103. številka. V Trstu, v sredo 24. decembra 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnnko srede in oh 1. uri popoludn«. „Edinost" stane: za vse l«to gl. 6.-; izven Avst. 9,— gl. za polu let« , 3.-—: „ , 4.50 „ ift ietrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trati: po nov., V Gorici in v Ajdovičlni po « nov. Na narooho "brez priložene naročnine se ■ajtravniatvo ne ozira. EDINOST V* i dopisi se pošiljajo uredniStvu v u lini Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti tVankovano, kor nefrankovana ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vršilca v petitu ; za naslove r. debelimi frkarui so plačuje prostor, kolikor bi gft obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inscrate prn-jemii lipravništvo v ulici Carintia Odprte roklainaeije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V •Jinust |a n-of«. Vabilo na naročbo. Z novim letom začne „Edinost" svoj j) e t n a j s t i tečaj. Kakor (lo- čiva in trdno spi, a po njej hudi pobožen zemljan v hišo božjo livulit Gospodu. Cerkev je danes lepo odičena; vso jo po njej čedno in pospravljeno. Na altarjih duhte pa cvetlice, katere je skrbno hra-Hedaj prizadevala si bode svojim na- ">b> in varovalo mrazu pošteno slovensko ročnikom vsestranski zadovoljiti pri- J dekle. Bfje polunoči. Iz kora zadoni veli-nasajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo častno orglanje kojemu slede lepe pohužno torej vso slovenske rodoljube, da si pesni slaveč rojstvo Edinorojenca : jo mnogobrojno naročajo ter jo širijo „Slava Bogu na višavah in | m i r ljudem dobre voljo...! j Kako prijetno in blažilno udarja to petjo na uho in src« poslušalca. Vsa narava g](j< n.__zunaj cerkvo spominjala ga je blagodej- . gld. 3.— nega miru. In v božjej hiši naznanja so . gld. 1.50 osobito danes mir in ljubezen. Sveta verske mlsČiieže pa karajoč je in prepri- srednej bližini strastnega tujca, ki si z ćujoč navaja na pravo pot. „Ljubimo se mej »oboj, ker je Iju-, bežen ir, Boga. In vsak, kateri ljubi, je i/. Boga rojen in Uoga spozna (f. Jan. 4. 7.) Mir in mejsebnjn« ljubezen oznanja se nam od porsod. Ljubiti moramo v^e vseoii silami prizadeva nas pokončati! In uprav tu, kjer smo složnega delovanja in vzajemne podpore največ potrebni, porodil se jo pred letom čudori neopravičen razdor, kateri brez dvojbe iz-pado v škodo našemu narodu. S čudno mej svojimi prijatelji. Cena listu jc: za vse leto . za pol leta za četvrt leta Vse one, ki so nam za pretekli cerkev združuje v božičnem prazniku oba tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim p°j'«a: uprav ta čas miruje narava ter |>rej svoj dolg poravnajo, kajti izda- ,iam podajo sliko Človeškega življenja, janjc lista je združeno z \elicimi cerkev nas pa opominja k miru in spravi! stroški. | Raztelešeno jo človeštvo v razne ta- m^^^,^—^,—bore. Dva nest,a na svetu enake nravi: i vsakdo ima bodisi svojo trmo ali bolest« 1 Nalogo odpraviti te slabosti in brzdati ; strasti prevzela je vera, koja je vsacemu Kako globoko sega vsacemu človeku, rekoč prirojeno čuvstvo. „Oinnia re- Mir in sprava. ljudi slabe in dobre, sovražnike in prija- . i • ,. , . , , . ... r J pretvezo braniti omahujoče katoličanstvo tiilje, pri tem pa obračati svoj pogled pred vaom na lastne roditelje, brate in sestro, na domačih tleh, mej lastnimi sorojaki; z namenom pobijati nekrščanska načela na- sorodnike iu sorojake. Da uprav na zadnje • ■ ... ,. . . ,,.,.. v i dežnega liberalizma in framazonstva, nam- moramo pred vsi m gledati, kaiti z nami j ,„„„ . , . ., , ,. , , . r reč menenj, o katerih slovenski katoliški so jednega rodu in jeziku. V tem se vera domoljub nema niti pojma : jelo so je od in narodnost dotikati. Prve j naloga j« „ , . ■.. , , .. . . , , . . , „ , . . nekod pridrgovati — razdor. Isti traje uže narod ohraniti čednosten in nravno krepak, i , • . , . . . . , , ,. ./ . l"io dni in menda so ostane tor bode daljo drugej pa — narodnostnemu | 9,"P 'Crtn.lu ostril različna menenja. Da bodo to sku- >— dana e zadaca ohraniti narodu sveti- ....__A , », . . , J pini nantda no malo škodilo, to je brez« njo, dano mu od Boira samega — mili j -i , ., , , . , . ° , dvojbeno, konca se pa naibrže v škodo materinski jezik, ... prouzrocitcljera. Odkar svet obstoji, obstajal je tudi narodnostni princip. Grk, Rimljan, Egipčan,! Pretiranost, prouzročiteljica teh zlosti, Fenidan, so bili ponosni na svoje pokolenje ni ,likJer opravičljiva. Sam sveti duh nas ter s ponosom izgovarjuli ime svojega rodu. opominja : -Nikar ne bodi p r e-Tudi mi Slovenci smo del velikanskega pravičen", da se dobro v hudo no naroda — slovanskega debla. Tudi mi gle- zvrže ali» kakor voI» Duh. »d » n e damo s pašnim očesom, da se nam no ob nor iS«. Prevideti je tudi, da so pre-kateremu ni se zamrla vest, denašnji pro- 1'gi«18« movenlur, veli uže pagan Cicero, godi krivica v narodnem obziru. Ker smo vt'lika gorečnost nekaterih krogov »preprosti in tako domači praznik! Vsakemu se ™ ,ie vera ZHres »možna pa obkoljeni od liberalno navdušenih nam uien' dvojbe v slabost, na katerej danes obudi v srcu neka tajna čut, obide ustavljati so in izpodiinjevati strasti j sovražnih narodov, ki nas oklepajo v svojo , bode trpel uže premnogo tepeni slovenski ga neka neopisna milina pri pogledu na človeka, ta je kristijanska. Ista uči nas j spone ter nam pretč s poginom — od- nar°d. jaslice na domu ali pa opazujočemu nežne spoznavati Boga in N|Yga doseči, a uči nas j meknoti moramo čestokrat od priporočano! Pax h o m i n i b u s, bonae v o-radostne obrazke svojih otročičev, ki plo- tudi mirno in spravljivo živeti na tem j nam ljubezni in, kjer gre za narodne pra- 1 u n t a t i s .... pojo nam danes an-skajo z rokami in se tako presrčno veselo svetu, napoti v večnost. „Mir vam bodi" vice, odločno se zoperstaviti tujemu na- gelji v ozračju. PosluŠajmo njih glas, brat-rojstva Božjega Sinu! pozdravil je Božji Sin svojo učence in v silstvu. i 8ko in v pravi kristijanski ljubezni sezimo In res čuden, skrivnosten vtis učinja vsem svojem živenju učil jih je miru in I)a se pa uspešno moremo braniti si v roke: duhovniki in posvetnjaki, dok-božični dan na človeka. Stare hvalevredne ljubezni. Osobito zadnjo jim je povsod in pred vnanjim skupnim nasprotnikom, po- torji in voščaki, večjo in manj razumni, so nekatere navado mej našim nepokvar- vsikdar priporočal in isto postavil v pud- trtbujemo, živo trebamo miru — v svojoj ter kakor do sedaj posvetimo svojo moči jenim ljudstvom, ki živo spominjajo na lag» svojim naukom, kristijanskej veri. ! sredi. Nesloga je žalostna prikazen, ki od ' v obrambo tlačenega naroda, ne, z name-srečnejše čase. Pobožen kmet na deželi v Kristijanstvo istinito spoznava vse nekdaj razjeda slovansko narodno čud.' nora narodnosti oboževati ter jo staviti seli družbi po končanoj večerji roma v ljudi za brate ter jim postavlja največjo Tej črni hndodelki so mora slovanski rod ' nad versko prepričanje, temveč ostavši •kov k polnočne j sv. maši. Snežna odeja in najplemenitojšo postavo I j u b e z e n. zahvaliti, da je silno zaostal v kulturi in udani sv. katoliškej cerkvi in nje naukom pokriva otrplo naravo, rezek brije veter Vse tedaj sprejema kristijanska vera v napredku za druzimi narodi. Domača ne- branimo jo, kadar jo pravi sovražnik in tam po ravani in goricah žalostno v svoje naročje, vscin je prizanesljiva, pri- sloga je tudi kriva, da se narod doma ne napada; zajedno pa delujmo složno v du-nebo štrli golo drevesno vejevje: vso to poroča in odobruje toleranco ali strpljivost moro tako duševno razvijati, kakor bi se ševni in gmotni napredek našega sloven-idilično podobo pa čarobno obseva luna tudi proti nevernikom ter Ijuboznjivo in lehko. Kuj moramo reči še-le mi Slovenci skega naroda. Naj bi prihodnjo leto praz-veslajoea na nebesnem svodu. Narava po- prijazno vabi brezverce v svoje naročje, v slovenskih pokrajinah, živeči v nepo- novali božične praznike istinito v miru in vesel cer ODLISTEK. Božični večer. Spomini i/, vojaškega živenju; spisal Lov in. (Dalje). ;nek ledeni dež ter se lepo ustavljal po Elvira in njena mati se nekoliko pri- pivarni. Ločila sva so ter si dala besedo, | laseh in bradi sprehajalcev. Radoveden staviti pred nekimi vratmi; slučajnost je da so vidiva jutri v kavarni Union", j pogledam v neko ogledalo ter vidim sebe, nanesla, da me uprav na onem mestu sreča ' Gospodična Elvira so je zdaj pa zdaj vojaka z belo brado in lasmi! Ledeni dež mladi kolega vojak; iz žepa potegnem ' ozirala nazaj; ono drsanje Bablje po tlaku me je nenadno postaral in učinil sivčkn. smodko, nevedo kako bi ga ustavil, in ker ki jo umolknolo tedaj, ko se je naša znanka ! _ Ljudsko šumenje v gospodskoj ulici je uprav pušil, zaprosim ga ognja in to v 'z materjo ustavila, postajajo je tem sil-jo bilo preveliko, da bi mi bilo možno slovenskem jeziku. I nejse in drznejše in drzni oficirček bil jej Ona dva se oba priklonita ter roki nadalje poslušati pogovoro Elvirine s svojo: Sam je bil in najbrže imel burjo v je kmalu za petami, postavita na opredek vojaških svojih čepic, materjo ; osobito pa me je dražilo, da sem žepu, kakor jaz; veselo so mu zažarile, „Klanjam se, gospodična Elvira*, jo Tako „elegantno* nesta menda meni od- se moral vodno ognjivati ljudem ter po- oči, ker sem ga prosil slovenski, ter me nagovori — „srce me je silno gnalo k tebi, zdravila, ampak pozdrav je gotovo veljal zdravljati mimoidoče oficirje ki zahajajo pobaral je-li sem tudi jaz Slovenec in da ti voščim vesele praznike ter ti izrazim mojoj sosprehajalki Elviri — sem si mislil, seui na dekliško „prežo*. odkod sem doma ter kaj v Gradcu po- čutila ljubezni*. In ros zadnja se je tudi priklonila. j Govor mojih nemških znank je po- čenjam. j „Oh, in tudi jaz sem tako srčno že- Nehote sem z očmi poškilil v obraz stajal, kakor sem posnemal iz zdaj pa zdaj „Čuden slučaj me je semkaj zanesel", lela govoriti s teboj, dragi Bogoljub«, od-moje bližnjice ter videl, da jo postala vsa glasneje izgovorjenih besed, vedno živali mu rečem, „ali oprostite, o tem pozneje; vrne ona, pomenljivo mu stisnovSi roko, rudeča. Menda pač ne od jeze, ampak nejši. Mati in hči sti se pričkali - na glej v a raj Si kaj počneti one dve ženski na „kajti imam ti naznaniti novico, katere najbrže ker jo je oni častnik pozdravil, božični večer radi hčerinega ljubimca. nasprotnem hodišču. Prav zanimati me!* bodes tudi ti v srce vesel, kakor se jaz Akoprav vojaška postava predpisuje, da Prišli smo do stolno cerkve in potem Kad mi je privolil. Tedaj sem slišal mater ves dan radujem. Mama so'me tako silili svojega predpostavljenega treba v obraz j krenoli daljo skozi velika vrata v Glacis, tako govoriti: „Torej ti, Elvira, nočeš z naj grem obiskat družino onega suhopar-gledati, kadar se ga pozdravi, nocoj jaz glavno graško ulico; sel sem za njima do menoj obiskat Fricovo družino!" „Ne!" neža Priča, a jaz sem jej komaj ušla. nisem tega storil, ter onih dveh častnikov Albertovih ulic, v koje so moje znanke!jej zadnja odločno odgovori ter pospeši Tebe nisem upala videti nocoj, da ti spoi ne znpoznal. | zavile. Ilodil sem sam na eni strani ulice, j korake po dolgej ulici. Zdelo so mi jo, ročim veselo p r e m e m b o, ki so je z Elvira, moja neznanka, seje na moj one pa na drugej, po trotoirju. Tla so'da jo mati tedaj globoko vzdihnola ter menoj zgodila; uprav danes, za božič, pogled tudi ozrla na me, ter za treuotek bila tamkaj krita z asfaltovimi pločami. uprla oči v moje obličje, a koj zopet obr-nola svoj pogled v mimo idočo ljudi. Gospodska ulica je bila ljudstva natlačena, čeprav jo bril hud sever ter iz Po teli ploščah čul sem za seboj žvonketanjo sablje ; ozrem se in daleč za menoj ugledam častnika, kije počasi hodil. sama stopila v vežo veličastne hiše zaprši čutim se posebno srečno, čutim se vrata za seboj. „Pojdi z menoj, prijatelj V tem jej mladi častnik probledivši — pravim novemu našlecu — opazujva, stavi roko na ustniGo rekoč: „Elvira, ne kaj počne deklica sama*. Ali on me ni moj tako glasno govoriti, da nas kdo ne megle, razprostirajoče se nad mestom, mrlel neseni mogel. Daleč je bil za menoj in zapoznati ga hotel slušati. Rekel mi je, da ima druzih sliši"; in ozrši so krog sebe zazrl je meno opravkov, da ga čakajo prijatelji v nekej vojaka prostaka, ki sem so pa uprav tedaj »logi ter ne dopustili več, da naa isti najdejo. kakor letos na enakem duševnem razptoju ! Le v in. Iz Istre. Pesimizem je Slovanom, osobito pa nam Slovencem skoro da prirojen. Nedo staje nam prave vere v svojo lastno moč, v svojo vrednost. Zato pa premnogokrat vklonemo tilnik svoj pred nasprotnikom, kateri stoji intelektuelno nižje od nas, katerega duševno nadkriljujemo. Vsled te nedostatnosti trpimo veliko škodo, ne-le v duševnem in politiškem, ampak tudi — in ta istina je za nas eminentne važnosti — v materjalnem, narodno-go-spodarakem pogledu. Črnovideži smo, ki menimo, da ima le to svojo vrednost, kar producira inorodec, da mi nikakor ne smemo primerjati zmožnosti svojih z zmožnostim! ptujstva. Čemu smo napisali te kratke opazke ? Zato, da ne bi častiti čitatelji mislili, da nas je, pišoče ta-le članek, nadvlada!, mamljiv optimizem, kateri je — to radi priznamo — zelo škodljiv, da celo pogu-bonosen, ako ni osnovan ; ako zidamo račune in kalkulacije svoje na nepravih, od-nošajein ne odgovarjajočih preminuli. Nam volja načelo, da je treba položaj nas trezno motriti, da ni smeti radi vsaee^a malenkostnega vspeha samega veselja poskiika-| vati; pa tudi ne togovati, ali pa celo obu-' pavati, ako se nam kak poskus — dasi! je bil vestno in minucijozno preračunjen j — takoj ne posreči, ako moramo, izpod-' taknivši se na trnjevem svojem potu, za-j belježiti momentanni nevspeh v računsko svojo knjigo. S tega stališča opazujemo mi položaj naš p o I s t r i, to načelo nam je mero-dajno, ako sodimo ob vprašanja: nas je-li leto, ki se nagiblje svojemu koncu, potiš-j nilo naprej na poti, ki vodi do narodnega napredka in iiHrodne svobode? Je-li bilo j za nas aktivno, ali pasivno? Smemo li biti, zadovoljni ? Mi odgovarjamo na ta vprašanja : D a,! smemo biti zadovoljni! Decidirana naša ta trditev opira se na pristno, iz lastnega opaževanja izišlo prepričanje. Res je, da ne moremo pokazati bog-sigavedi koliko vidnih vspehov — dasi' moramo resnici na ljubo priznati, da j i h j je nekoliko; res je, da vlada v nas ee vedno nenaravno razmerje, kazoče se v' nebovpijočej krivici, da manjšina nadvlada večino ; res je, da nas je Italijan v ravnokar preteklem letu hujše pestil, nego kedaj poprej ; res je, da se z vladne strani na našo škodo še vedno favorizujejo nekateii krogi, pri katerih bi zastonj iskali državljanske zvestobe in kateri fakt greni lojalno naš« čuvstvovanje in dela, da nam je čudna ta taktika do cela neumljiva. To so istine, katerim ne smemo odrekati važnosti, ali j e-dino mer o da j ne nam ne smejo biti pri presojevanju narodne nase bilance. Ako čemo izreči resnično, zanesljivo sodbo o sebi in svojej vrednosti, vzeti moramo v roko ono zrcalo, v katerem se nam sl>ka dušno naše življenje, nravstvena naša kva-J liteta, mišljenje in čuvstvovanje naše. V j tem pogledu smo pa letos o rj a-( ški napredovali. Leto 1889 znači Istrskim Slovanom visok mejnik na poti narodno-političnih naših bojev, mejnik, ki loči — to je trdna naša vera — tožno našo bodočnost od jasne prihodnosti. Ljudstvo naše približalo se je za lep korak politiškej svojej zrelosti, zavedali se je jelo narodnosti svoje, posebno pa je jelo čutiti, da je bil dosedanji položaj naroda do skrajnosti sramotilen. Iz tega spoznanja vzrastla bode prepotrebna eneržija, vtrdili se bodo značaji mej narodom. Neso utopije, kar tu pišemo; politiška zrelost bornrga istrskega seljaka ni nedosežni ideal, ampak smoter, katerega čemo doseči prav v kratkem, ako bodo rodoljubi po Istri vršili dolžnost svojo tako vestno, kakor »o jo vršili do sedaj. In v istrske te rodoljube gojimo mi trdno vero, do njih stavimo vse svoje zaupanje. Navdušeno njihovo rodoljubje, kristalno — čisti njihovi značaji dajo nam poroštvo, da nade naše neso prazne, da naši računi za bodočnost slonć na reelni podlagi. Veselimo se torej predstojoČih svetih praznikov, pozabimo rev in nadlog; trdna, nikdar ne majajoča se vera naša v Božjo previdnost sladi naj nam vznešene te tre-notke ; iz idealnega vzdulia, ki obkrožuje te svete dni vso naravo, nasrkajmo si ljubezni do dobrega, pobožnega naroda svojega. — Iz te ljubezni vzcvela nam bode prekrasna cvetka: srca oblažeča nada v boljšo narodovo bodočnost. Narod naš je pobožen in v očigled tolikemu siromaštvu vdan v Božjo voljo. Zato pa ga bode previdnost božja gotovo dovela do prave sreče, duševne in gmotne. Torej: Srca kvišku! C—t—č. Politični pregled. Notranje dožele. Državnozborska levica je po inicijativi nemških poslancev iz Češke začela hud boj proti češkemu državnemu pravu. Nem- koj pristavil or gledal skozi okno neke hiše v notranjost pritličja, kjer je na mizi bilo zasajeno božično drevo, okrašeno z lučicami in sladčicami. „Nikogar me ni sram, niti se bojim, da me kdo čuje, ako povem veselo novost, da se danes, uprav na božični dan, prvikrat čutim — mater", izgovori ona hlastno odstranivši njegovo roko od njenih ust. Ulica je bila samotnu, le zdaj pa zdaj je bilo čuti težke stopinje okovanega Nemca, ki je hitro korakal proti domu obhajat v svojej družini božični večer. Mladi oficir je obstal, kakor da bi ga bil kdo po obrazu cvrknol. .Prosim te, Elvira, ne inoj tako glasno govoriti", je mrmral, „lehko naju kdo sliši ter izda najino tajno, kajti tsjnost mora ostati vse, kar je mej nama bilo, ker dru-gači sem zgubljen. Ako na višjem mestu zvedo, da imam to znanje, ne povzdignejo me prihodnjič v lajtnanta in čeprav bi me, težko, da mi je mogoče s teboj poročiti Be, kajti oba sva — ubožna!" Elvira ga je srpo gledala s svojimi velicimi očmi. Ko jej je govoril, da se mu ne bode možno poročiti z njo, spreminjala je barvo na obrazu — ko jej je rekel, da mora njih ljubimsko znanje pred vsem svetom ostati tajnost, zaskelelo jo je v srcu. Besed jej je nedostajalo. Kakor nema upirala je svoje ognjevite oči vanj polne samoočitanja, lehkovernosti; čutila se je nakrat nesrečno, zapuščeno, osramoteno, zapeljano in to po ničvrednemu kadetu, kajti še častnik ni bil oni, kateremu se je tako lehkomišeljno udala — tako tajna, zapeljana, solze prelivajoča mati naj bi bila ona — do tedaj tako ponosna Elvira, čijo lepoto so vsi Gradčani občudovali! .Bogoljub \u . . . spregovori slednjič tresočim glasom in oči jej zalijejo solzo —■ ko si me tako osrečil, ko sem mislila, da me ljubiš, ko je moja sreča prikipela do vrha — Bogoljub, ti me slednjič ■ izdajaš!".... Obilne solze so jej besedo ustavile ; črno jej bilo pred očmi, zemlja se je pod njo vrtela, moči so jo zapuščale in zgru dila «0 je na tla — v nesveet! Krute častnikove besedo so jo v srce dirnole. Bil sem tedaj v vsej ulici sam raz-ven imenovanih. Častnik pogledal je na tleh v snegu ležeče telo Elvirino, ozrl se krog sebe ter odšel krenivsi meni nasproti. (Konec prih.) cem nikakor ne gre v glavo, da bi si češki narod, ki ima tako preteklost, ki je po svoji zgodovini, po svojih ^zmožnosti in po kulturi, katero si je pridobil, zavzemal kako posebno stališče v Avstriji t. j. da bi stopil zopet na svoj** staro mesto, na katerem je bil uže pred stoletji, to Nemcem ne gre v glavo. Oni mislijo, da je vlada v Avstriji prisojena le Nemcem, da le oni smejo gospodovati v Avstriji in nikdo drug. Kako hitro pa stopi narod, ki je. kakor Čehi, v prosvetnem in gospodarskem obziru prvi v Avstriji, kakor tak nared nastopi ter zahteva, da se njegove pravice spoštuje ter se mu da, kar mu pristoji, potem vstanejo Nemci ter na povelje enoglasno vsi protestujejo proti opravičenim zahtevam, ter groze in prete, da bi vlado in vladarja oplašili in premamili, da ne dovolita, kar jo prav in pravično. Tako je tudi s češkim državnim pravom. Kd or količkaj pozna zgodovino sedanje Avstrije, ceniti ve pomen Češko. Mej vsemi avstrijskimi deželami ima Češka največjo in najlepšo zgodovino. Češka država je! cvctela in bila spoštovana v Evropi, ko se o drugih avstrijskih deželah še govo-J rilo ni, Da, tudi druge avstrijske dežele so bile pod oblastjo čeških kraljev, katerih glas se je poslušal in spoštoval po vsej E*ropi. Ni je bilo skoro v srednjem, veku države v Evropi, v kateri bi bila prosveta, na tako visokem stališču, kakor na Češkem. Nemci so to Češko državo vrgli, oni so uničili njeno samostojnost in češkega naroda upliv in veljavo do da-j našnjega dne. Danes se je pa Češki, narod probudil v novo življenje. Zavedel se je velike preteklosti svoje ter zahteva, da se mu povrnejo pravice, ki so mu bile nekdaj šiloma vzeto. Kakor nekdaj, so tudi danes Čehi prvi narod v Avstriji, j Čehi plačujejo največ krvnega in denarnega davka ter dajejo Avstriji največje učenjake in najboljše uradnike in, kar je J največ vredno, na j premožnejše in najzavednejše državljane; čisto naravno je torej, da zahtevajo tudi posebno stališče j v Avstriji, t. j. da se združe njih dežele, Češka, Moravska in Šlezka v jedno kra-j Ijevino, kakor so bile nekdaj, za časa; čeških kraljev zjedinjene, ter da se naš cesar da kronati tudi s krono sv. Vaclava ter prizna čeSkej kraljevini samostojnost, I kakor jo uživa Ogerska. To pač neso nikakor pretirane zahteve in vender se jim' Nemci ustavljajo ter se z vsemi silami! bore proti temu. Madjarom, ki so v vsakem obziru mnogo, mnogo za Čehi, ki nemajo ni toliko prosvete, ni toliko obrti in trgovine, katerih tudi ni toliko, kolikor je Čehov, ki plačujejo za 23 miljonov goldinarjev manj davkov kakor Češka, Madjarom privoščijo neodvisnost, katero uživajo, dd, nič jim ni zato, da Madjari prav za prav vodijo notranjo in vnanjo avstrijsko politiko, da tlačijo Slovane in Rumune do site volje, vse to Nemcem ni mar, le Čehom ne privoščijo njih pravic. Zato so izstopili Nemci iz deželnega zbora češkega ter sedaj rogovilijo proti sklepom tega zakonodajskega telesa v državnem zboru in inozemskem časopisju. Tudi v državnem zboru so bili naperili boj proti češkemu državnemu pravu. Gospod Plener vodja nemške levice zagnal se je bil tako ognjevito proti vladi, ki baje podpira to gibanje v češkem narodu, da seje pri tem celo spozabil ter celo svojo stranko kom-promitoval, kot nepatrijotično. Vlada mu je to očitala in opozicija se sedaj umiče ter «e kaže, kakor bi se hotela sporazumeti z vlado. „Politik* pa o tej priliki pravi, da treba pred vsem rešiti češko vprašanje. Da se to doseže, morajo Nemci vstopiti zopet v češki deželni zbor, potem bo še le mogoče razpravljati o drugih stvareh. Ako se pa Nemci temu ne vdajo, težko je o sporazumljenju govoriti. Lienbacher, dvorni svetnik in vodja nemških konservativcev je v „Kiilnische VoIksZtg." objavil program, kateri bi moral prevzeti novi ncuiško-ketoliŠki cen- trum v državnem zboru. Po gospoda dvornega sTetnika menenju bi ta nova stranka morala zastopati velika „nemško-meščan-ska in „centralistična" načela. Vsi katoliški listi se temu upirajo, češ, da je to nemsko-narodna politika, proti katerej se katoličani in plemenitaši uže tako dolgo bore. Katoličani morajo zagovarjati le samoupravna načela v državni upravi ter se v tem prizadevanju naslanjati samo na Slovane. Lienbacher je pa prestopil se svojim programom v nemško-liberalni ta-tabor ter bi 8e družil s Slovani samo tedaj, kedar bi hotel .doseči kak poseben namen, katerega bi liberalci ne podpirali. Nadejamo se, da bodo tudi naši poslanci isto tako znali ogibati se takozvanih prijateljev, ter da se bodo družili samo z onimi, ki so nam res prijazni in s katerih pomočjo še lahko dosežemo nas cilj. Vnanje dežele. V rusko vojno službo je vstopil princ Ljudevit Napoleon. Car mu je podelil v 44. nižnjenovgorodskem drBgonskem polku mesto podpolkovnika. Princ jo služil najprej v italijanske) vojski. Ker so pa razmere mej Italijo in Francijo v zadnji čas napete, izstopil je iz italijansko vojske ter prestopil v ruako vojsko. O odnošajih mej Turčijo in Ne m-č i j o pišejo „Novoje Vremjau jako zanimive članke, v katerih s številkami dokazujejo, koliko dobička si Nemčija šiloma pridobiva na Turškem. Nemčija je pregovorila Turčijo, da si izposodi veliko svoto denarja na Nemškem in sicer pri nemški banki. Od tega je imela banka velikansk dobiček. Za izposojeni denar izdala je Turčija obligacije ter poklala jo v Berolin, da se tam natisne na nje še nemški tekst. Nemci so koj obdržali ludi akcijo v Be-rolinu ter so Turčijo pregovorili, da je naročila nove puške na Nemškem. Za to so si koj obdržali plačilo ter sedaj pošiljajo na Turt.ko puške, kakoršno so jim poljubi. Turki so bili po svojih „prijateljih" tako prekanjeni, da neso videli od vsega posojenega kapitala ni groša, da so za mešetarijo plačali silno veliko svoto iu da morajo sedaj sprejemati za d bor denar tako blago, kakoršno jim Nemci pošiljajo. Kakor poročajo iz Brazilije ni bila mornarica tako republikanska kakor ostala vojaka. V mornarici je bila stranka, ki se je odločno postavila na cesarjevo stranko. Kakor pišejo angleški listi, so republikanci s temi cesarjevimi pristaši strogo postopali ter so je dali mnogo postreljati. To nam priča, da je v mornarici mogočna stranka, ki bode novej vladi silno nasprotovala. Republikanska vlada jo proglasila, da podeljuje vsakemu, ki biva dve leti v Braziliji državljanske pravice. Vsak naseljenec dospe lahko do vsake Časti v državi izvzemši predsedni-Štva republike. Republikanska vlada si pa izgovarja pravico v slučaju tudi prava prikratili. — DOPISI. Iz Cerkljanskega 14. dec. (Cesto in si. cestni odbor.) [Izv. dop.] Ako pride tujec na posamezna posestva ne bode si mnogo glave belil z vprašanjem, gospodar gospodari na posestvu skrben ali nemaren, dosti mu je, da se le okolu ozre, na polje in pohištvo, pa mu je jasno, ali je dotični gospodar skrben ali nemaren; tedaj v kakoršnem stanu jo gospodarstvo, tak vtiB isto napravi na tujca. Vprašam, kak utis pa napravi na tujca, se vozečega po nafih skladovnih cestah, bodi si od ene ali druge strani do Cerkna? Ako bi po naših skladovnih cestah sodil, gotovo bi prej mislil, da se pelje v kako cigansko selišče, no pa v čedno Cerkljansko vas, broječo tisoč prebivalcev. Povsod je v navadi, bodi si v trgu ali vasi, da se ceBte blizo trga ali vasi lepšajo, širijo ter kar je v moči vsaj v obližju vedno držijo v dobrem stanu, kar pa je v Cerknem uprav nasprotno; posebno ▼zgledno o tem pa dela g. načelnik sam. Ako se voziš po skalovni cesti iz Tribuše do Cerkna, biti ti je jako opreznim, drugače gorje tebi in vozu; tukaj naletiš na jamo izorano od vode, tam zopet na prvotno štrleče skalovje, ker po nekaterih krajih, od kar je cesta izročena v OBkrb cestnemu odboru, ni bila še nikdar pogruščena ali posuta. Tudi sedanjemu si, cest. odboru menda še ni prišlo na misel jo vsaj v obližju kaj olepšati ali vsaj posuti razorane dele. Pa v tem se rni nas si. cestni odbor zlo podoben zdi onemu nemarnemu kmetu, kateri je imel vso razdrapano in raztrgano streho, ko je na opomin soseda odgovoril; saj bi jo bil uže zdavno popravil, pa kadar je slabo vreme ne morem, kadar je lepo ni treba. Kaj pa Kopačniška cesta iz Cerknega do Kranjske meje P O tej pa še govora ni, ker vkljub temu, da jo sosedni Kranjci tako hvalevredno oskrbujejo, vendar na naši strani kmalu ne bode već za noben promet. Sicer pa je to cesto prav po zaslu-ženju osvetlil dež. poslanec g. dr. Tavčar dne 8 nov. v X. seji dež. zbora kranjskega. Kaj pa z Idrijsko cesto ? Pred desetimi leti smo morali davkoplačevalci do-prinašati za to cesto velike naklade v denarju in delu. V denarju za to cesto smo za triletno naklado plačali 1 gld. 50 kr. na 1 gld. izravnega davka, in ravno toliko pa v dolu. Da no omenjam drživ. in dežel, podpor, jo samo naš sod. okraj plačal naložene mu naklado v denarju 17 tisoč gld. Da pa ni ta cesta kakoršna bi lahko bila z omenjenimi dohodki, znano je menda vsakemu domaČincu, kakor tudi voznikom, posebno ob deževnoin vremenu. Pred tridesetimi leti se je pričela delati pri nas prva sedaj imenovana Kopačniška cesta. Tedaj dobil je vsak davkoplačevalec svoj del in ta del je imel tudi nadalje oskrbovati; tedaj ni davkoplačevalec dosti občutil zamudo enega ali dveh dni; zimski čas jo je šel popravljati ali tudi posuvat, še je bilo treba, in cesta je bila vedno v dobrem stanu. Kaj pa pod sedanjem vodstvom, ako tako daljo pojdeP Pri vseh velieih naklacluh davkoplačevalcev, državnimi in deželnimi podporami, bo v kratkem času tudi njo doletela enaka usoda nižih sklad, cest, kakor uže omenjeni del Kopačniske ceste od Cerkna do kranjske meje. m. Kot tak razvil je neumorno delavnost, da je sedaj pravi „ljubljenec" naroda. Dr. Mahnič bavil se je pa med tem s „kriti-kovanjem* vsem znanim in udrihanjem po „Soči", češ, da je breznačelna. V tem nastal je „razkol". Mahnič poprime za topor (sekiro); sprejme uredništvo „Soče", da maha z njim in v njej po „Gregorčiču". Ni-Ii to verna slika reka: življenje je boj?! A sedaj naj dr. Mahnič dobro pazi, da mu ropor (sekira) ne odleti in ga ne rani, ter da mu ne ostane golo toporiŠČe, s katerim bi utegnil sam po sebi mahati! — Preklet, f..; jaz ti enu nardim, te besede sem čul v Gorici na Travniku na dan semnja sv. Andreja. Te besede so jako važno, ker ono skrivajo začetek in začetnika „našega razkola". Kedaj in kdo je one besede izgovoril za sedaj ne povem in vse to zamolčitn in upam tudi, da mi no bode treba nikdar več o tern pisati, ker slišim uže angelsko petje: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji", katero naj seže tudi do „Soče", ter naj jo skloni, da tudi ona preneha od natol-cevanjtim in neosnovanoga napadanja na dr. Gregorčiča, češ da ju on prouzročitelj vsemu razkolu. To naj bi nam Božič prinesel! — Z IJogom! Vesele praznike! Domače vesti. Iz Goriškega dne 21. decembra [Izv. dop.] Življenje je boj! Tega neka verna slika je žitje in bitje dr. Mahniča. Uže od mladih let bojuje so on z dr. Gregorčičem za prvenstvo. Sošolca sta si bila od nor-malk do iztopa iz bogoslovja. Mahnič je bil priden; bil je vedno med prvimi; bil je odličnjak. Gregorčič je bil pa obično „prvi med prvimi", razven dveh ali treh tečajev, v katerih ga je Mahnič nadkrilil in si prvo mesto usvojil. Po dokončanih bogoslovskih študijah odineni pokojni nadškof, blagega spomina, Gregorčiča za nadaljevanje študij in v dosego doktorstva, ter ga tudi v Beč pošlje, a čeprav so nekateri profesorji na vso kriplje dolali, da bi Mahnič in ne Gregorčič prišel na „vseučilišče". Den Mahnič nicht, bil je kakor vele — nadškofov odgovor. — Pokojnik je poznal svoje ljudi! Najbrže mu ni ugajal mrk pogled in okornost Mahničeva. Na to je Mahnič privatno studoval, ler dosegel „stepen" doktorja sv. pisma, kakor Gregorčič, ki je bival v Beču, Gregorčiču mlademu doktorju izročijo „stolico" verBtva (dogmatike); Mahniou pa vzgojo „malose-menisčanov* in pozneje tudi profesuro, kakor prvemu v velikem „semenišču". Uljudnost delavnost, globoko in vsestranska naobrazba in ponižnost dr. Gregorčiča napotila je njega poznavatelje, da so mu izročili uredništvo „Soče" in ga izvolili tudi „poslancem" v deželni zbor. večji vspeh, ker je bila ena deklica oblečena kakor nuna, druga pa v krasno rumeno obleko. Deklamacijo ste morali ponavljati. Mej pesnimi jo občinstvu najbolj ugajal : „Slepec". Sploh je bilo vse tega mnenja, da bi v tem kratkem čutni ne bilo mogoče dos« ši večjih vspehnv. Gospodična vrtnarica se je pa potem v kra-nem govoru zahvali vsem dobrotnikom in rodoljubom, ki so pripomogli k osnovanju otroškega zabavišča in k današnjoj slavnoati, ter želela jim, da bi vsakdo čutil vsaj nekaj onega srčnega veselja, katero so napravili tem nedolžnim otrokom. Ta želja jej je pač vslišana, kajti kdorkoli je viJel in slišal te mlade šolarčke, vrnil se je sladko zavestjo domov, da je otroško zabavišče v Rojanu najko-istnejši in najplemenitejsi zavod, katerega je bilo moči osnovati v našej okolici ter da bode nosil našemu nanulu neizmerne koristi v moralnem in narodnem obziru. Onim roditeljem pa, ki svoje otroke pošiljajo v laški otroški vrt, povejte vi, ki imate svojo deco v zabavišču družbo | sv. Cirila in Metoda, koliko lepega so se ■ vasi otročiči v toj kratkoj dobi naučili, I 1 koliko ae bodo pa še v bodoče. Začetek je krasen, Bog daj, da bi so stvar tem potom dalje razvijala in prepričani smo, da ga ne bode Slovenca v Četrtem okraju in tudi daleč v okolici, ki bi ne priznaval neizmerne koristi odgoje na narodni in kr-! ščanski podlagi. | Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu je podaril g. Pahor Fr. 50 kr. — Umrli dunajski knezoškof kardinal Pri g. Lavrenčiču nabralo se 1 gld. 88 kr. Ganglbauer zapustil je po smrti samo Srčna hvala! — 45.000 for., katerega zneska glavni del Odbor „Bratovščine sv. Cirila in Me-dobi dunajski cerkveni zalog in ubogi, toda pri sv. Jakobu v Trstu vabi vse Svojo znatne dohodke, je blagi pokojnik ude imenovane Bratovščine na dan 5. ja-vporabljal uže v živenju večinoma v pod- nuvarja 1890. ob 2 uri popoludne v šolsko poro ubožcev. sobo slovenske šolo via Giuliani, na občni Novoma&nikom za trŽasko-kopersko zbor. ODBOR. Škofijo bode letos posvečenih precejšnjo Volitve V Dalmaciji. Na mesto od-stevilo. O božičnih praznikih bo posvečenih stopivsega narodnega poslanca Fr. Bulica v mašnike 8 bogoslovcev četrtoletnikov. l,il je izvoljen dne 1(5, t. tu. č. g. Virgilij Mej temi je pet Hrvatov, en Slovenec, Peric, profesor na gimnaziji v Zadru, en Italijan in en Čeh. Posvečen bode v Natečaji. Odprto je mesto notarja v mašnika tudi en bogoslovec iz krške škofije. Sežani. Prošnjo se predlagajo tukajšni Japonski princ Arisugava Takehito notarski zbornici do 14. prihodnjega me-biva s svojo soprogo v Trstu. Minolo ne- 8eCa. — Razpisano je mesto carinskega deljo so mu napravili banket, katerega se asistenta na Primorskem ; prošnje v štirih jo vdeležilo mnogo tukajšnjih dostojan^' tednih na financijalno ravnateljstvo, stvtnikov. | yra„a p01.0£ttj0 nam jn 7i vose- „Naša Sloga". Izbo rno urodovani ta Ijern objavljamo, da se uaiuestniški prak-list slavil bode skoro 20letnico obstanka tikant gospod baron Ceski. sedaj pri c. kr. svojega. Začel je izhajati dne l. junija okrajnemu glavarstvu v Sežani uči našemu 1870. Važnost tega listajo velika; za-j jeziku in da izvanredno napreduje. Po tri in sluge, katere si je stekel za probujo na- poi mesečnem uku so jo neki prav dobro rodnosti našo po Istri, pa izvanredne. I naučil vsem izrazom slovenskim. — Želimo Tržaška ženska podružnica družtva da bi gospod baron vrlo napredoval, ter sv. Cirila in Metoda priredila je v nedeljo kmalu lahko vporabljal naš jezik, ter se popoludne v prostorih tržaške čitalnico ga tudi v istini posluževal. — Njega se-prelepo „Božičnico". Obširneje poročilo danji trud bodo obilno odškodovan. — priobčimo v prihodnej številki. j Srbski velikošolci V Gradci namera- Božićnica V Rojanu. Podružnica družbo ustanoviti novo družtvo „Stražilovo", sv. Cirila in Metoda na Greti napravila jo ker jo akad. družtvo „Srbadijo" politično s pomočjo rojanskih in drugih rodoljubov oblastvo razpustilo. letos krasno božičnico otrokom tamošnjega Hvalevredna misel. Nek dopisnik „k otroškega vrta. Nabiralo so je darove za hribov" priporoča v zadnjoj številki stare ta otroški praznik in reči moramo, da so „Soče" prepirajnčima se strankama mir in se narodnjaki celega četrtega okraja rodo-!HPrRV0 v kojih dosego stavi sledeč predlog: ljubno odzvali klicu tamošnje podružnice i Vsaka stranka naj si izbere dva ali tri ter darovali dovolj obleko in denarja, da zauP,ie i" ti »«j si stavijo pogoje, je bilo mogoče vsem revnim otrokom dati,1 P°d katerimi hočeti obe stranki spravo, česar jim je bilo najbolj potrebno. Rado- j poravnavo in sporaziunljenje. Pred vsem darnost njihova bila je lepo poplačana.' '»oral en list prenehati; dalje izhajoči Komaj je preteklo mesec dni, kar je od-1 ''Ht bi moral biti vredovan po krščanskih prt otroški vrt in uže so je pokazal ne- načelih brez vseh novošegnih p riti k lin ; pričakovan, reči moramo ogromen uspeh, bi ne smel služiti osebam ampak kateri je dosegla vrtnarica gospodična narodu v obče. Da nadzoruje urednika, Fabijani. Otroci so tako lepo dekla-! nioral bi se izbrati nadzorovalni odbor movali, peli in molili, da se je vse kar j obstoječ iz nekoliko udov vzetih iz obeh čudilo. Posebno se je prikupil oni deček, j strank. Res dober nasvet, kateremu pravi kije razložil pomen božičnega drevesca j rodoljub mora pritrditi, kajti sedanji ža-ter so dobrotnikom malih šolarčkov za- lostni razkol škodil bo izvestno narodnej hvalil na darovih, s katerimi so je rodoljubi obsuli. Pravo navdušenje pa je vzbudila deklamacija „Nuna in kanarček", ka- stvari na Goriškem. Stranki morali bi se spustiri v dogovor ter se sporazumeti kajti, ako bodo razmere tako daljo trajale, odtu- tero ste izvajali dve deklici tako lepo, da jo vali se bodeti stranki čemdalje bolj ter se jo vsem zdelo kar neverjetno, kako gazili dve nasprotni si poti s tem pa ko- moreti dve tako majhni dekleti tako dobro "stili slovenskim nasprotnikom. Kaj pravi deklamovati. Deklamacija jo imela tem P« d'"« Mahnič k temu? Evo: Mi in go. spodje na naši strani netimo nikdar bili za razkol, tudi zdaj smo za spravo, pa pošteno ; prav mi smo uže storili v to prvi korak, pa brezuspešno ; zato tudi zelo dvomimo, ali jo sprava zdaj mogoča. Dulce in fundo. Dr. Mahnič sam tedaj noče sprave ! Bog vo zakaj ne ? Opazka, Upruvnistvo „Matico Slovenske" pošilja naai sledeč izpravek: Slavno uredništvo! V odgovor na notico v Vašem cenjenem listu iz dne 14. decembra t. I., tičočo se našega družtva, to le kratko stvarno opazko. V Zvabovi zadevi prejeli smo od slavnega c. kr. za mesto delegovanega sodišča tržaškega dva nemška dopisa in sicer dne 2. julija in dno (i. oktobra t. 1., na katera smo to seveda, n e m š k i odgovorili. Z najodličnejsim spoštovanjem upravništvo „Matice Slovenske". Op. Ur. Bravo! — Katoliško politično družtvo za mesto in deželo v Gorici imelo je dne 17. t. m. občni zbor. Tdeležencev je bilo malo. Predsednikom je izbran vitez Hanbela, podpredsednikom dr. Malmič. Sklenilo se je osnovati v Bredi meseca maja romanje na sv. Goro in osnovati poseben zalog za tisk katoliških knjig in spisov. Odboru za upravo tega zaloga bode predsedoval dr. Mahnič. Ako se psu stopi na rep zacvili. Enako jo zrtevilil tudi dopisnik iz Goriško okolice v „Soči", kateri brani dni. Tonklija na resnično in pravično očitanjo izraženo v dopisu iz Lukovice v našem listu z dne 7. t. ni. tako le: C'e |>a kateri katoliški kristijan brez dovoljenja sv. cerkve in njene nblastnije ali brez opravičenega vzroka cerkvenih zapovedi ne spolnuje, so močno pregreši, katoličan pa vendar ostane. „Edinost* ki se je predrzni la odkrito izreči kakšnemu uzor-ka-toličanu služi staia „Soča" in njena katoliška načela, nuzivlje pobožni dopisnik — „židovski Revolverblatt !B Če si stara „Soča" uže namislja povsod iztikati liberalce in framazont«, v nas pa celo — Žide ne moremo si kaj, da ne označimo enako počenjanjo za najsurovejšo nesramnost. Žalostno. Lahonska gospoda je tudi letos nabirala darov, da preskrbi obleko in obuvalo o k o 1 i č a n s k i m otrokom s pogojem, da Ziibajnjo v laške šole. V nedeljo so gospe od „Pro pa trie" obdarovalo otroke slovenskih nezavotlnežev v okolici, koji so se zavezali pretvoriti svojo deco v — Lahe. Da bi vsaj spoznali ti ljudje — ponajveč tukaj nastanovljeni „ču farji", Kranjci — svojo prave prijatelje ter vedeli ceniti svoj jezik! Zoper trsno uš priporočale so se doslej le ameriško trte. Zadnji čas pa je posebno pozornost vzbudila na Hrvatskem v gozdih divjo rastoča trta „Vinica", katere no ugonobi noben mrčes. Veščaki mislijo, da bode za cepljenje tudi jako sposobna. Baron Babo v Klosterneuburgu so sedaj temeljito bavi s hrvatsko trto „vinico". Povišanje davka na alkohol. Mestni magistrat naznanja, da se je davek na opojne pijače povišal na 20% dosedanjega zneska da so pokrijo povišek 30.000, koje je uvedla c, kr. vlada. Odprava svobodnega pristanišča v Trstu in na Reki izvrši se leta 1890. Dne 6. prihodnjega meseca se snide v Trstu posebna komisija obstoječa od odposlani-kov trgovskega ministerstva, finančnega ravnateljstva, borzno deputacijo itd., da določi prosto mesto namreč kraj kjer so budo izkr čuvalo blago brez carinske intervencije. Obsojen je bil dne 10. t. m. 31 letni zidar Luka Kralj iz Trebič radi kraje različnih stvari po raznih hišah v mestu na 18 mesecev težke ječe. Nova tarifa za izvoz sladkorja izide kmalu, v katerej se bode posebno oziralo na povišanje izvoza iz Trsta. Furlanske občine prosile so za zgradbo želesnične proge, ki bi krajšim potem Tezala Trst z Italijo ter bila izveatno furlanskim ubožnim krajem velike koristi. Upati bi bilo, da se železnica skoro jame zidati, a proti zgradbi je zadnjič sklenil protestovati goriški mestni zbor ! „Povjest Rusije od početka do danas* s slikami in dvema zemljevidoma, napisal Alfred Rumbaud, parižki profesor in član petrogradske akademije; delo nagradjeno po francoski akademiji; prevel in popolni 1 dr. Petar Tomič, profesor. Tako se bode imenovalo temeljito, važno delo katerega bode izdavalr v zvezkih kr. vseuč. knjigarna Franje Župana v Zagrebu. Delo bode izhajalo v zvezkih v vsake 3 do 4 tedne eden. Cena posameznemu zvezku 50 kr. ,BruS" št. 24 prinaša raznega zbad-dljivo — smešnega gradiva. Izhaja dvakrat na mesec in stane 4 for. za celo leto. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška" 5. zvezek izšel je ravnokar, ter prenesel različnega nabožnega gradiva. Opozarjamo slov. občinstvo na ta lep list, ki stane samo 70 kr. na leto. Upravništvo more postreči novim naročnikom z vsemi dosedaj izišlimi zvezki. Slovanstvo ve svyh spevech. Tega izvrstnega dela (izdajatelj g. Ludvik Kuba v Podebradech) izšel je 40. zvezek. V njem nahajajo se nastopno slovenske pesmi: „Konjička mam bistrega. — Ena tička priletela. — Dobr' jutro Bog daj ! — Sveti Jožef, stari možak. — Dvanajst je že ura bila. — Skcrjauček poje. — Eno si zapojmo. — Le sijaj, sijaj, sonce. — Gorših fantov na svetu ui. — Čuk se je oženil. — Oj ljubica moja, podaj mi roko J — Ti drugi se ženijo. — Kaj boš za mano hodil? — Delaj, delaj, Ijub'ca pu-šelc! — Pobič pa hod' po gartelcu. — Dobil sem pisuiice. — Lan' sem se ženil. — Posamičen zvezek stane 40 kr., vsa »bitka slovenskih pesmij (osem zvezkov) 3 gold. 20 kr. Osem svetinj. Najboljše ročne harmonike m- 1., 2. in H. vrstami tipk, orke-Hter-harmonike z jeklenimi ^la-sili in usnjatiin mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glnsbila vseh vrst: vijoline, citre, piščale, klarinete. trompete, lajne, orgljice z okretaiom, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristone, or-gljire /.a ptice, albumi 7. godbo, kozarce za pivo in vino, necesčrje ra dumo z glasbilom itd. v tvornici harmonik 18—30 Ivana N. Trimmel-a na Dunnji, VII., Kaiserstrasse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. H>xiooj»l «d I ah pa od 10 11 ure dop. Obrati na knjižice..........I.0' Plaoujt vs.ik dim nj 9—12 tirn(ipoindne Zm»*k>* do 10) k'ld. precej, zneske I reUn 1 o(J do lOOU .Id m.tu s* odpovedmi 8 dni, zn ske preko 14-00 trld p» o dnlj Eskomptuje nvnji -e doiiiicilirane na tržaške trgu prt ... . 4»/«° o Posojuje na arjfavn« papirje avstro-ogrsk« d.. 1000 gl i. po ... . . 5% Višjr- /n e site od lOi'U dolUOOOgld v tekočem ranimi po......4'/«% Več,e svote p«> doBovcru. Daje d-M.nr proti vkniiž.o ju na posestva v Trstu Obri-st.l po dogovoru. TRST, 1. aprila 1H89 24 -24 Nezaslišano začudenje 15 — 2 vzbudil jo The Patent „Darning „Weawer* aparat za krpanje (Stopf-apparat.) \'sak otrok ga lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo je prodanih 330.000 kom. Ta nnprava j« patentovana po vseh delili sveta od jedno ameriške družbe. — Krpa vse vrste blaga in tkanino, srajce za lovce, nogovlce, perilo itil., da se vidi vse knkor novo. V vsej Ameriki in mi Angežkem, tako tudi na Dunaj je ni hiše, v kateerj se ne bi našlo izvrstne to, pro-koriatne naprave. Razširila se bode mej ves ci-vilizovani svet, z:ito pa n;ij ne slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih je dosta v zalogi. Komad stane 2 gold. proti lcusi nli po poštnem povzetju za vse deželo monarhije Kazpošiljavni zavod : Se]mri(lt,Wui]i,Margarethen. 15—2 UUfltffctftt Z novo izumljenim čudežnim žepnim mikroskopom vidi se vsaka stvar 500 krat povekšana. Potreben je torej za vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da celo za vsako hišno gospodarstvo ker se more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride jana rau je tudi lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl 25 kr. proti gotovini ali po poštnem povtietju. D. IvLEKNEK, I. Postgftsse štev. 20. Utinafer Lusa tapetar v Trstu ulica Boschetto št. 6. prevzame vsakovrstna dela v tapetovanju in kra&enju, fantastičnih okrasbah soban iti kabinetov. 1—4 Slučaj!! Vsled zapoznele sezone mi je bilo mogoče, nakupiti celo zalogo jedne velike fabrike /a ogrtače (Umhilngtiicher-fabrik) J mogoče mi jo torej ponuditi vsaki danu jeden velik, debel in gorak ogrtač za čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtač morejo se dobiti v treh barvah (svitle srednje barve ali temne); obrobljeni so z t i n i m i frnnžami, temno borduro in so dolgi on meter in pol, široki pa tudi en meter in pol. To je pač nnj večji ogrtač. — Razpošilja m/.pofiiljavni zavod. F ILIJA LK A c. kr. priv. av str. kreditnoga zavoda za trgovino in ol>rt v Tratu. Novci zsi vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 3% „ 30-dnevni odkaz 2®/0 n 5- „ 3l/4% 3-meaeči.i „ 2l "L 30- fi- 91/ o/ Vr , 1 . i •• '* Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se »uhajajo v okrogu pripozna se nove J borestna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in 13 decembra. Okrožni otl tlel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako sveto. V napoleonih brez obrenti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, lteko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec, Ilennanstadt, lnomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24—23 pri odbitku l°/00 provizije. P r e d u j m i. Na jamćevne listine pogoji po dogovora. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po-godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano v:jdnostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 13. novembra 1888. |24 —24 Esporthnus 2—15 D. KLEKNER Wien, I., Postgasse 20. | Fožilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam ne vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineskoga srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svctilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu uknsu, bodisi d.> ko mi je predložil načrt. 15 24 Teodor Slabanja. srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17 Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrobrim. (Jč. gg naročniki naj mi blagovole poslati iste ne franko vane. 24—24 Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto! v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica drustvn pld. H,8ro» »joga. C h r i s t it s v ii; r o 1) u o tudi z jnnileo iv druziini podobami, LurdAka Mati Božja tudi z deklico. Hernardotte in jnnia vočornico (Marija z mrtvim .Iozuhoiu v naročju;. Vse lo v vsakej velikosti in fino izdelano gravirano po skrom- nih cenah. Alta rji, loče spovednico, stoli za altarje, stojala za na steno ali za prenašati. Cenik ali fotografije s« pošiljajo brezplačno. Jamči se za dobro delo. Priznahri pisma pošiljam rad na oylod. Vozni listi in tovarni listi v Ameriko kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEA.RN LINIE" iz Antverpena direktno v New-Jork & Philadelfljo konoe^ijonovana črta, od o. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno: kon-ceaijonovaai zastop 2—42 Ludwig Wielieh na Dunaju, IV \Veyringergassa 17, ali pri Josip-ii Strasser-u Spoditions bureau fiir d i«• k. k. Staata-bahnon in Innsbruck. Časi; nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa 80* lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, .1E 1)1 NIT SLAVENSKU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu ilo ko j o vrsti kiiji£otisknr.sko£a posla bil zn ovo vrsti ti8- Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TUST, ulicu al Toatro št<*v. 3. bila jo vnovič preskrbljena h popolnimi opravami za spalnice in e•._ za od lir* ne j 1 „ „ baroko n n n n narea- d ražine | 1 „ za jed. sobo, „ „ n n „ 38oJ ljiino V zalogi se dobiva /mirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delauugu in po jako ni/.kej ceni. Hudi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se je izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki se na zah te vanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno. _ t '„ji"; ^'^^.'JjtVif; JitotvUiii i! -t^iii/flO^P^^ti te preporučft ae osobit« kanic kan n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporušne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, nuporede. ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, Jcstvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava ae p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. t«»1 i jeftinom cietiom i ukusnom izradbom. I)rži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkveno urede. Onda ima na prodaj sliodeee knjigo: Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciona prije JiO »vč. sada -IO tvrdo vezana......»< ®® Sodnijski obrazci sastavll B. Trnovec . . n. "O Vilim Tel, prevod Cegnora ... . • Ljudmila provod I Lubana Filip prevod Križmana.......n> ®® Antigona prevod Križmana...... Trst in okolica od Sile • ....■• n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. Istra pjesma „ A. K „ . . n. VO Ove su knjigo jako prikladno za darove o praznicih zato ih »1. občinstvu preporučamo. ^ Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naruebu i dotični naslov fadresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu