 bo v dom« iflra »Zlatorogc, v nedeljo 5. julija bo ob 9 sv. ma-ša na prostem s cerkvenim govorom. Med sv. maj« pojejo združeni pevsL zbori. Ob 10 bo proevelni tabor za Gorenjsko. Popoldne ob 15 bo služba boi-ia, nato pevski in godbeni koncert. Ker je to zdru-žen« prireditev vseh prosvetnih društev ljubljanske dekani je in Gorenjske, naj bo tudi zuntnjl sijaj lep in dostojen. Fantovski odseki in dekltSU krožki, kakor tudi ženski odseki naj ie sedaj mislijo, kako bodo z lepimi pristnimi narodnimi nošami puteličall to izrsdno slovesne**. Društva a| Srljavijo udeležbo do IS. Junija Blai Poločnikotl tainici t St Vida nad Ljubljano. Prosvetni prataik priredi 21. junija prosvetno drn5t«o v Šmartnem pri Kranju. Ta dan I o s!ow na blagoslovitev nove društvene zastave, katero bo blagoslovi! predsednik ljubljanske Prosvetne m-ze g. dr. F. K. Lukman. Vsa nosednja društva naj s svojimi zastavami ta dan pobite v Šmartno pd »Spela, pri nas je zdaj vse nekom dolgočasno! Delamo in sc budimo, vendarle se mi vidi vse lako zaspano kakor mrtvo. Hudo je, « rti gospodime v hišil Kaj pa drugače? Ali je M novega?« jc spraševal Pečovski. Ženska ga je zvedavo pogledala, resno po-kimola in kakor na vzmetu vrglo iz sebe: »Mincin mož je umrli« „ Pogled se ji jc zagrizel v mlinarja, njene ofl so ga ostro opazovale in čakale na učinek OT besed. Ali je mar žc vedel, da je Minca vdova, s« sc mu obraz ni nič spremenil. Zazdelo se ii £ vendarle, da mu ie okoli oči nekaj lahno, kom« zaznavno vztreprlalo, a sama si ni mogla irdin tega, saj je ostol obraz, negiben. , »Kal bo pa zdttj? Ali se bo spel omozikn' Koliko je že staro?« je poizvedoval gospodar, a ni ji gledal v oči, temveč nekam predse, ki)' kor bi govori! tja v božji dan. , - »Sam dobro veš, da jc deset let za te»o|. Cez dve leli jih bo štirideset, ti pn petdeset. dn gospodar, čas beži in starost se vsiljuje, ce* prav je nihče ne kliče.« »Da, res jel« je odjeknilo iz njega, ki se F ustavil pod oknom in se nekam razmišljen za'"' mel v »ivo julro. .. . »Družine nima, poseslvece jc nezadolzen. sicer je somo po! grunte, a upa si gn onocin s hlapcem. Nc bo se več možila. Pravi, da " bila srečnal« je jeknilo iz leie. .<_„ »Ni bila srečno! Tudi jaz nisem bil resni«"" srečen, a kazal sem zadovoljni obraz m n<" sem biti zadovoljen, kajti pravi ljubezni sem . odpovedal tedaj, ko sem stopil pred oltari« jc mislil Pečovski, a rekel ni ničesar. »Kaj pa vi gospodar,« je udarilo iz sp j ki ga je včasih vikala, a drugič spel tika d " pa vi, saj bi se morali pač šc enkrat ženim £ ko vam bo mogoče vzrajati brez gosPf^V pa no tak eni posestvu m pri tolikem delu- N10' mislile, da boste zmogli, pa nc boste, mkoH \ Kranju in pozdravijo novi druJStveni prapor. Slovesnost #e vrši po naslednjem sporedu: v nedeljo 21. junija ob 8 se zbero narodne noše pred Smar-ttnskim prosvetnim domom, odkoder «e ob pol B raivij« sprevod po StraiišSu. Ob 9 bo slovesna sv. maša, po maši slavnostni govor in blagoslovitev tastave. Po en. maši bo na prostranem vrtu šmar-tinskega doma nastopil slavnostni govornik dr. Sniajd, odvetnik iz Radovljice. Ob tej priliki so bodo tudi zabijali spominski žeblji v drog zastave. Popoldne ob 14.80 bodo peto litanije v fupnl cerkvi, nato pa na vrtu šmartinskega doma prosvetna prireditev. Društva, ki se nameravajo v večjem Številu udeležiti Blovesnoeti in žele, da se Jim preskrbi kosilo, se morajo javiti do 10. Junija. Novo Oselica. Dramatični odsek Prosvetnega društva uprizori na Binkošlno nedeljo po. imnr-nicah v Prosv. domu krasno igro: Miklovo Zalo. Igra je povesi iz turških časov. Ker je obenem tudi zadnja prireditev dramatičnega odseka v tej sezoni, zolo sc udeležite v velikem Številu. Igro je jnko lepa, pestra in napela. Pridite, ne bo vani žali - Pripravljalni odbor za posiaviiev spomenika pok. gg. župnikoma Ivanu Lončarju in Valentinu Miheliču, je sedaj dovršil svojo nalogo in postavil spomenika. Spomenika sta lepa in de-lata kras celemu pokopališču. Št. Jakob ob Savi. Pevsko društvo »Skrjanček, Šmartno«, priredi na binkoštni ponedeljek v Prosvetnemu domu v St. Jakobu koncert. Na sporedu Je moški ln mešani zbor,' opereta >Cevljar in vrag« in godbene točke. Začetek ob 3. Ježica. Katoliško prosvetno društvo priredi v ■oboto 30. maja po šmarnicah ob pol 9 zvečer v terkvenem domu film »Fabijola«. Vsi vabljeni! Prežganje. Prosvetno društvo vprizori na bin-koštni ponedeljek po maši ob 10 v Ljudskem domu ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih: »Črna žena«. Igra je prirejena po znani povesti, ki Je avoj čas izhajala v »Domoljubu« ln je vzbudila toliko zanimanja. Vabimo poleg domačih faranov tudi sosedne župnije. Pridite in združite i obiskom predstave prijeten binkoštnl izlet k Sv. Marjeti prežganjsklt Sodražiea. Na binkoštno nedeljo, dne 81. maja ponovi Prosvetno društvo dramo »Mati«, ki je pri prvi uprizoritvi žela popolno priznanje. Pred igro bo nastopil tudi moški zbor in zapel venček slovenskih narodnih pesmi Vabimo vee naše prijatelje, da ae le prireditve gotovo udeleže. V vsako hišo »Domoljuba«! Kmečka zveza Na Vnebohod j« bila ustanovljena Krajevna kmečka sveža t V.UkHi Laščah Dasl s« j« prejšnjo nedeljo vršil t ar,>ka j velik politični shod in j« bil občni »boj- Kse.ačk® zveze razglašen šsle istega dne, as je zbralo v dvorani Zadružnega d.o-ma okrog 100 kmetov in kmečkih fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem zastopnika glavnega odbora. V odbor so biH izvoljeni sami ugledni gospodarji ln preizkušeni javni in zadružni delavci, kar je zadostno jamstvo, da bo ta organizacija uape&no zastopala kmečke koristi. V nedeljo, dne 24. maja, je bila ustanovljena tudi Krajevna kmečka zveza v Begnnjah pri Cerknici kot prva v logaSlcem okraju. Čeprav je kmečki živelj tamkaj v tako težkem položaju, kot malokje, je vendar značilno, da se je ravno kmečke zvez« oklenil z neomejenim zaupanjem. Za načelnika ta Krajevne kmečk« zveze ja bil Izvoljen znani borec za kmečke pravice tov. Kranjc Jakob, pos, v Topolu, Tudi ostali člani odbora 40 po večini mlajše moči, kar je Je posebej razveseljivo. Istega dne je bila ustanovljena tudi Krajevna kmečka zveza v Smartnem pod Šmarno goro, kjer je zastopal Glavni odbor sam predsednik Kmačke zveze g. Brodar, ter še v nekaterih drugih krajih. Iz pisarne Kmečke zveze Tiste pripravljalne odbore, ki še niso vložili pravil, ponovno prosimo, da to takoj store. Orga-nizatorlčno delo mora biti čimprej dovršeno, da bo organizacija lahko začela z izvajanjem našega programa. Pospešite nstansvne občne zborel Mnoge Krajevne kmečke zveze, ki že imajo potrjena pravila, odlašajo ustanovne občne zbore brez prave potrebe. Zato prosimo Je enkratl Izpeljite ustanovne občne zbore, kakor hitro mogoče. Govorniki! Zaradi velikega števila občnih zborov, ki se sedaj vrše, je nemogoče, da bi glavni odbor poslal na vsak občni zbor zastopnika kot govornika. Zato ai, kjer je to le količkaj mogoče, pomagajte z lastnimi močmi, oz. se obrnite na zastopnika Vašega okraja v Glavnem odboru. Predvsem pa: Ne odlašajte zaradi tega občflifc zborov. Poročila: Mnoge Krajevne kmečke zveze, ki so že imele ustanovne' občne zbore, še niso poslale Glavnemu odboru tozadevnega poročila. Nujno prosimo) Za one organizacije, ki občne zbore šele prirejajo, pa velja: Takoj po izvršenem ustanovnem občnem zboru pošljite Glavnemu od- RADIO Vsok dnn: « Plošče, 12.45 Vreme poročilo, « Cas, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 17 Con, vra-me, poročil«. ~ ceirfek, 2S. moja: 18 Rad. orkester, 18.40 Slovenščina zn Slovence, 19.30 Nacionalna ura, 20 Rbrnanličr.a glasba, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročilo, 22.15 Lahko glasba. — Jteiek, 29. maja: 11 Šolska ura, 18 Ženska uro, 18.20 Reproduciron koncert, 18.40 Delavsko ura, 19.30 Nacionalna ura, 1950 Otvoritev razstave bratov Vidmarjev, 20.10 Akademijo slepih, 21.30 Plošče, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, 22.13 Radijski jezz. — Soboto, 30. maja: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega vele-sejma, 18 Radijski orkester, 18,40 O vorslvu planinske flore, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Zunanji politični pregled, 20.15 Vojaška godba, 20.30 Espe-ranlska akademija, 22 Napoved časa, vremena, poročila, 22.15 Radijski jazz. — Nedeljo, 31. mejo: 8 Plošče, 8.45 Napoved časa, poročila, 9 Verski govor, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 10.15, Plošče 10.30 Oivorilev esperanlskega kongre36, 11.15 Prenos promenadnegn koncerta, 13 Plošče, 17 Ogled gozdarske razstave nn velesejmu, 17.20 Koncert Radijskega orkestra, 18.30 Slričefc Matiček govori in poje, 19.30 Nacionalna uro. 19.50 Pienos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Mrfodn, 20.30 »Kdo je blazen?«, komedijo, 21.15 Prenos z velesejma, 22 Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda, 22.30 Večer za naše izseljence. — Ponedeljek, 1. junija: 9 Šopek pozabljenih, 9.45 Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11 Plošče, 11.30 Mladinska ura, 12.15 Operni spevi in faniazija, 13.20 Radijski orkester, 17 Pesmice m pesmi, 17.45 Gustav Strniša čito, 18.15 Plošče, 19.30 Noe. ura, 20 Večer cerkvene glasbe, 21 Venčki nar. pesmi, 22 Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda, 22.15 Prenos lahke glasbe. — Torek, 2. junija: 19.30 Nac. uro, 1950 Plošče, 20.10 Vzgojni pomeri celega človeka, 20.30 Koncert pevskega zbora »Grafiko«, 72 Nepoved časa vremena, poročila, objava sporeda, 22.15 Pesmi za ples. — Sreda, 3. junija: 19.30 Nac. uro, 20 Prenos opere iz Ljubljane. bora »Poročilo o ustanovnem občnem zbora«. Obrazec so prejeli vsi pripravljalni odbori Ob' enem pošljite kratke dopise tudi v kmečke list«, ki ae pri Vas čitajo. Novoizvoljene odbore opozarjamo na okrožnico ii. 1, toč. 4, 6, 7, 8 in 9. Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) Poizkusi ubežati so bili za bojazljivce za-manj Ravno tako hitro kot so bili prišli, so se *opet vrnili v kapelo. Vojaki mestnega prefekta so bili že tako blizu. Že jc na več mestih po->yal žarek njihovih bakelj in slišati je bilo njihove klice. Tedaj so vsi kristjani pokleknili in goreče molili. Samo trije gladijatorji, ki so bili najbrž začetniki v krščanski veri, niso hoteli poslušati svarila duhovnikovega- Z golimi meči so se "topili prt vhodu kapele. Servij je bil s pomirjevanjem Tuznelda •ako zaposlen, da se v začetku niti zmenil ni, ,®J s. 11 £ u MAtftomShO. Br sEoparflna Icl bakreni in {etažni, pocinkani od 400'— D bi dalje. Kotli za ŽganJekllhO vseh sistemov. Filtri is vino in vsa v sa» rega si mf ndolske pasme prodam Novak Janez. Plešivica St. 4, p. Bre/.ovica taki« od 2°—30 let uSHIB staro sorejmem za vsa kmetska dela. Naslov v upravi Oi mo- Ijuba pod šl. 7359 Malilnicft menjam za kravo ali drva Kerč, Vir 5, p. Dob-Domžale. di,--. vaien kmi-čnih {IIBP«6 gos.io.larskih del bo sprejme, Kožarje št. 21. Hnnril Pri kupovanju !!B|J611 trgovsko stanovanjskih hii. parcel vil in kuvetskih posestev ne zamudite uso.-ne prilike. Obrnite se na /»nosi Jivo posredovan e Jančar, Sv. Petra c. 27. Pradajglci biS! Ako bočeic dobro pro-dati vaše trgovsko-sla libin-iibittilk tvsriaa za napravo izvrstnega jabolčnik« ali hruškovca, ne da rabite naravne pijače po navodilu e dr I.Vošnjaks S poštnino: 40 1 32 — Din, 100 I 64'- Din. 150 I 89-50 D n. Glavno zastopstvo Fraac Re-nier, Podčetrtek novanj-k-- riše vile, parcele in kmetska posestva, obrnite se na zanesljivo posredovalne Jančar, Sv. Petra c. 27. Br mm dobrih čevljev "G Par odsluži več kot 3 pari slabili. Naročite pri Jernej Jeraj, Za-poge p. Smlednik Stalie gospodinjo varčno, vajeno otrok, sprejmem Ph-ia 1500 letno. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod šifra »Mizar« it. 76 '6. Rnlna nova od 600 — n«I«S0 naprei, rabljena od 150 naprej in š valnl stroji zelo poceni edino pri »Promet« (nasproti Križa n-ske cerkve i. kmtm .Hosa" Din dobite v železnim Fr. SSupica, Ljubljana, Oo-gposvctsks c. 1. Ponudita v nakup staro železo m čebelui vusekl Z hlapca, sprejmem takoj Aloizij Rus, Log št. 30 p Brezovica. Holarsbip nlien sprejmem in prodam skoro nov vezan kozolec z 2 oknoma. — Urbančič, Vn. gorice stev. 58, Brezovica. PPibttČiia 'uTte^vae perilo kupite prav poceni pri Preakerju Sv. Petra cesta 14! Ljublj. Mizarskega vajenca spreimem, - Mizarstvo Andiovic, Škofljica. Vajence ^^"'.ianez Kovač, mizar, Zmines št. 18 Škofja Loka. Nošfova esenca Mostin". Z naSo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroSkl pripravi Izborno obstoino j n zdravo domačo pijačo. Cena eni stek enici » 150 litrov 20 Din po pošti 35 Din, 2 steklemu, po po pošti 55 Din. - Prodaia ss,mo drogerija KANC, IJuNJana Židovska ulica in t Nebotičnik«. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! ostanki_ boljših kambrikov m po ... Dm 6 — trpežni oksfordi za srajce ..... 6—- kambriki za predpasnike .... „ 7'-— tiskovina na dve strani . . „ 10'— modno karirano za ženske obleke „ 9' — kakor tudi vse druge vrste blaga po nizkih cenah pri M.GORltAR. Uii^liiBa, Sv. Petra uM Za vsakogarll 6d 30. maja do 8. Junij« potovanje v Ljubljano na liLtMliiifiki vtleieiem Polovična voznina na železnici, paro-brodih, avijonih. Železniška izkaznica te dobi na odhodnih postajah po Din 2-_, Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne) »Sodobna gospodinja« — Modna revija. PohiStvo. — Avtomobili. — Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m! naicenejši čevlji Otročki iz črnega ali rjavega usnja Vel. 20-29 Din „ 26-28 Din j 9"" „ 29-35 Din >9'" 2esski it črnega ali rjavega umja z usmatim podplatom Din 6S% mm ANI. IRISPER UtffiUM. MSSIH TM 26 iz črnega ali rjavega usnja se aaujatim pi»dpiatooi Vet 30-35 Din 42'* „ 36-39 Din 59"* „ 40-45 Din g§'- Oospodar: »V službo sprejmem samo fanta, ki je izredno bistroumen, razumete?« Prosilec za službo: »Razumem, gospod.« Gospodar: »Recimo, da bi prišli ponoči domov samo z eno vžigalico v škatlici, kaj bi najprej prižgali: plin aH cigareto,« Prosilec: »Vžigalico, gospod.« Kupujte domaČa blago! MODRA GALICA „SOLNCi" Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej. Naša modra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE« in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem. Galica iz naše tovarne is prvovrsten, či»t izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: 1. toveurrasi SSimiSs, ki jc našla čistoče 99 67%: 2. Kmetlisfca poskusna Sn kontrolna po- ffitafS V LJllt>l)@tSlI, ki je našla čistoče 99-77% f 3. KemfCnl Srastlfts« tiral ver ase v KJublJanl, ki je našel čistoče 99-98%, Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galica od najmauje 99-5%, medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet x modro galico samo 98 %, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. Nihče vsled tega nc more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce«, n« bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga z® konzervativno zadržanj« proti prvovrstnemu domačemu izdelku. Hefaino akcifonarsk® društvo, LJubljana »Domoljub, stane W Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. - Izhaja vsako sredo. - Dopise fn spise sprejema uredništvo »Domoljuba« Tel 25-4* Prostor ene drobne vrst.oc , mseratne« delu stane tO Din - Naročnina inscrat* in reklamacij« sprejema Mf^DrnSK Telefon Izdajatelj: Dr. Gregori, Pečjak. - Urednik.. lo?« Količek. - Za Jngo.lovansko t&arao7Ka^ CeT