60 Današnjimu listu je 7. do klada perdjana. DOKLADA 7, h 15. listu krajnskih kmetijskih in rokodelskih Novic. 1846. Kdor želi, kako oznanilo v Doklado natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 3 krn če oznanilo le enkrat natisniti da 5 dvakrat 4 kr. in trikrat pa 5 kr. (17.) (1) Štacunarsko oznanilo. Kramarjem in vsim drugim kupovaveam na znanje dam, de sim se danes zopet na Dunaj in v Berno po novo blago podal in de bom v stani, jim prihodnji Ljubljanski semenj o Trijacih zopet s čisto novim blagam vsake sorte in po nar ni-žeji ceni vstreči. Veliko zaupanje, ki so ga kupovavci do-zdej na mojo štacuno stavili, si bom prizadeval vedno zvesto ohraniti z lepim in novim blagam iz pervih in nar imenitniših fabrik, z nisko ceno in natančno postrežbo. V Ljubljani 4. Malitravna 1846. Jožef Pleiweis. C16.) Nove flovenfke bukve. (1) V saloshbi Janesa Giontinitay bukvarja v Ljubljani na velkim tergu Sht. 2375 fo naflednje bukve na IVitlo prifhle: Jesuf moje shelje. Katolfhke molitne bukve s nauki in napeljevanjem k pobdshnimu shivljenju. Poleg nemfhkiga od zha-ftitljiviga gofpoda Alojsja Schlora, dohtarja f. pif— ma. V Ljubljani 1846. Ref je, de je veliko mnogoterih molitnih bukev natifnjenih in med flovenfkim ljudftvam ras-fhirjenih, med kterimi fe prav lepe in koriftne najdejo. Gotovo je pa tudi, de je iilno malo tazih, v kterih bi fe sraven nar lepfhih molitviz sa vfako perloshnoit in okoljfhino tudi koriftni poduki m pre-mifhljevanje dobile. Odvezh bi bilo, imenovane bukve fhe dalje hvaliti, is kasala vlak lahko njih ženo prevdari. Kasalo pohvaljenih molitnih bukev je: Od molitve — od jutrajne molitve — jutrajna molitev; — vera, upanje in ljubesin; — k an-geljfkimu zhefhenju; — od premifhljevanja, — sgled premifhljevanja zhes fmertni greh,— od duhovniga branja, povsdigo vanje ferza po dnevi: djanje sha-lojii, obudenje dobriga namena, fpominj na Bosh-jo prarizhnoft, djanje vere, upanja in ljubesni, v terpljenji, kadar ura bije; — Molitev pri jedi; — od vezherne molitve, molitev; — od poflufha-nja pridige, molitev pred pridigo, po pridigi; — od fvete mafhe, molitve pri f. mafhi s premifh-(jevanjem Kri/iufoviga terpljenja; — od fvetiga sakramenta pokore; fprafhevanje vefii, 1. zhes de-fet sapoved Boshjih, 2. zhes pet zerkvenih sapo-ved, 3. zhes rasne grehe. — Molitve perfpovedi: profhnja sa rasfvetljenje, obudenje grevenge, ter-den fklep in darovanje, molitev pred fpovedjo, poboshne namifhljevanja pred fpovedjo, molitev po fpovedi; — od odpuftka, molitev sa odpuflke; — od fvetiga obhajila, obhajilne molitve: pred fvetim obhajilam, po fvetim obhajilu; — od prefvete Tro-jize, molitev k prefveti Trojizi; — od angeljfkiga roshenkranza , molitev pred in po roshenkranzu; — ponovljenje kerfhie obljube; — od prefvetiga refhnjiga Teiefa, molitev; — molitev k Boshjimu ferzu Jesufovimu, — Kriftufovo terpljenje; f. kri-shev pot, fklep f. krisheviga pota; — molitev v fpominj Kriflufove fmertne britkofli o zhetertkih, — v fpominj Kriflufove fmerti o petkih. — Gofpo-doviprasnikiin fveti zhafi: Advent, kvaterni dnevi, Boshizh, poflednji dan leta, novoletnji dan in /iri-ftufoviga obresovanja prasnik, rasglafhenje Gofpo-dovo ali prasnik fvetih 3 kraljev, prasnik prefvetiga imena Jesufoviga (pri vfakim prasniku molitev), f. poftni zhaf, molitev na pepelnizo, v veliki zhe-tertek, v veliki petek, pred Boshjim grobam; — veiikonozhni prasnik, Krishev teden, Kriftufov vne-bohod, binkufhtni prasnik, prasnik prefvete Troji-ze, prefvetiga refhnjiga Teiefa, zerkveno shegna-nje (Vfak prasnik s molitevjo). Zhaftenje prefvete IJevize in matere Boshje Marije: Molitev v zhafi zhiftiga fpozhetja, v zhafi fedem shalofl Marije, fladkiga ferza Marije, sa varflvo Marije; — Marijin roshenkranz, Molitev v prasnikih Marije; — zhaftenje fvetih angeljev; molitev k fvetimu ange-Iju varhu, k fvetimu arhangelju Mihaelu; — zhaftenje fvetnikov: Molitev v zhafi f Joshefa, v dan f. Marka, molitev v zhafi f. Janesa Nep., f. Alojsja Gonzaga, f. Janesa Kerfinika, ff apofieljnov Petra in Pavla, f. Ane, f. Leopolda, f. §htefana, fvojiga fvetiga patrona, v prasnik vfih fvetnikov. — Molitve sa rasne ofebe in potrebe: Sa fveto zerkev, sa fvetiga ozheta papesha, sa fhkofa, sa dufhne paftirje in vfe duhovne, sa fpovednika, sa zefarja, sa vfe deshelfke gofpofke, molitev otrokov sa ftarfhe, — ltarfhev sa otroke, sa sakonfke, sa shlahtnike, sa prijatle in dobrotnike, sa fov-rashnike, sa fpreobernjenje nevernih in grefhnikov, sa bolnike, sa umirajozhe, per voljitvi ftanii, ob zhafu shalofti, popotni shegen; — molitve sa bolnike in umerajdzhe, sa frezhno fmert, duhovni te-Itament, poflednji sdihljeji umirajdzhiga, po fmerti, molitev; — molitve sa mertve, — sa mertve verne kriftijane, sa rajnke ftarfhe, sa rajnke shlahtnike in dobrotnike. — Litanije od prefvetiga imena Jesufoviga, — od terpljenja in fmerti Jesufa Kriftufa, — Lavretanfke litanije, od vfih fvetnikov (Tlednje s molitvami), — Pefmi: Per fveti mafhi (dve), pred pridigo, osnanenje Marije Devize, adventna, fveti vezher, terpljenje Jesufovo, shaloftna mati Boshja, velikonozhna, krishev teden, Binkufhti, f. refhnje Telo, pred f. refhnjim Telefam, f. ferze Jesufovo, sahvalna, fpokorna, vera, upanje, ljubesin, poflednji dan. Priflavik: Prava vera, apo-ftoljfka vera, Gofpodova molitev, angeljfko zhe-fhenje, defet sapoved Boshjih, poftna sapoved, duhovne oroshja; — prav dober in lahek pomozhek fe poboljfhati, poflednje rezhi. Žena teh bukev, ktere fo s lepo v jeklo vre-sano podobo lepfhane in 306 itrani debele, je sa nesvesane 30 kr , v papirji vresane 40 kr. , v uf-nji 50 kr., v ufnji in s slatini obreskam 1 gold. 20 kr. Na 13 enpdt kupljenih le ene dodajo. Natif njene fo na prav lepim belim papirji in s lepimi zherkami pri gosp. Joshefu Blasniku na Bregu. — Shivljenje fvetiga mladenzha AlojsjaGon- zaga. $pifal v nemfhkim zhaftitljivi gofpod faj-mofhter Franz A. §hmid. S eno podobfhino. V Ljubljani 1846. Ni jih lepfhih in bolj pripravnih bukviz, v mladenzhih ljubesin do Boga in do blishnjiga vsh-gati, kakor je to popifovanje shivljenje fvetiga mladenzha Alojsja. Pofebno sa med pridne fholarje na desheli rasdeliti fe dobro podajo. Sapopadejo te bukvize Alojsjevo shivljenje v fedniih rasftavkih, namrezh: Uvod; I. Alojsi she v otrozhji ftarofti k poboshnolii nagnjen. — Neprevidnoft ga v veliko nevarnoft sapelje. — Hudobna drushina ga k ne-fpodobnimu govorjenju sapelje. II. V fedmim letu Alojsi sopet lepo sadcrshanje in poboshnoft kashe. V ofmim letu ga Bog nar bolj vefeli. — Njegova nedolshnoft in framoshljivoft. III. Alojsi pervo fpo-ved opravi in fe ojftro pokori. — Alojsi vedno nad fvojim sadershanjem zhuje. — Alojsi sboli. Njegova telefna mozh omaguje, dufhna vezhi prihaja. IV. Alojsja velika poboshnoft, gorezhnolt sa molitev in urah Boshji. Alojsi fe s Baromejem Milan-f kim fhkofam fnide , pervo obhajilo. — Alojsi pride v fmertno nevarnoft. Njegova ljubesin do fa-mote. V. Alojsjevi poft; pritergo vanje, pokorje-nje in druge shivljenja pravila. — Alojsi v Hifhpa-nijo popotje; tam je plemenizh. Alojsjevi ter-den fklep v red Jesufov itopiti. VI. Alojsi sgled poterpesnljivolii in profte pokorfhine pri napotjih v duhovni'ftan ftopiti. Alojsi fe gofpodarftva odpove, pri fvojih poflovi in gre v ilim v red Jesu-iovedrushbe. Alojsi na fkufhnji v Rimu. VII. §mert Alojsjeviga ozheta. — Alojsi gre v Napolo. — Nasaj v Rim pride, njegove zhednefti, pofebno ljubesin do blishnjiga. — Njegova poflednja ljubesin in poflovenje od fvoje matere. Njegova fmert in pofvezhenje po papeshu Benediktu XIII. Veljajo vesane v lepim savitku 12 kr.; na 12 bukviz fo ene sa privershek. Hvala boshja, ali navod, kako naj mlad kriftjan Boga vfak dan zhafti in hvali. Molitne bukvize samladoft. Drugi natif. V Ljubljani 1845. De fo te bukvize sa kerfhanfko mladoft ravno pravfhne, prizha ta drugi natif, kteri je po pervim, pred kakor v letu fledil. Lepfhane fo s 29 lepimi podobami; ktere fo fhe, kakor tudi tifk, veliko lepfhi, kakor v pervim natifu. Sapopadek teh bukviz je: Jutrajne molitve; — druge vfakdanje molitve; — molitve pri f. mafhi, — tri boshje zhednoiii,— pri f. refhnjim Telefu; —fpovedne molitve; —molitve pri fvetim obhajilu; — mnoge molitve. Lepo fo natifnjene pri gosp. Joshefu Blasniku, — Veljajo lepo v papirji vesane 12 in 15 kr. 12 bukviz vkup velja 2 gold. in 2 gold. in 24 kr., in ene fe dobijo sa namezhek. Dalje fo v' J. Giontinitovi saloshbi flede- zhe flovenfke bukve na prodaj: Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljati. V Ljubljani 1844. 12 kr. Mefingafti krish in popifovanje Paleftine. V Gorizi. 8 kr. Sveta Filumena., deviza in muzheniza, s molitvami k tej fvetnizi. V Ljubljani 1845. 12 kr. Bukvize polne molitev in lepih naukov. V Ljubljani 1845. 12 kr, Erasem is Jame. Poveft is petnajftiga ftoletja. Spifal F. Malavafhiz/i. S eno podobfhino. V Ljubljani 1845. 12 kr. Molitev sa ohranjenje nedolshnolii pred podobo prefvete devize Marije in dve befedi fvarijozhe ljubesni is Jesufovih uit kerfhanfki mladofti. V Ljubljani 1846. 3 kr. Dvanajft fkup fe jih dobi sa 30 kr. Gori imenovane bukve fo po ravno tifti ženi na prodaj pri Geigerji v Želji, Lejrerji v Marburgu, IVeizingerji v Radgoni, Sirote v Gradzu, Lie-fjelu v Zelovzi in Boernerji v Tersti. (18.) (2) Znižan kup travniga semena. V Ljubljani nad cesarskim grabnam poleg zi-daniga mosta Nr. 10 je travno seme mačjiga repa lanjskiga perdelka na prodaj funt po 25 kr. Kdor ga 10 funtov vzame, dobi en funt namečka. Dr. Orel. 0 9.) (2) Ponudba službe. V »Smartnu per Litii je solmašter, organist in mežnar umeri, in družica isejo. Kdor to službo želi doseči, naj se ondi per šolske okrajne ogledu vsaj do sv. .J ur j a tega leta ali z ustno ali s pisano prošnjo oglasi. (20.) (2) Smerokovo seme na prodaj. Skerbna reja lesa je dan današnji silno potrebna V v rec. Ce bomo les le sekali, za novo seme pa nie skerbeli, se bo našim naslednikam slaba godila. S sme-rekovim semenarn kmetovavcam vstreei, ga prodaja c. k. krajnska kmetijska družba v svoji pisarnici bokal po 20 kraje. Z dej je že čas sejati ga. ¦— ¦ ¦ . I —— 1 ^ ¦ ¦ I -Ml ¦— •>?> ¦ ¦¦ I ¦ Ml ^¦ ¦¦ 1 ¦¦¦HI ¦¦—¦¦ — .1 .M (J 10 (3) Prostovoljna prodaja zemljiša (grunta). V lepim in rodovitnim kraji blizo sv. L oren ca na Dolenskim je veliko zemijiše na prodaj, ktero bo po ceni prodano. Imenovano zemijiše meri: 9 oralov in 1103 sežnjev njiv; 2 orala in 119 sežnjev travnikov; 1501 sežnjev pašnikov; 15 oralov in 418 sežnjev gojzdja in 1 oral in 6 sežnjev pa tacih travnikov, ki so s sadjem zasajeni. Kdor to zemijiše kupiti želi, naj se v Mo-kronški graj šini zanj oglasi. Mokronog 7. dan Sušca 1846. 18 Teržaška družba, ktera seje pod imenam: ^Azienda assicuratrice ,a po vikšim cesarskim dovoljenji v letu 1823 začela in ki je od tistihmal že veliko tavžent in tavžent goldinarjev pogo-relcam in od druzih nesreč poškodovanim ljudem povernila in se po vsih deželah našiga cesarstva veliko zaupanja pridobila, je po izgledu poprejšne Milanske družbe napravila v začetku tega leta tudi zavarovanje ali asekurancijo polja, vertov in nogradov proti škodi toče. Kdor ie že vidil žalostniga kmeta po zgubljenih poljskih pridelkih, ki mu jih je huda ura v enim hipu pokosila; kdor je vidil jokati pridniga gospodarja, kadar nima ne ženi, ne otrokam kaj živeža dati, in od soseda, kteriga je ravno taka nesreča došla, nobene pomoči pričakovati — kdor je enacih nesreč že vidil več: bo gotovo s hvaležnim sercam družbo pozdravil, ktere namen je, brez vsiga lastniga dobička take grozovite nesreče polajšati ali jih clo po-polnama odvračati. Vodstvo imenovane družbe v Terstu je izročeno spoštovanim in premožnim možem: gospodu C. L. žlahtnimu Bruku, Leonu Kofienu, Dragotinu Regensdorfu in pa M. Vuceticu — ki so nam poroki, de zamoremo brez vse skerbi polno zaupanje na krog in krog hvaljeno družbo staviti. Večletne skušnje kažejo, de nektere dežele toča večkrat in hujši pobije od druzih; zato je vodstvo imenovane družbe vse avstrijanske dežele v 4verste ločilo, de ne bo ena dežela zavoljo druge v povračilih perkrajšana in poškodvana. Po ti razdelitvi se ločijo: 1. Lombarško-Beneško kraljestvo, Dalmacija, Furlanija in avstrijansko Primorje. 2. Cesko kraljestvo. 3. Ogersko, Hrovaško in Erdeljsko. 4. Vse druge de&ele našiga cesarstva. Zavarovanje polja, vertov in nogradov proti cesar. kralj. poobastene Po vsih teh deželah je postavila imenovana družba svoje opravnike; za krajnsko deželo je velko opravilstvo (Hauptagentschaft) meni izročila. De ima pa vsak kmetovavec družbniga opravnika bolj pri rokah, je po raznih krajih vsake dežele več opravnikov postavljenih, kterih imena za krajnsko deželo so spodej zapisane. K ti družbi zamore vsakteri pristopiti; ravno tako tudi odstopiti, kadar hoče. — Kdor želi k nji pristopiti, naj se oglasi pri bližnim opravniku in mu pove: od kod de je doma, naj mu imenuje svet, kteriga zavarvati hoče, njegovo velikost, kaj m koliko je [na njem posejaniga, koliko se iz njega perdelati da in %a koliko ga hoče zavarvati. Opravnik vse to v bukve zapiše, prerajta letno plačilo, ktero mu mora nov pristopnik koj odrajtatij in mu poda čez kake dni od velkiga opravilstva prejete zavarvavne bukvice, v kterih vse to zapisano stoji. — Vsako leto se mora zavarvanje ponoviti. Nikdar pa družba ne terja, de bi se moglo po odrajtanim letnim plačilu še pozneje kaj doplačevati. Ker nimajo vsi pridelki enake cene, je družba po veči ali manjši vrednosti vse zemljske pridelke v 4 verste razdelila: v nar nižeji ali perm versti stoji živinska klaja ; v višji „ drugi „ stoje žita, oljnate zeliša in sočivje: v še višji „ tretji „ „ sadeži po vertili in zelnikih* lan m konoplja: v nar visi „ četerti v „ vinska terta, hmelj in vse druge kupčijske zeliša. Po veči ali manjši vrednosti zavarvaniga pridelka se odrajtuje veči ali manjši letno plačilo, kakor kaže popisana tarifa. Verh tega plačila mora vsak deležnik vsako leto od sto goldinarjev zavarvanih pridelkov še 10 krajcarjev posebej odrajtati za razne družbne stroške, zraven tega pa tudi neke krajcarje potu plačati, ki od velkiga opravilstva zavarvavne bukvi-ce in druge pisma prinese. Ker pa toča v ravno tisti deželi ene kraje večkrat in hujši od druzih potolče, so posamezne soseske tudi v čvetere verste razdeljene, tako de tiste soseske* ki v pervi versti stoje, nar manj, tiste pa, ki so v četerti versti, nar več plačujejo: kar se iz naslednjiga dokazika vidi : Perva ver sta. V pervi versti stoje vse tiste soseske, ktere niso v naslednjih treh imenovane in popisane. Druga versta. Tu sem se štejejo naslednje soseske: V Ljubljanski kresii: Dobro Polje, Lukovce, Vodice, Krumperk, Selce, Sorica, ško-fja Loka, Bokalce, Medvode, Zalog, Cerkle, Metnik, šmartin, Menguš, Loka, Begnein Radolea. V Novomeški kresii: Turjak, Terg, Reka (Kočevska), Čermošnice, Trava, Mala Gora, Koprivnik, Raka, Studenc, Podbrezje, Černemel, Verh, Šentrupert, Šmerjeta, Škocjan, Mokronog, Soderšica, Lašice, Topljice, Boštanj, Radiče, Hine, Kerka, Žužemberk, Doberniče in Prežganje. V Postojnski kresii: Postojna, Barovnice, Lože, Bloke in Ipava. Tretja versta. Tu sem se štejejo naslednje soseske: V Ljubljanski kresii:Šentožbald, Moravče, Smlednik, Staraloka, Poljane, Železnike, Trata, Černuče, Dobrunja, Šentvid, Šentjur, Ponoviče, Zagorje, Kanderše in Teržič. V Novomeški kresii: Cerkle, Kerško, Semič, S. Križ^ Mirna, Dolenja Vas, Loški Potok, Litija, Veliki Gaber in Trebnje. V Postojnski kresii: Verhnika, Polhovi Gradec, Planina, Logatic, Cerknica, Žir, Cer-niverh, Šentvid, Šturja. v Ceterta versta. Tu sem se štejejo naslednje soseske: V Ljubljanski kresii: Oslica in Krajn. V Novomeški kresii: Gradac, Draščice, Metlika, Šentjernej, Kostanjevica, Čatež, Dole, Šentpeter, Brusnice, Mirna Peč, Stopiče, Novomesto, Zatičina, Višnja Gora in Šmarja. V Postojnski kresii: Idrija. 0 Tarifa, po kteri imajo imenovane soseske letno plačilo asekurancii odrajtovati, namreč od 100 goldinarjev zavarvaniga pridelka : ' Soseske I. Za klajo II. Za žita, oljnate zeliža in socivje III. Za sadeže po vertih in zelnikih, za lan in konopljo IV.Za nogradc,hmelj in vse druge kupcijske zeliša I. verste 30 krajcarjev 1 goldinar poldrugi goldinar 2 goldinarja II. verste 40 krajcarjev i gold. in 15 kraje. 2 goldinarja poltretji goldinar III. verste 1 goldinar 1 gold. in 45 kraje. poltretji goldinar 3 goldinarje IV. verste poldrugi goldinar 2 goldinarja 3 goldinarje 4 goldinarje Deležnikam, ki leto za letam poredama in neprenehama pri ti družbi ostanejo, bo po letih nekaj plačila odpušeniga, namreč: v drugim letu 3 gold. od sto, v tretjim 6 gold.od sto, v če-tertim 9 gold. od sto, v petim 12 gold. od sto goldinarjev zavarvane vrednosti; na to odpu-šanje imajo tudi nastopniki ali erbi deležnikov pravico, če pri družbi ostanejo. Zavarovanje imenovanih pridelkov se začne drugi dan opoldne po prijetvi oznanjeniga pristopa, kadar namreč po postavah storjen oglas zavarvanca do velkiga opravnika doide in ga on zavoljo kake napčnosti ne zaverže in po pervi pošti nazaj ne pošlje. Zavarovanje pa jenja takrat, kadar so zavarvani pridelki požeti, pokošeni ali obrani, vseiej pa zadnji dan Kozoperska. Samo za tiste pridelke, kterih ne gre neutegama iz polja pospraviti, terpi zavarovanje še 8 dni po žetvi, tode le takrat, kadar so zavarvani pridelki še na tistim mestu ostali, kjer so prirastli. v Ce je toča zavarvano zemljiše potolkla, naj zavarvanc to precej bližnimu opravniku napove, de bo škoda cenjena ali obšacana po postavah, ktere so v zavarvavnih bukvicah razložene. Spoznano škodo družba tako povračuje: Povračila se bojo vsako leto plačale iz denarjev, ki jih je družba od vsih deležnikov nabrala, in bo vsako leto celo rajtingo po Novicah na tanj ko razglasila. Ce bi čez vse poplačene povračila še vkaj denarjev ostalo, se bo iz prihranjenih zneskov zaloga za drugo leto i. t. d. napravila. Če bi se pa primerilo, de bi se eno leto ne mogla zavarvancam vsa škoda poverniti, jim ta družbna zaloga dolžnica ostane do druziga leta, če namreč iz družbe ne odstopijo; če pa odstopijo, ne dobijo nič. Vsacih pet let bo velka rajtinga narejena in če je zaloga zadosti premožna, bo deležnikam po primeri vsa škoda popol-nama povernjeua, ktera jim poprej morebiti ni mogla povernjena biti. Ko bi od pervih peterih let družbi čez vse povračila kaj denarjev ostalo, bodo k zalogi druzih pet let peršteti in takor naprej. Ko bi se pa primerilo, de bi družba ne mogla v pervih peterih letih vsim zavarvancam škode poverniti, je družba vsili dolžnosti poznejiga povračila odrezana. Ce bi pa po prete-čenih petih letih kaka zaloga iz nabranih denarjev ostala in če bi imenovana družba potem ne-hala, bo ostanik denarjev z dovoljenjem c. k. deželniga poglavarstva za kako občnokoristno napravo oberniJa. Povračila spoznane škode bojo zav arvanci vsako leto v jeseni, to je mesca Listopada prejeli, zato ker so še le tačas vse škode vodstvu družbe oznanjene in rajtinge dokončane. Družba poverne celo gotovo škodo, ki jo je toča z viharjem ali brez viharja zavarvancu napravila; gotova škoda pa se tista imenuje, kar'mu je toča na meri pridelka vzela, ne pa kar je na polji, vertu ali nogradu še ostalo in po toči le na dobroti poškodvaniga bilo. Tudi tega ne poverne, kar je zemljiše po toči za drugo leto slabeji postalo, ali pa če je škoda tako majhna, de le 5 goldinarjev ali pa še manj vrednosti od zavarvanih sto gold. znese. Če bi pa toča zavarvano zemljiše večkrat v enim letu pobila, in bi škoda skupej več kot 5 goldinarjev vergla, dobi zavarvanc svoje povračilo. Ko bi pri cenitvi storjene škode kak prepir vstal, se bojo trije sodnji možje izvolili: eniga izvoli družba, eniga pa zavarvanc: ta dva izvolita potem tretjiga. Ko bi se pav ti vo-litvi ne mogla zastopiti, naj pa tretjiga izvoli kantonska gosposka. Kar ti trije možje ali saj dva izmed njih enoglasno skleneta, to velja — in tožba je pri koncu. Kdor tožbo zgubi, plača njene stfoške. Popisane asekurancijske postave imajo svojo veljavnost od 1 Prosenca tega leta do zad-njiga Grudna leta 1850. • , | Naslednji gospodje so opravniki imenovane asekurancije, kteri zavarovanje po krajnski deželi sprejemljejo: V Krajnji gospod Konrad Loker, vlastnik fabrike žimnatih sit in kupec. V Kamniku gosp. Janez Debevc, kerčmar in posestnik. v. V Železnikih gosp. Jožef Demšar, lotrijar in posestnik. V Novim Mestu gosp. Janez Polak, kupec in posestnik. V Kocevji gosp. Janez Bartelme, knezo- Turjaški uradnik in posestnik. V Višnji Gori gosp. IVencel Muller, c. k. prejemnik davkov. V Kerškim gosp. Janez Sraj, c. k. voditel obvodnih del. V Boštanji gosp. Franc Curhalek, oskerbnik Bostanske grajšine. V Metliki gosp. Janez Kapelic, oskerbnik križanske gosposke. V Radicah gosp. Lahoncek, velki župan. V Postojni gosp. Vesel, posestnik. Na Verhniki gosp. Janez Smuk, velki župan. V Planini gosp. Juri Obreza, posestnik. V Idrii gosp. Anton Eržen, c. k. ogleda kovačnic. V Ipavi gosp. Janez Dolenc, kupec in posestnik. V Štorjah gosp. Ferdinand Mahorcic, kerčmar in posestnik. Imenovana družba jemlje v zavarovanje tudi vse reci, ktere oginj, ploha in povodinj po-škodvajo. Kdor od tega kaj več zvediti želi, naj popraša imenovane opravnike; samo to še tukaj pristavimo, de ona ne zavarvuje samo poslopja, ampak tudi žito, seno, živino in blago vsake baze zoper škodo ognja. V Ljubljani 15. Malitravna 1846. Za družbo ^Azienda Assicuratrice" v Terstu Jožef Karingcr , kupec in velki opravnik Teržaške asekurancije za krajnsko deželo.