► [JOVIČE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE >•»>«. - lra»a /ar" niški odbor C*<* .in k Jože Košir List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 21. JULIJA 1956 Ob Dnevu vstaje 22. juliju Vsi narodi Jugoslavije skupaj in vsak posebej imajo svoj praznik vstaje, dan, ko je prva partizanska puška potila in pokazala vsem poštenim ljudem izhod iz tedanjega položaja. Med prazniki naše revolucije je za slovenski narod zlasti pomemben 22. julij, dan, ko je pred petnajstimi loti’ počila prva partizanska puška, s čimer se je začel enoten oborožen upor vsega ljudstva proti vsem tujim in domačim okupatorjem in izdajalcem. Tega tine je slovenski narod, skupno z .ostalimi narodi Jugoslavije nehal blit hlapec in postal gospodar na svojem. Tega dne so se začele izpolnjevati Cankarjeve besede: »Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo dvignil naš nafti! v novo, svetlo življenje, očiščen In pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih.« Kar je 13. julij za Črnogorce, 27. julij za Bosance in Hrvate, 7. julij za Srbe, 11. okober za Makedonce, to je tudi 22. julij za Slovence. Zakaj so Slovenci izbrali ravno 22. julij za svoj praznik vstaje? Tega dne je slovenski narod v najtežjih časih v svoji zgodovini zapisal tako pomembne stvari, da je ta dan upravičeno kasneje določen kot nacionalni praznik. 22. julija je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo partizanskih čet Slovenije. 22. julija je kronika vseljudskega upora zabeležila oborožene akcije večjega obsega. V Trbovljah je bilo izpraznjeno muni-cijsko skladišče, na Gorenjskem je Kamniška četa minirala ovinke in napise na cesti Kamnik—Gornji grad, Domžalska četa je porušila mostove na Bistrici, Mengeška četa pa je požgala požeto žito, id ga je bila pospravila nemška vojska na posestvih priseljencev. To je bil dan zmag, ki je pokazal tudi tistim, ki so izgubili vse nade, da je odpor mogoč, pa tudi tistim, ki so služili okupatorju, da je nemogoče nekaznovano žeti sadove Izdajstva. Poleg tega je bil to dan, ko je slovenski narod pokazal, da hoče poleg svobode in enakoprav-n°stl uresničiti tudi naslednje Cankarjevo izročilo: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« Z drugimi besedami povedano, slovenski narod ni hotel samo izgnati okupatorja, tem- več se je hotel otresti tudi reakcionarnih voditeljev bivših srtank in vpliva protiljudske duhovščine. Zato torej praznujemo 22. julij kot slovenski nacionalni praznik. Kako velik pomen so imele navedene oborožene akcije proti okupatorju in njegovim pomagačem, kaže nadaljnji razvoj borbe slovenskega naroda, dokazuje izbojevana svolmda, dvojna svoboda: izgon okupatorja in prevzem oblasti po tistih silah, ki so stale na čelu oborožene borbe. Zaman so bili vsi poskusi okuatorja, uničiti narodnoosvobodilno gibanje, zaman koncentracijska taborišča, zaman kazenske ekspedicije, slovenski narod je šel skupno z ostalimi narodi Jugoslavije i>o težki, toda slavni poti do popolne osvoboditve. Ravno to dejstvo, to je s krvjo pridobljena svoboda je dala moči jugoslovanskim narodom tudi v kasnejših dogodkih po vojni, da se postavi po robu vsem poskusom podjarmljenja, najsi bo od Zahoda ali pa Vzhoda. Zato bo ves slovenski narod praznoval svoj praznik vstaje kar najbolj svečano, pokazal bo, da tradicije in slavni dnevi oboroženo vstaje niso pozabljeni, nasprotno, da so živo v spominu vseh tistih, ki so. na kakršen koli način sodelovali v njih. To naj bo pregled moči in volje graditeljev socializma. Zato v proslavah dneva vstaje ni mesta samo za tiste, ki so direktno sodelovali v oboroženi vstaji, ne samo za tiste, ki so pomagali vstaji in oboroženi borbi, temveč tudi za vse one, ki so bili v nasprotnih vrstah, pa so spoznali svojo Vsi naše organizacije: Zveza borcev, SZDL, ženske organizacije, plenil ji, TVD »Partizan« itd. naj v skupnem delu organizirajo dostojno proslavo tega dne, da se oddolžimo vsem tistim, ki so se za te Ideale borili, niso pa bili toliko srečni, da bi lahko sadove svojega boja uživali, to je padlim borcem NOV in kasneje tistim, ki so dali svoja življenja v obrambi neodvisnosti Jugoslavije in mirne izgradnje 'a je bilo tudi v ostalih delih besedila. Za prvo nagrado so bili še izžrebani, a so imeli napačno rešitev: Zakrajšek Frančiška, Kočevje; Sušilo Davor, Kočevje; Drobnič Ljubo, Kočevje; Pečnik Tina, Velike Lašče 40; Fink Metka, Željne; Poje Filip, šalka vas 34; Rus Janez, Loški potok; Marin-celj Matija, Dolenja vas; Benčina Marija, Kočevje; Štimac Anica, Papeži; Ribič Ivan, Rudnik; Tanko Metka, Hrovača; Jeriha Duško, Kočevje. Napačno rešitev pri žrebanju II. nagrade so imeli: Čuček Katica, Rudnik 98; škrabec Marjana, Ribnica 158; Zakrajšek Nada, Kočevje; Hren Jožefa, Rožna ulica, Kočevje; Otoničar Jernej, Kočevje; Tanko Marica, Kočevje; Marinč Peter, Branik; Bre-mec Marija, Trata 19; Rožič Darinka, Kočevje; Artač Peter, Kočevje; Beno Nada, Mlaka; Kržc Jože, Kračali. Več napačnih rešitev je bilo tudi pri žrebanju ostalih nagrad. Komisija je tudi zavrnila nejasno je žensko ime, 40. teniški izraz, 42. kratica za našo armijo, 44. čutilo, 46. judovsko moško ime, 49. radijske napeljave, 52. pripraviti jed, kosilo, 54. žensko ime, 55. in tako dalje, 56. šesta in štirinajsta črka v abecedi, 57. punski vojskovodja, strah rimskih otrok, 59. vas pri Ljubljani, 61. sneg v sklonu, 63. namakalne napeljave — jarki, 65. ljudje, ki jim je narod dal najvišje priznanje, junaki, 66. skrajšano doktor. Navpično: 1. Naš jugoslovanski narodni heroj, tudi mesto v Banatu, 2. moško ime skrajšano, 3. (pasitrska), 41. francoski spolnik, 43. dva enaka soglasnika, 45. priimek pisatelja Prežihovega Voran-ca, tudi pripravljalen jedi, 46. učitelji etike, 47. reka na Koroškem, ki jo tudi pesem opeva, 48. srednjeveško vitezovo orožje, 50. ognjenik Etna v sklonu, 51. isto kakor 20. vodoravno, 52. odraz dobre volje in razpoloženja (samostalnik), 53. sedma in tretja črka pod 4. navpično, 56. nedoločni števnik, 58. žensko' ime, 60. njega, 61. kratica za slovenski narod, 62. nota, tudi črka v abecedi fonetično, 64. peta črka pod. 1 vodoravno in peta črka pod 65. vodoravno. bri^too^ptoščo^pŽšSvaf1 desno naP*'sa™ aU slabo vidno popravijo- priznavati 27. galeriji, 29. ronicl, roko; Sevšek Jože, delavec iz Kočevja si je s tračno žago poškodoval prste na desni roki; Gržina Jožefa, delavka iz Kočevja se jc ne rešitve. Izžrebane reševalce prosimo, da se do 28. julija t. 1. oglasijo na uredništvu Novic, kjer bodo dobili REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. preskrba, 9. ZK, Navpično: 1. premog, 2. rutina, 11. Pero, 15. rudarjev, 16. lubadar, 3. edinole, 4. saka, 5. kri, 6. rj, 7. 18. etiki, 19. separacija, 21. mina, bestiji, 8. averzija, 9. zlatar, 10. 22. otreti, 23. anat, 24. ono, 25. kurivo, 11. pacati, 12. edinica, 13. raja, 14. orati, 17. ba, 20. pen, 22. original, 25. prepečem, 26. anatomija, 28. elevacije, 30. iški, 32. an, zbodla s šivanko in poškodovala P!>{r