►
[JOVIČE
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
>•»>«. -
lra»a /ar"
niški odbor
C*<*	.in k Jože Košir
List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 21. JULIJA 1956
Ob Dnevu vstaje 22. juliju
Vsi narodi Jugoslavije skupaj in vsak posebej imajo svoj praznik vstaje, dan, ko je prva partizanska puška potila in pokazala vsem poštenim ljudem izhod iz tedanjega položaja.
Med prazniki naše revolucije je za slovenski narod zlasti pomemben 22. julij, dan, ko je pred petnajstimi loti’ počila prva partizanska puška, s čimer se je začel enoten oborožen upor vsega ljudstva proti vsem tujim in domačim okupatorjem in izdajalcem. Tega tine je slovenski narod, skupno z .ostalimi narodi Jugoslavije nehal blit hlapec in postal gospodar na svojem. Tega dne so se začele izpolnjevati Cankarjeve besede: »Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo dvignil naš nafti! v novo, svetlo življenje, očiščen In pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih.«
Kar je 13. julij za Črnogorce, 27. julij za Bosance in Hrvate, 7. julij za Srbe, 11. okober za Makedonce, to je tudi 22. julij za Slovence.
Zakaj so Slovenci izbrali ravno 22. julij za svoj praznik vstaje? Tega dne je slovenski narod v najtežjih časih v svoji zgodovini zapisal tako pomembne stvari, da je ta dan upravičeno kasneje določen kot nacionalni praznik.
22. julija je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo partizanskih čet Slovenije. 22. julija je kronika vseljudskega upora zabeležila oborožene akcije večjega obsega. V Trbovljah je bilo izpraznjeno muni-cijsko skladišče, na Gorenjskem je Kamniška četa minirala ovinke in napise na cesti Kamnik—Gornji grad, Domžalska četa je porušila mostove na Bistrici, Mengeška četa pa je požgala požeto žito, id ga je bila pospravila nemška vojska na posestvih priseljencev. To je bil dan zmag, ki je pokazal tudi tistim, ki so izgubili vse nade, da je odpor mogoč, pa tudi tistim, ki so služili okupatorju, da je nemogoče nekaznovano žeti sadove Izdajstva. Poleg tega je bil to dan, ko je slovenski narod pokazal, da hoče poleg svobode in enakoprav-n°stl uresničiti tudi naslednje Cankarjevo izročilo: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.« Z drugimi besedami povedano, slovenski narod ni hotel samo izgnati okupatorja, tem-
več se je hotel otresti tudi reakcionarnih voditeljev bivših srtank in vpliva protiljudske duhovščine. Zato torej praznujemo 22. julij kot slovenski nacionalni praznik.
Kako velik pomen so imele navedene oborožene akcije proti okupatorju in njegovim pomagačem, kaže nadaljnji razvoj borbe slovenskega naroda, dokazuje izbojevana svolmda, dvojna svoboda: izgon okupatorja in prevzem oblasti po tistih silah, ki so stale na čelu oborožene borbe. Zaman so bili vsi poskusi okuatorja, uničiti narodnoosvobodilno gibanje, zaman koncentracijska taborišča, zaman kazenske ekspedicije, slovenski narod je šel skupno z ostalimi narodi Jugoslavije i>o težki, toda slavni poti do popolne osvoboditve. Ravno to dejstvo, to je s krvjo pridobljena
svoboda je dala moči jugoslovanskim narodom tudi v kasnejših dogodkih po vojni, da se postavi po robu vsem poskusom podjarmljenja, najsi bo od Zahoda ali pa Vzhoda.
Zato bo ves slovenski narod praznoval svoj praznik vstaje kar najbolj svečano, pokazal bo, da tradicije in slavni dnevi oboroženo vstaje niso pozabljeni, nasprotno, da so živo v spominu vseh tistih, ki so. na kakršen koli način sodelovali v njih. To naj bo pregled moči in volje graditeljev socializma. Zato v proslavah dneva vstaje ni mesta samo za tiste, ki so direktno sodelovali v oboroženi vstaji, ne samo za tiste, ki so pomagali vstaji in oboroženi borbi, temveč tudi za vse one, ki so bili v nasprotnih vrstah, pa so spoznali svojo
Vsi naše organizacije: Zveza borcev, SZDL, ženske organizacije, plenil ji, TVD »Partizan« itd. naj v skupnem delu organizirajo dostojno proslavo tega dne, da se oddolžimo vsem tistim, ki so se za te Ideale borili, niso pa bili toliko srečni, da bi lahko sadove svojega boja uživali, to je padlim borcem NOV in kasneje tistim, ki so dali svoja življenja v obrambi neodvisnosti Jugoslavije in mirne izgradnje '<oclalizma. Zastav* in slike naj 1, rasijo naše hiše in izložbe, ker bo praznično lice mesta ali vasi dalo vsem delovnim ljudem čutiti, da ji to v resnici praznik tistih, ki jim je pri srcu Jugoslavija s socialistično družbeno ureditvijo, zmoto in se kasneje iskreno,, z vsemi ostalimi lotili dela na izgradnji socializma.
Proslave v Sodražici
PRIPRAVE ZA DAN VSTAJE
Dan vstaje praznuje Sodražica tudi letos najsvečaneje. Pod vod-stom org. Zveze borcev gredo v zgodovinske kraje naše okolice tri partizanske patrulje. Ena gre preko Zamosteca, Lipovščice in Travne gore, druga preko Žimaric in Pod-klanca z odhodom ob 7 zjutraj. Tretja ima pa krajšo pot po novi cesti preko Vagovke z odhodom ob 8 zjutraj. Vse tri patrulje se snidejo ob 10 na Gori, kjer bo pred spominsko ploščo rojstne hiše narodnega heroja Majde Šilc spominska svečanost ter položitev venca. Tu se U...Č1 tudi ostala svečanost z nagovorom o pomenu dneva vstaje. Patruljam se pridružijo tudi člani SZDL ter člani predvojaške vzgoje. Na seji org. Zveze borcev, kateri so prisostvovali tudi člani ostalih masovnih organizacij, je bilo sklenjeno, da se izvrši zbor partizanskih patrulj tudi v bodoče vsako leto na Gori. Temu spominskemu pohodu patrulj se lahko pridružijo tudi člani ostalih organizacij in občinstvo.
Patrulje bodo obiskale partizanske mamice in vse domove, ki so bili za partizane vselej odprti.
Udeležite se sprejema patrulj.
Proslava Dneva ZB
Dan Zveze borcev je Sodražica praznovala najsvečaneje. že ob 4 zjutraj je godba igrala budnico in je z lepimi partizanskimi koračnicami zbudila prebivalstvo. Številne zastave so krasile poslopja, borci in ostalo prebivalstvo se je v velikem številu zbralo na trgu. V dvorani TVD »Partizan« je bila svečana seja Zveze borcev. Ob 9 je z godbo na čelu krenil izredno dolg sprevod na pokopališče, kjer so zastopniki organizacij položili vence na grobove padlih borcev. V imenu organizacije Zveze borcev je s svo-
jim govorom obudil spomine na slavne dni tov. Janez Vesel, nato pa je govoril delegat vojnega odseka iz Kočevja tov. kap. žegarac. Moški pevski zbor je zapel nekaj ganljivih žalostink, nato' je tudi godba igrala pokojnim v spomin, člani predvojaške vzgoje pa so izstrelili tri salve.
Po končani žalni spominski svečanosti so Sodražičani napravili izlet na Travno goro, kjer so položili vence pred spomenik padlih borcev.
Pretekli teden je prispel na državniški obisk v Dušo države predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser. S tem bo predsednik Naser vrnil obisk predsednika Tita v Egiptu v začetku letošnjega leta. To pa ne bo sa no vljudnostna vrnitev obiska, marveč priložnost, da se prijateljske vezi, ki družijo jugoslovanske narode in egiptovsko ljudstvo še bolj u::dijo.
Posebno pozdravljajo vse napredne sile na svetu sestanek predsednika Tita, predsednika Naserja in ministrskega predsednika Nehruja na Brionih. V času bivanja egiptovskega predsednika pri nas mas bo obiskal tudi veliki prijatelj Jugoslavije predsednik Nehru. Na tem sestanku se bodo vršili razgovori, ki bodo močna opora za nadainjl razvoj miroljubnih sil na svetu.
Po potovanju v Jugoslaviji je predsednik Naser obiskal Beograd, nato pa še Ljudsko republiko Bosno, Hrvatsko in Slovenijo. Povsod so velike množice navdušeno pozdravljale predsednik Naserja in njegovo spremstvo. V Beogradu si je predsednik Naser ogledal različne ustanove, v Bosni pa velika podjetja in zanimive kraje. V ponedeljek je predsednik Naser obiskal tudi Ljubljano in Bled, spotoma pa si je ogledal še Litostroj in Postojnsko jamo.
Poročajo, da predsednik Eisen-hover proučuje možnost o skrčenju števila ameriških oboroženih sil. Amerika ima trenutno pod orožjem 2,800.000 vojakov. Predvidevajo, da bi z določeno reorganizacijo lahko del vojaških sil demobilizirali. Tudi v Angliji pro-
Šoferji za svoj praznik
Združenje šoferjev in avtomehanikov — podružnica v Kočevju je v nedeljo 15. julija svečano proslavilo svoj šoferski praznik. Na Predvečer je bila slavnostna seja Upravnega odbora Združenja, na kateri so bili izvoljeni 3 častni člani (Pirnat Janez, preds. okraja, Nagode Ignac ,direktor KGP v Kočevju ter Drofenik Lojze).
V nedeljo zjutraj je bila budnica, ob 9 pa slavnostni sprevod okrašenih avtomobilov po Kočevju. V sprevodu so vozili številni luksuzni in tovorni avtomobili kočevskih podjetij in ustanov. Sprevod se je razvil v smeri od okrajnega ljudskega odbora do hotela Pugled oziroma osnovne šole, kjer so vozila zavila nazaj proti mestu. Po sprevodu je bilo na glavnem trgu Pred spomenikom padlih borcev slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril predsednik kočevskega šo-
šerakega združenja tov. Jože Čolnar, slavnostni govor pa je imel tov. Šobar Peter. Po slavnostnem zborovanju se je razvil po kočevskem mestu avtomobilski »promet«, ki so ga usmerjali naši pionirji, kar je bilo za občinstvo še posebno privlačna točka šoferskega praznika". Ob 11 se je začela ocenjevalna vožnja s krožno vožnjo skozi Mozelj in Koprivnik in s cijem v Kočevju. (Prva nagrada Malnar Rudi, druga nagrada Hose Hans.) Popoldne ' je sledila spretnostna vožnja motociklistov na cesti pri kolodvoru. Tu so se najbolje odrezali Drofenik Lojze, inž. Trošt in Baštar Ludvik. Po končanih tekmah je bilo na prijaznem vrtu kolodvorske restavracije ob številni udeležbi ljudsko rajanje ter razglasitev ocen in nagrad zmagovalcem na tekmah.
Sodražica, središče »suhe robe«
učujejo možnost zmanjšanja oboroženih sil. Tega pa se predvsem boje tisti, ki zagovarjajo »silo močne roke«. Bojijo se namreč, da bi britanski zgled močno vplival tudi na druge članice atlantskega pakta.
V	Alžiru se nadaljujejo spopadi med uporniki in francosko kolonialno vojsko. Francozi so imeli ob zadnjem spopadu 12 mrtvih.
V	Argentiniji so vojaške oblasti objavil, da so odkrile tajno teroristično organizacijo. V mestu Mendosi so zaprli 72 ljudi. Ta organizacija je baje podtaknila bombo v nekem kinematografu in pod železniškim mostom.
Društvo britanskih znanstvenikov je pozvalo britansko vlado naj znova sproži akcijo za prepoved poskusov z atomskim in vodikovim orožjem. Najnovejša znanstvena dognanja so zopet potrdila, da so ti poskusi silno nevarni za človeštvo.
V	kratkem bo obiskal našo državo predsednik socialistične unije Kambodže princ Sihanuk. Na Brionih ga bo sprejel maršal Tito.
Vrhovni sovjet ZSSR je sprejel predlog vlade, ki ga je na zadnji seji postavil zunanji minister še-pilov, da naj se takoj opustijo vsaki poskusi z atomskim orožjem.
Veliko Britanijo bo obiskal iraški kralj Fejsal. Med svojim bivanjem v Londonu se bo razgovar-jal z britanskimi državniki o problemu bagdadske zveze.
Naša država je sklenila nov trgovinski sporazum s Turčijo. Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti dve sto milijonov v obe smeri.
Na Kitajsko je prispela skupina enaindvajsetih jugoslov. umetnikov, ki bo priredila več kulturnih programov širom po vsej kitajski republiki.
DELO
CIVILNE ZAŠČITE V SODRAŽICI
Občinski odbor civilne zaščite v Sodražici je organiziral to leto v sporazumu z lokalnim RK trimesečni tečaj, ki ga je obiskovalo 35 članov oziroma tečajnikov. Namen tečaja je bil, usposobiti tečajnike, da bi lahko nudili prvo pomoč pri eventualnih elementarnih nezgodah. Znanje, ki so si ga tečajniki pridobili, so pokazali že tudi pri poizkusni vaji. V posameznih vaseh so bila tudi organizirana podobna predavanja, ki so se jih poleg mladine udeležili tudi starejši tovariši in tovarišice. Civilna protiletalska zaščita je oskrbljena z vsem potrebnim; priporočiti bi bilo le še, da bi se podobni tečaji večkrat ponavljali; tako bi se namreč kader civilne zaščite lahko stalno množil.
Velik požar v Dobrepolju
Odkritje spomenika v Dobrepolju
. V Dobrepolju se pridno pripravljajo na Dan vstaje 22. julij. Člani organizacije Zveze borcev in Socialistične ZDLJ že delj časa delajo In urejujejo grobišče padlih borcev NOV, kjer bo na ta dan odkritje spomenika.
Načrt za spomenik je naredil Inž. Drkovič, spomenik pa je izdelalo podjetje »Nara|vni kamen« v sodelovanju s kiparjem Keržičem iz Ljubljane.
Komisija za postavitev spomenika in pripravljalni odbor sta pripra-v**a dokaj dober program za to svečanost.
Na predvečer bodo po okolici zar Koreli kresovi. Naslednjega dne pa
bo ob 8 slavnostna seja. Občinskega odbora Zveze borcev. Ob 9 bo svečano odkritje spomenika in polaganje vencev. Sodelovala bo tudi godba na pihala občinske gasilske zveze.
Prebivalci Dobrepolja bodo ta dan praznovali v spomin na padle borce, izseljevanje slovenskega ljudstva v ra*na koncentracijska taborišča in v spomin na veUke žrtve in trpljenje, ki so ga preživljali v dolgih dneh fašistične okupacije. * V
UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO PROSLAVE
V DOBREPOLJU IN VELIKIH LAŠČAH
K DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU ČESTITAJO VSEM ORGANIZACIJAM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM IN JIM POŠILJAJO BORBENE POZDRAVE
Okrajni ljudski odbor Kočevje
Okrajni komite ZK Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB Okrajni komite LMS
Uredništvo in uprava »Novic"
Dne 12. julija 1956 je okrog 9.30 Izbruhnil v Vidmu pri tov. Ivanu Kaplanu požar. Od tu se je ogenj razširil še do soseda Alojza Žnidaršiča.
Na znak sirene in plat zvona so se pri požaru zbrali mnogi občani in pridno pomagali pri reševanju orodja, strojev in živine iz gorečega poslopja. V hipu so prišli na pomoč tudi gasilci iz Zagorice, Kompolja, Vidma, Ponikev, Rašče, Velikih Lašč in s svojim požrtvovalnim delom preprečili nadaljnje širjenje požara. Organizacijo in delo gasilcev sta dobro vodila predsednik občinske gasilske zveze tov. Franc Ponikvar, tajnik zveze tov. Franc Zevnik in ostali poveljniki društev.
Nastanek požara še ni znan, vendar pa nekateri domnevajo, da je nastal od neugašenega apna.
Škoda je zelo velika, saj je Ivanu Kaplanu pogorel skedenj, kozolec, obrtna delavnica in mnogo orodja ter druge opreme. Ocenjena je približno na 1,500.000 dinarjev.
Alojzu Žnidaršiču pa je pogorelo gospodarsko poslopje, to je skedenj, hlev, drvarnica, listnica in kašča, škoda je ocenjena na približno 1,200.000 dinarjev.
Prizadeta se iskreno zahvaljujeta vsem občanom za pomoč, posebno pa požrtvovalnim gasilcem, ki so s svojo sposobnostjo preprečili če večjo nesrečo.
Grajanja pa so vredne od približno 200 navzočih in delavnih občanov ter gasilcev sicer le redke izjeme, ki so z rokami ob boku gledali požar, ne da bi priskočili na pomoč.
Srečko Letonja
GRADNJA STANOVANJ NA KGP
Eno izmed najbolj perečih vprašanj so stanovanja za kmetijske delavce po Kmetijskih upravah in deloviščih na Kočevskem. V ta namen se je direkcija Kmetijsko-go-zdarskega posestva v Kočevju odločila, da bo finančnim sredstvom primerno gradila stanovanjske hišice. Tako so letos začeli z gradnjo več stanovanjskih hišic v Starem logu. Gradnja lepo napreduje in kmetijski delavci in živinorejci upajo, da bodo v kratkem stanovali v njih. Stanovanja -bodo nedvomno prinesla precejšnjo korist, saj se bo delovna sila na deloviščih državnega posestva sedaj gotovo ustalila.
Zq naše kmetovalce usPe^ Pr°^em^ šol
Odbirajmo zdrav krompir za seme
Vsakemu kmetu je popolnoma V jeseni kakšne tri tedne pred iz-jasno, da določi za rejo teleta ti- kopom krompirjevega nasada iz-stih krav, ki so najboljše. Rodov- kopljemo označene grme in pride-nik in odbira najboljših živali so lek posebej spravimo za seme, se-poleg prehrane najvažnejša osnova veda če smo s pridelkom zadovolj-napredku v živinoreji.	ni. Zgodi se namreč, da bujna ci-
, Manj je kmetovalcev, ki se za- ma ne pomeni tudi velike rodo-vedajo, da veljajo pri rastlinah, vitnosti, ker je krompir zdivjal v torej v poljedelstvu isti dedni za- rast. Ob tej priliki smo torej opra^
d} podaljšamo semensko vrednost semenskega krompirja, ki ga za
V primerjavi s preteklim šolskim letom se je letošnji učni uspeh dvignil, tako da znaša 82,75 odst. Ta uspeh popolnoma ustreza, ker so lahko dosegli pozitiven uspeh vsi normalno razviti in nadarjeni otroci, ki so se le ne-
koni, in prav malo jih je, ki posvečajo odbiri najboljšega krompirja za seme potrebno pozornost. V preteklih dneh so strokovnjaki
vili tudi odbiro glede na rodnost. Zelo važno je, da izkop krompirja za seme opravimo, dokler je cima še zelena in se kužne kali iz-
v večjem obsegu izprati iz cime v zemljo na gomolje.
Opisani način odbire krompirja za seme nam zagotavlja večjo trajnost krompirjevih sort, ki jih imamo na kmetiji. Prav tako tu-
Okrajne zadružne zveze obiskova- rojevalnih bolezni še niso utegnile li vasi in izvajali praktične demonstracije krompirjevih bolezni in raznih načinov odbir krompirja za seme. Organizacija te akcije je bila s strani kmetijskih zadrug zelo različna, prav tako tudi od-kiv s strani kmetovalcev. Ponekod bi se našlo opravičilo v polnem zamahu košnje, vendar pa na splošno ni bilo potrebnega zanimanja za to akcijo.
Ce upoštevamo gnojenje, obdelovanje in oskrbovanje krompirjevih nasadov in podnebne in talne razmere na Kočevskem, potem nas pridelki krompirja ne morejo zadovoljiti. Vzrok za razmeroma slabe pridelke tiči predvsem v slabem semenu. Pri nas imamo pravo mešanico različnih krompirjevih sort, med katerimi so nekatere popolnoma izrojene, medtem ko so druge dobre, toda pri dosedanjem načinu odbire semena tudi obsojene na pospešeno izrojeva-
drag denar nabavljamo iz drugih koliko potrudili. Med negativnimi krajev. Dosedanji način odbire — —	—J—"—1 -x—1
krompirja za seme v kleti pa izro-jevanje krompirja samo pospešuje, kajti za seme odbiramo večinoma drobnejše gomolje, ki zelo verjetno potekajo od obolelih krompirjevih grmov.
Pravilno pa lahko odbira krompir za seme le tisti, ki pozna znanjem na šolah z boljšim uspe-krompirjeve izrojevalne bolezni.
Zato je bilo v tem primeru sodelovanje na praktičnih demonstracijah mnogo več vredno kakor či-tanje navodil in je res škoda, da se ogledov in pouka na njivah ni udeležilo več kmetovalcev.
inž. Volk Slavko
so pa slabo nadarjeni učenci in lenuhi, ki pouku ne morejo ali nočejo slediti. Po posameznih šolah je pa uspeh od 100 odst. do 66,6 odst. Nekatere šole z nizkim šolskim uspehom so precej strogo redovale, ker stvarno znanje otrok na teh šolah ne zaostaja dosti za
hom. Ponekod pa je uspeh slabši, ker zaradi pomanjkanja učitelja ali njegove bolezni pouk ni bil reden. Po posameznih razredih je najboljši uspeh v VIII. razredu — 100 odst. Najslabši pa v IV. razredu — 74,4 odst. V tem razredu učitelji učenca temeljito pre-
tehtajo, ker je IV. razred prehod v gimnazijo ali višje razrede osnovne šole. Srednje ocene v tem razredu se vrte od 3,8 do 2,1. Iz teh ocen se vidi, da nekateri učitelji ocenjujejo zelo strogo in da učenci izdelujejo razrede z le zadostnimi ocenami.
V okviru Društva prijateljev mladine so organizirani na šolah pionirski odredi. Pionirski odredi dvigajo med učenci socialistično zavest ter s svojimi krožki pomagajo k uspehu posameznih predmetov. Interesni krožki pa zaposlujejo učence po njih zanimanju za razne stroke ljudske tehnike. Tudi Podmladek RK, ki je organiziran na vseh šolah, s svojimi zdravstvenimi aktivi skrbi za dvig čistoče in higiene med učenci v razredu in šolskem okolju.
Vajenska šola za razne stroke je v tem šolskem letu vključevala v 3 razredih vajence iz Kočevja in najbližje okolice. Pouk se je I redno vršil v vseh predmetih. Na ; njej poučujejo strokovno usposobljeni predavatelji. Uspeh je bil zelo' lep, saj znaša 87,08 odst. Pouk je oviralo pomanjkanje učbenikov ! za strokovne predmete. Tudi za učila bo treba bolje skrbeti. Med vajene] je mnogo otrok padlih borcev, ki so dovršili le dopolnilno šolo, zato je uspeh še prav potren-no pohvaliti.
V okraju imamo 3 dijaške domove, ki iso nudili dom 190 dijakom. V domovih so dijaki dobro preskrbljeni, ker jim pomagajo pri učenju strokovno usposobljeni vzgojitelji. Tudi pouk posečajo lahko redno. Prostori dijaških do-
Žagarji morajo vrniti tudi odpadke
V glavnem so se po okupatorju razdejana kmečka gospodarstva in stanovanjske stavbe že obnovile, nekatere pa tudi na novo postavile. Kljub temu pa se stanovanjske stavbe in kmečka gospodarstva še vedno obnavljajo in dopolnjujejo. V ta namen se porabi letno ca. 8000 kub. metrov lesa, od tega 7000 kub. metrov lesa iglavcev. Ta les predelujejo žage veneči j anke, ki so od okraja za to določene. Kmetje potrebujejo največ žaganice ustreznih debelin in dolžin. Vse bi bilo v redu, če si
nje. Izrojevanje povzročajo kužne -
je^več-lnVpovzročajo'rMlfčn^ža-o- ^ tajnikov in jih prodajali po jevalne JU ki se jnajka-
Si ah teSjT pegavosti listja ali žagajo, zahtevajo 800 do 900 di-mozaiku, črtavosti listja itd. Bo- na J v-
lezen se proti jeseni prenaša iz Zadrževanje krajnikov pa nj z cime na gomolje in se drugo leto ničimer upravičeno, niti ni nikjer pojavi v težji obliki, kar končno zapisano ,da si jih smejo žagarji po nekaj letih dovede do tolikšne obdržati. Hlode, ki jih kmetje pri-izrojenosti krompirja, da krompir- peljejo na žago, je treba razžaga-jev nasad ne povrne več semena, ne v prvotni obliki vrniti lastniku,
Ce je krompirjev nasad še pre- ki jih je pripeljal. Krajniki niso težno zdrav in ni očitnih znakov namreč v kmečkem gospodarstvu katere koli izmed naštetih izroje- nič manj potrebni kot žagan les. valnih bolezni, potem je na me- Uporabijo se za plotove, za razne atu negativna odbira obolelih gr- lope in za kritje lop, ker je nere-mov. Vse grme, na katerih opa- zana stran krajnika ravno tako zimo znake bolezni, še pred cvetjem odstranimo iz njive. Pri tem pazimo, da zavrženih krompirjevih rastlin z gnojem ne vrnemo nazaj na njive, ampak jih raje kompostiramo za gnojenje travnikov.
Ce so se izrojevalne bolezni že razpasle v večjem obsegu, potem izvajamo pozitivno odbiro. Ob cvetju krompirja označimo najbolj zdrave grme s šibami. To je odbira glede na zdravje krompirja.
sicer še več odpadkov, ki jih je že tako več kot preveč. Nekatere ve-necijanke sl pridržujejo tako debele krajnike, da iz njih režejo letve 25 krat 50 mm debele in jih prodajajo po 20.000 din za kubični meter.
Iz enega kubičnega metra hlodovine razrežejo 0,60 kub. metra rezanega lesa in jim ostane na ta način 40 odst. odpadkov. Lesno-in-dustrijska podjetja pa izkoriščajo 65 odst. hlodovine v rezan les. Od zgoraj navedene količine gre 10 odst. v žagovino, 20 odst. v krajnike in 10 odst. v žarnem je. Krajnikov imajo torej žagarji 576 kub. metrov. Ce od tega predelajo 10 odst. v letve, je to 57 kub. metrov
letev ali 1,140.000 dinarjev. Iz 57 kub. metrov letvic bi napravili lahko kmetje 7,4 km ograje. Vrednost krajnikov, ki so ostali od letev, in vrednost žamanja pa znaša 1,350.000 dinarjev, žaganje v teh računih ni upoštevano.
Občinski ljudski odbori naj bi poskrbeli, da se uredi izkoriščanje lesa za kmečke potrebe, poskrbeli naj bi, da bo kmet dobil les, ki ga je pripeljal na žago, ves nazaj. S tem se bo preprečil že itak prevelik pritisk na izčrpano lesno glavnico, na gozd, ki ni samo tovarna za pridobivanje lesa, temveč skupnost živih bitij s še drugimi funkcijami, ki prav tako vplivajo na življenje človeka. er
Po vojni zgrajena šola v Osilnici
Za pobiranje »takse" s
mesecev zapora
Minuli ponedeljek se je pred Okrajnim sodišče v Kočevju zagovarjal 20-letni Franc Ivanc lz Si-novice zaradi kaznivega dejanja go- kom napisano potrdilo. Kljub vsej
Precej kmetov mu je nasedlo In mu plačalo zahtevano vsoto. Kot v dokaz jim je Ivanc dal s svinčni-
trpežna kot skodla.
Kmet ne zahteva prlzmiranih desk in hlodov in se zato navadno
ljufije. Ivanc se je namreč v mesecu aprilu t. 1. odločil, da bo pobiral takse za vprežno živino. V ta namen je obiskal kmetovalcev v okolici Škofljice, Kališč, Neredov, Rut In drugod ter se jim predstavljal za uslužbenca tega ali onega občinskega ali okrajnega odbora z izgovorom, da je pooblaščen za po-
spretnosti so mu organi LM iz Velikih Lašč prišli na sled. Izrečena kazen 8 mesecev zapora ga bo nedvomno spametovala, da ne bo več počel takih in sličnih neumnosti.
Kmetje naj ob obisku Uslužbencev občine ali okraja zahtevajo, da se le-ti izkažejo s pismenimi pooblastili.	Viktor Dragoš
žagajo koničasti hlodi, ker bi bilo hiranje takse za vprežno živino
f ■ g*. Ti ;
SREČEN JE, DA GA JE DOMOVINA SPREJELA
V mesecu maju je ilegalno pobegnil preko državne meje v Avstrijo K. R. Iz Rudnika pri Kočevju. Takoj po prihodu je spoznal stanje v tujini, precej časa je bil v priporu in po končnem zaslišanju je bil poslan na delo h kmetom. Ker pa ni bil vajen kmečkega dela, ki je trajalo od ranega jutra do poznega večera, se je v juniju skesano vrnil nazaj v domovino. Po prihodu v domovino je rekel: »Srečen sem, da me je domovina tako lepo sprejela, čeravno sem jo pustil brez slovesa.« Ta primer naj bo v opomin vsem tistim, ki sanjarijo o boljšem življenju v tujini; vedo naj, da ni tako, kot se govori.
Nov lesno-industrijski obrat v Kočevju
GIMNAZIJE
Na naših gimnazijah je potekalo delo sicer še precej neovirano, moti le, da večina gimnazij nima svojih lastnih prostorov; izvzeti sta samo gimnazija v Kočevju in Ribnici, povsod drugod pa uporabljajo iste prostore kot osnovne šole. Na gimnazijah je poučevalo 45 učnih moči, od katerih jih je le 16 s fakultetno izobrazbo ali z VPŠ. Vsi drugi so bili učitelji, ki so hvalevredno vršili težko službo poučevanja na, gimnazijah. Na višji gimnaziji v Kočevju je pa osebje s predpisano izobrazbo. Dijaki so v splošnem zelo dobro obiskovali pouk, na nekaterih podeželskih gimnazijah so pa nastale zamude tudi zaradi poljskega dela. V višjo gimnazijo se vozijo dijaki z vlakom. Tudi na gimnazijah je primanjkovalo učbenikov. Zbirka učil se precej; dobro spopolnjujejo. Tudi za gimnazije je nujno, da se zvišajo postavke za učila in knjižnice. šolski odbori gimnazij so vsi prav dobro opravljali svoje dolžnosti. Reševali so že prav dobro tudi učno-vzgojna vprašanja. Udeleževali so se celo kolektivno roditeljskih sestankov. Predavatelji so organizirali posebno pomoč pri učenju za otroke padlih borcev. Vsi šolski odbori so razpravljali podrobno o reformi šolstva. Učni uspeh gimnazij je napram lanskemu močno poskočil in se je približal uspehu osnovnih šol. Znaša 82,13 odst. Ta uspeh so štiri gimnazije celo prekoračile, dve ga pa nista dosegli. Razlog za to je strogo redovanje, ker je stvarno znanje tudi teh dveh gimnazij enako ostalim, če premislimo, da ima največ nezadostnih ocen prvi razred, medtem ko so v višjih razredih uspehi nad povprečjem, je uspeh gimnazij v tem letu res odličen.
mov so že precej urejeni, ker smo do sedaj investirali v ta namen že precej denarja. Vzdrževalnim v naših domovih je komaj 3600 din, medtem ko znaša v Ljubljani tudi 5800 din. Dijaški domovi se opremljajo tudi z učnimi pripomočki, tako da dijaki prav lahko študirajo. Spopolnjujejo se tudi internatske knjižnice.
V	okraju imamo 4 predšolske ustanove — otroške vrtce brez prehrane. Otroci dobijo v njih le malice, za katere prispevajo starši od 100 do 250. din mesečno. Otroška vrtca na Rudniku In Kočevju sta se že kar dobro opremila. Slabi prostori povzročajo velike težave še vrtcema v Ribnici in Laščah. Skupno so bili vključeni v vrtce 203 otroci, ki jih je vodilo 11 vzgojiteljic. Tudi vzgojiteljice še niso vse strokovno usposobljene, vendar so se tudi tiste brez strokovne izobrazbe precej trudile za dober uspeh.
Tudi vrtci imajo svoje šolske odbore, ki so zelo dobro sodelovali pri vodstvu vrtcev. Povprečno so znašali stroški za enega otroka od 8000 din do 19.000 din letno. V predšolskih ustanovah najdejo varno mesto predvsem otroci zaposlenih mater. Ker so ustanove premajhne, morajo vsako leto odkloniti več kot polovico otrok, ki se žele vpisati. Otroci, ki prestopajo iz vrtcev na osnovno šolo, so dosti boljši kot drugi.
V	tem šolskem letu so vse naše
učno vzgojne ustanove z lepim uspehom dosegle zastavljene naloge. V bodoče ne smemo pozabiti nanje in jim moramo nuditi vso materialno in moralno pomoč. V njih je naš mladi rod, saj je vključeno v osnovne šole 3236 otrok, v gimnazije 1435 dijakov, v vajensko šolo 122 vajencev ter v otroške vrtce 203 cicibani. Denar, izdan v ta namen, se nam bo dobro obrestoval.	Rudolf Vrabič
Rudolf Mohar:
Pravljica
O LOŠKEM POTOKU
Nekoč so bili tam, kjer je zdaj Loški potok, temni gozdovi. Polni so bili divjih zveri. Kdor je zašel tja, se ni nikoli več povrnil. Zato tudi ni čudno, če niso vedeli, da jo takrat stal tam, kjer zdaj izvira Malenšca, skaln t grad, v katerem je živela hudobna vila.
Takrat je živel ob robu teh gozdov siromršen drvar. Vse življenje je drvarll, garal od jutra do noči, da bi sc rešil revščine. Pa zam:n! Cim bolj je delal, manj je imel. Ljudje,'ki so ga najemali, so mu plačevali t ko mtilo, da si je pr!v< ščil ko c j nezabeljene korom? žgance.
Tako sc je postaral in moči so mu začele pešati.
Ncv.cg ’ dne je poklical sina In mu rekrl: »Ljubi Anže, vsega i e je Izpilo, nič več ne morem. Mislil sem le nate. želel sem, da bi bito tvoje življenje lepše, kot je bilo moje. - Zdaj si boš moral poiskati srečo sam Našel jo boš da-
leč, morda blizu — ali brez truda nikjer. In pomni: prava sreča je samo ena in je last vseh ...«
Zaprl je oči in umrl.
Anže jc ostal sam. Zadnje očetove besede so se mu zarezale globoko v spomin. Dolgo je premišljeval, kam bi se obrnil. Odločil sc jo, iti skozi gozd, ne da bi pomislil, da še mu lahko kaj zgodi.
Med potjo je razmišljal o vsem, tako da ni niti opazil, kdaj je prišel do studenca, ki Izvira izpod tabora. Ves truden se je ulegel v gosti mah in zaspal...
Ko sc je zjutraj zbudil, je zora začela zlatiti vrhove. Ptiči so se prebujali in kmalu se je vsa okolica napolnila z žvrgolcnjem. Vendar se mu je zdelo, da je ta gozd prenapolnjen z neko mučno tesnobo.
Imel je občutek, ko da tiči v velikanski pajkovi mreži in da ga nevidne niti počasi prepletajo. Nenadoma se je zamajala veja in
Anžetu je zastala sapa: tik nad njegovo glavo se je usedla sova in ga nepremično gledala ...
Spregovorila je: »Ne boj se me; jaz namreč nisem sova, ampak po-hčerjenka dobre vile. Obsojena sem v to .zaradi dobrote, ker sem bila v spotiko zlu in hudobiji.«
Anže sc je sprva prestrašil In zaprl oči, ker se je bal, da mu jih ne bi sova Izkljuvala. Ko pa je leta spregovorila, si je ustvaril .v duhu čudežno podobo deklice. Njeno govorjenje je bilo tbplo in prijetno, kakor materina beseda, katere je bil tako malo deležen... Odpri je oči in zaprosil: »Povej vse, rad te bom poslušal! Hotel bi ti pomagati ...«
Sova je nadaljevala:
»Rodila sem se daleč tam onkraj gozdov. Moja mati se je preživljala z beračenjem. Takrat so bili zelo hudi čgsi; dela ni bilo niti za močne, zdrave roke, kaj šele za slabotne, kakršne je Imela moja mati! Z beračenjem še jq težko preživljala: bogati so odganjali berače s psi, reveži pa jim niso mogli dati ničesar. Tako sem bila siroti v veliko breme. Nekega dne me je zavila v cunje in me položila kraj ceste, želeč ml, da bi prišla v dobre toke. A vse je kazalo, da se ji ta želja ne ho izpolnila. Ljudje, ki so me videli ležati, so se ml sicer približevali, vzeti pa me ni hotel nihče. Vsak,
ki se mi je približal, zlasti bogati, je pljunil v stran in godrnjaje odšel. Tretji dan je priletel orel in me odnesel daleč daleč čez gozd naravnost v naročje dobre vile. Leta me je sprejela z veseljem in radostjo kakor lastno hčerko. Nikoli mi ni rekla drugače kot moja. zlata hčerkica. Pri njej sem občutila vso nežnost in dobroto prave materine ljubezni.
Dobra vila je imela iu svoj podzemeljski grad, ki je bil prepoln lepot In dragocenosti. Oko se jih ni in ni moglo nagledati, srce pa se jih ni moglo naužiti. Dobra vila je hranila v" gradu meč, ki je imel to lastnost, da je uničevai ziv, ce je bil v rokah dobrih in poštenih ljudi. Ali gorje, če bi ga bil kdo uporabil v zle namerne! Zadostovalo bi, da bi z njim prelil le eno kapljico krvi, pa bi pokončal vse, ne glede, kdo je tedaj v njegovi bližini. Prdd vhodom v grad pa je visel srebrni zvon, ki je Imel čudežno moč. Zvonil je kar sam od sebe. Kamor je segel njegov glas, je izginilo sovraštvo, zavist in polhi ep, a zemlja je kar kipela od rodovitnosti.
Takrat je prišla v te kraje hudobna vila. Pripeljala je s s oboj velikana, ki ji je moral zvesto služiti. Prišla je z namenom, da bi ugonobila dobro vilo in tako brez zapreke sejala med ljudmi sovraštvo in razdor. Pod Suhim vrhom
je velikan zgradil za hudobno vilo skalnat grad, sam pa posedal po bližnjih hribih. Bila sta brez srca in sovražna do vsega, kar je bilo človeškega’, še posebno sta sovražila dobro vilo. Vendar jima vse to ni nič pomagalo: meč je uničil sproti vse, kar sta skuhala.
Ko je hudobna vila uvidela, da se spričo dobrote dobre vile ne bo mogla uveljaviti njena hudobija, je postajala iz dneva v dan bolj togotna. Vendar ni odnehala. Ubrala je drugo pot. Nekega dne je skrivaj ukradla meč in ga dal i velikanu, rekoč: »Ubij dobro vilo, da bom živela v miru!« Velikan ga je hlastno pograbil in — dva, trj že je stal prod vhodom v naš grad. Ves divji se je vrgel na dobro vilo, ki se je prav tisti čas mudila na vrtu, in jo z enim zamahom presekal na dvoje. Kri je oškropila meč — in velikan ga kljub svoji moči ni mogel obvladati. Z vso silo se je obrnil proti njemu. Boreč se, je s tremi velikimi koraki prestopil Mušnavec, kjer mu je spodrsnilo' in — meč mu je zadal smrtno rano.
V divji jezi je udaril s peto ob tla s tako silo, da je na mestu zazijala jama, kamor je treščil meč, sam pa Se je pognal v dveh skokih tako, da se je z vso močjo zaletel v Jazbino, ter se pre vrgel, pomendral hrib, pod katerim je bil podzemeljski grad, in — izdihnil.. .
Hudobna vila je potem zakopala srebrni zvon v ta studenec, mene pa spremenila v sovo, rekoč: »Bodi tako strašilo vse dotlej, dokler no bodo pod moj grad butali valovi zlatega jezera in dokler mi ne prinese po njem mladenič čiste jutranje rose!«
Hudobna vila zdaj že dolgo kraljuje sama. Kdor se približ i njenemu gradu, ga ugonobi. Ali... zdi se mi, da ne bo vedno tako, zakaj, če natanko prisluhnem, ko vzhaja sonce, slišim globoko v studencu zvonjenje, ki mi da slutiti, da se bo sreča še povrnila.
Anže je ves čas pazljivo poslušal. Njeni mehki glasovi so ga vsega očarali. Kar koli bi bilo treba storiti, mu ni bilo pretežko, samo da bi jo rešil. Pa jc nestrpno vprašal, čim je prenehala sova: »Povej, kaj je treba storiti 7«
»Dobiti moraš meč, ki leži na dnu Pavletove jame. Skrbno ga zbriši, da tako odstraniš z' njega vse krvave madeže. Potem ti ne bo težko storiti tega, kar je rečeno... Vendar brez dela, trdega dela ne bo šlo. Samo varuj se vina in močnih pijač, da te ne doleti nesreča!«
Skozi zelenje je posijal prvi žarek in sova je odletela: Letela je proti Beli vodi In se nekje tam daleč spustila v temne narta loške gozdove . ..
Nadaljevanje prihodnjič
22. julij
Dan vstaje slovenskega ljudstva za svobodo
Začetki vstaje v našem okraju §	E3 O R E3 E v okolici kooevja
Slovenci so bili na Kočevskem vedno zatirani v gospodarskem in političnem pogledu. Tukaj je prevladoval nemški nacizem, vsi veletrgovci in delodajalci so bili Nemci ali vsaj nemčurji. V tovarni in tistih nekaj obratih, ki so v tem času že obstajali, so dobili delo samo tisti, ki so se prej vpisali v njihove stranke. Teh je bilo, kakor je znano, mnogo in ker je bilo med slovenskimi delavci tudi nekaj naprednih ljudi, so ti že začeli razmišljati, kako bi ustanovili tudi delavsko organizacijo. To jim je uspelo Seveda šele takrat, ko jim je priskočilo na pomoč več naprednih študentov (Leskovšek in drugi) iz Ljubljane. Ko je bila ustanovljena delavska organizacija, so se Slovenci kmalu zbrali v tej organizaciji in imeli tu svoje sestanke. Za ta čas so bili zelo važni ti sestanki, veliko vlogo je takrat odigral Jože Šeško, ki je vso stvar znal tako voditi, da jim Kočevarji niso prišli na sled. Organizirane so bile razne stavke v rudniku in v Tekstilani, a ena izmed največjih je bila leta 1939 med tekstilnimi in rudarskimi delavci, stavka je trajala več dni; končno so delavci dosegli, da so jim povečali plače.
Takšno politično stanje je naše zavedne Slovence še bolj trdno združilo okrog KP in Jožeta Šeška.
Ko je bivša jugoslovanska bur-žuazija kapitulirala pred italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom, je vojska bežala na svoje domove, naša partija pa se je v tem trenutku znašla in izkoristila priliko, da povede ljudstvo v borbo proti okupatorju; kakor v celi Jugoslaviji tako se je tudi v Kočevju začela oborožena vstaja. Že pred prihodom Italijanov v Kočevje se je zbrala prva skupina prostovoljnih zavednih slovenskih fantov, ki so odšli v gozd, da organizirajo novo vojsko — partizane. Vse to je bilo storjeno po navodilih Okrožnega komiteja KP. Zbirališče dobrovoljcev je bilo v Konca vasi. Tam jih je pričakal Jože Šeško. Tudi po drugih krajih se je naše ljudstvo začelo zbirati in bežati v gozdove. V Ribnici je tudi organiziral skupino dobrovoljcev Tone Majnik in odšel z njimi v gozd. Kmalu zatem so zaregljale strojnice iz gozdov in pričela se je borba proti okupatorju. Italijansko nasilje ni ugajalo našim ljudem, tako smo jih vedno več pridobili za našo stvar, ker je ljudstvo uvidelo, da je treba okupatorja izgnati s slovenske zemlje. Naj bi navedel nekoliko primerov borb v tem kraju že v začetku:
V	mesecu maju 1941 je bil ustanovljen TO OF v Ribnici in Loškem potoku pod vodstvom OK KPS Kočevje. Tako se je naša OF krepila in pridobivala vsak dan več novih članov.
V	mesecu juliju:	po Livoldu,
Mozlju, štalcarjih in Koč. Reki so bili raztrošeni letaki s pozivom na odpor, v borbo proti okupatorju. Letaki so bili tiskani v partizanski tiskarni, ki se je nahajala v Mahovniku. 26. julija je bila organizirana prva akcija, ukinjen je bil ves telefonski promet med mestom in komando v Kočevju.
V	avgustu mesecu je bila na Travni gori ustanovljena Ribniška četa partizanov. Za komandirja je bil Izvoljen Tekavec Filip-Gašper. Takoj po formiranju te čete je bila akcija — pri Ortneku je bil razstreljen železniški nasip. Akcijo so izvršili komunisti iz Vel. Lašč s pomočjo Ribniške čete in s tem za dva dni ustavili promet na tej progi. Pri Turjaku je bila napadena istega meseca italijanska kolona. V tej borbi so imeli Italijard 15 mrtvih in več ranjenih, partizani pa so tudi izgubili tri borce. Ljubo Šercer in Daki sta s svojo edinico napadla italijansko postojanko v Ložu.
V	mesecu oktobru je bil izvršen napad na italijansko postojanko Turjak.
Dokler so se nahajali Kočevarji na tem terenu je bilo težko izvajati kake večje akcije, kajti partizani so bili takoj izdani. 22. decembra 1941 na so začeli Nemci s selitvijo Kočevarjev v okraj Brežice, Krško in v okolico Celja.
Leto 1942
že v januarju je bil ustanovljen RO OF Banja Loka, za sekretarja pa je bil izvoljen tov. Jože Klarič.
V	mesecu februarju sta se nahajala Šercerjev in Ljubljanski ha-
lja. V Čolnarjih je bilo uničenih dva kamiona italijanskih vojakov. Italijani so vedno vršili ofenzive na partizane in ko so se vračali, so pripovedovali, da so vse partizane uničili. Dejansko pa so se ravno v ofenzivah naše edinice krepile in se še ustanavljale nove.
1.	maja so naši borci v prvi skupni akciji s hrvaškimi partizani osvobodili Brod na Kupi. Tedaj smo imeli prvo osvobojeno ozemlje, in sicer od Broda na Kupi do Kuželja in Banje Loke.
3. maja je bila napadena še postojanka Banja Loka in tako se je osvobojenemu ozemlju priključil tu-
Borci Kočevskega bataljona 1. 1942
taljon na Dedniku (Rovte). Italijani so izvršili močan napad, borba se je pričela že v jutranjih urah in trajala ves dan.
Aprila je prva četa bataljona
dl ta kraj. Zaplenili smo ob tej priliki tri težke brede, večjo količino pušk in šest mul, dosti pa smo dobili tudi ostalega materiala. Italijani so pretrpeli' velike izgube
Ljube Šercerja napadla italijansko v moštvu in materialu. 5. maja je kolono v Mahovniku pri Kočevju in bil izvršen napad na postojanko v pobila okrog 70 Italijanov. Ta na- Koč. Reki. Po krajši borbi so se pad je bil čisto iznenaden, tako da Italijani umaknili. Tako smo imeli se Italijani niso niti znašli in je osvobojeno že večje ozemlje. Po teh že bilo vse mrtvo in ranjeno po borbah so se začele formirati bri-tleh. Istega meseca je bila uniče- gade in kasneje divizije, na pri Predgradu italijanska patru-	Ivan Mrak
Leta 1942 sem prišel v Zahodni dolenjski odred. Štab odreda je bil v Starem logu, načeloval mu je komandant Martin. Bil sem v II. četi, ki je taborila v Polomu. Komandir naše čete je bil Kajti-mir. V juniju istega leta se je potem četa premaknila nad Malo goro.
Naloga naše čete je bila, da drži zasede od Klinje vasi proti Stari cerkvi, da patrolira teren Klinja vas—željne ter da prepreči Italijanom dohod na Malo goro in proti Grintovcu, da jih tolče na vsakem koraku in jim odvzema orožje, ki naj se z njim sama oboro-žuje.
Prebivalci Male gore in Kleča so bili prav tako v bosti iz strahu pred Italijani, ki so ropali, pobijali in jih pošiljal v internacijo. Imel so s seboj tudi živino. Tedaj je bil dosedanji komandir premeščen v odred ter je bil na njegovo mesto postavljen tov. Luka, doma iz PulS’ pri Soteski.
13. junija istega leta je prišel k tovarišem v zasedo neki Petek iz Klinje vasi, češ da je terenec ter je prinesel nekaj podatkov o italijanski posadki v Kočevju in razdelil borcem nekaj cigaret. V noči od 13. na 14. junij bi se morala naša četa premakniti na novi teren nad Lašče pri Dvoru, naše položaje pa naj bi prevzel Kočevski odred. Isto noč se je naša zaiseda vrnila v taborišče nad Malo goro ter postrojena čakala kočevski odred. Imeli smo tudi zaminirano cesto pri Plombertu, ko pa se je zaseda umaknila s položaja, je naš miner pozabil razmi-nirati cesto. Komandir čete, tov. Luka je poslal minerja s kolesom nazaj, naj mine pobere, da ne bi slučajno civilisti naleteli nanje. Ko je prišel miner od Male gore v bosti na drugi ovinek, je naletel na italijansko kolono okrog 800
Srečanje leta 1942 v Dvorski vasi
Bilo je v začetku marca 1942, ko je kmalu po 12. uri prišla v našo Dvorsko vas skupina 8 mož (med njimi tudi Janez Hribar), da se tu pogovorijo in izvršijo sklepe partizanskega vodstva.
Kje je bolj primerno za tak sestanek kot v gostilni, češ saj so gostje! Kajti ta skupina je prav
Omenjeni Mencin igra svoje komade naprej, čeprav mu je bil kot terencu položaj prav dobro poznan.
Italijani so postavili puške k smučem, ki so jih znesli v trgovski lokal, ves zakajen od cigaretnega dima. Polke gredo v noge, aktivisti in Italijani pa plešejo in dobro vedela, da se Italijani izVel. kar naenkrat popijejo 5 litrov vina
Lašč mnogokrat ustavljajo na svojih obhodih v moji gostilni.
Omenjeni aktivisti so naročili 1 liter vina, da bi to vino motilo ostale goste. Na njihovo željo sem jim pripravil za sestanek izpraznjen trgovski lokal, ki je bil dobro zastrt. Prižgal sem jim luč in vprašal, koliko časa bo sestanek trajal. Odgovor je bil nejasen: »Okrog ene ure!«
Nastavili smo stražo konec vasi. Sestanek je trajal dalje. V gostilni je igral na harmoniko Ivan Mencin. Jaz sem nestrpno čakal zaključek sestanka, saj sem za vsak slučaj zaklenil zborovalce. Pa priteče deček, ki je stražil in sporoči, da prihajajo in da so že v vasi Italijani. Hitro odklenem in ves razburjen obvestim zborovalce. Le-ti posamič prehajajo iz trgovskega lokala v gostilniški, kjer jih je še vedno čakal tisti še prej naročen liter vina. Vsak je potipal v hlačni žep, če je revolver pri rokah. In ko zadnji zapusti lokal, že prismuča pred gostilno prvi Italijan, za njim pa pride še 15 Italijanov s svojim komandantom oficirjem, vsi v belih uniformah.
Vprašam se, kaj bo pa sedaj?! Aktivisti sedijo v drugi sobi gostilne, Italijani pa v prvi sobi posedejo in naročijo »due litri vino«.
Pa me pokliče prej omenjeni oficir »pagiamo«. Jaz sem nestrpen povedal račun. Plača! Vstanejo in se poslovijo od soplesalcev ter od-smučajo nazaj proti Velikim Laščam.
vojakov. Na čelu te kolone je bil izdajalec Petek, ki je bil prejšnji dan pri nas in se je izdajal za te-renca. Italijani so vozili s seboj civilne vozove jn avtomobile z namenom, da oropajo Malo goro, jo požgejo, obenem pa da obkolijo našo četo. Z leve in desne strani boste sta šli še dve koloni Italijanov, ki sta baje šteli okrog 2000 mož. Ko je prišel miner nazaj do naše čete in je sporočil, da so v neposredni bližini Italijani, ki jih vodi Petek, je komandir čete dal povelje: »Na položaje.« Ko smo zasedli svoja mesta, so Italijani že bili razporejeni po malogorskem polju ter šli proti vasi. Jaz sem
Italijanov mrtvih ter okrog 20 ranjenih. Ko so opazili, da imajo v svoji sredini toliko žrtev, so se spustili v beg, ukradene stvari pa so pustili na mestu. Nas nekaj partizanov smo jih podili tako, da se niso ustavili, dokler niso pribežali v Kočevje. V tej borbi so sodelovali tovariši:	Rudi Mazoni, Gorazd,
Knavs iz Male gore, Bartolj iz Klinje vasi, Knavs iz Klinje vasi, Martin Mesojedec.
Kmalu po tem smo imeli ponovno veliko borbo z Italijani na Komolcu pri Podstenicah. V tej borbi je sodeloval I. udarni bataljon T. Tomšiča in II. četa Zahodnega dolenjskega odreda. Tudi v tej bor-
Prvi partizanski vlak iz Kočevja
Pa vprašam: »No, tovariši, kaj bi se bilo lahko zgodilo?« »I, kaj? Postrelili bi to italijansko svojat. Saj so bile puške v lokalu, čeprav so imeli nekateri pištole pri sebi.« In mi? In gostje? Težko je reči! Saj naš namen ni bil spopad, ampak to, kar smo morali storiti, smo izvršili. Vendar se bo vse to, kar sc danes ni zgodilo, še vršilo!
In tudi le-ti so odšli, pozneje pa še in še prihajali kot tudi Italijani. Začela se je borba in z njo čedalje večje razdejanje.
Majerček
bil takrat mitraljezec, moj pomočnik pa je bil Jakec. Italijanom je kljub naši borbi in odporu uspelo priti do vasi ter z minometi zažgati nekaj hiš. Sredi Male gore je stala lipa in gasilni dom, kamor so Italijani donašali stvari, ki so jih pobrali po hišah. Tudi kokoši so spoznale glasove sovražnika ter 80 med kokodakanjem bežale po vasi, tako da je v njej nastal cel cirkus. V vasi je bil ostal samo en starček, ki je bil gluhonem, njega so Italijani spraševali, kje so ljudje in partizani, ker pa jim ni mogel odgovarjati, so ga pretepali in mučili.
Na zahodni strani je Italijanom
bi so imeli Italijani veliko izgub, poginilo pa je tudi okrog 7 mul.
Ljudje izpod Tuma so še dolgo govorili, da so Italijani zelo bežali in se razpršili po celi hosti, tako da so se posamezniki še drugi dan vraačli iz Roga.
J. Boldan-Silni
PRVI PARTIZANI
Ko so bili Italijani na Travi, sem le malo kdaj videla partizane. V začetku sem se jih bala. Nekega večera so prišli k nam, da jim je mama skuhala žgance in mleka. Po tem nisem pred njimi imela več strahu. Povedali so nam dosti ža-
uspelo prodreti v bližino našega ta- lostnega. Doma so imeli mamo,
borišča. Komandir čete mi je dal povelje, da se prebijem z mitraljezom do cerkve v neposredno bližino Italijanov in da užgem z mitraljezom po skupini Italijanov, ki je bila v vasi. Čeprav sem povelje dobro opravil, me je le malo skrbelo, ker sem bil čisto sredi Italijanov.
Zvedeli smo, da je bilo v vasi 64
Interniranci so se vrnili na požgane domove
očeta, hčerke, sinčke, pa so jih morali zapustiti, ker je prišel grdi okupator. Kako sem huda na okupatorja! Partizane imam pa rada.
Micka Malnar, leta 1944 šola Trava
ITALIJANI V NOVEM KOTU
Dne 10. aprila 1942 so šli skozi Novi Kot Italijani. Bilo jih je čez 800. Prišli so iz Prezida in smo rekli: »To se pa ne bo dobro izteklo.« Pa so šli vendar mimo v Cabar. Tam so bili en mesec in so šli spet nazaj v Prezid. Takoj so šli vsi moški iz Novega Kota v gozd in tudi moj oče je šel v gozd 10. maja 1942. Naši hrabri partizani so napadli Italijane na Pragu in bilo je 35 mrtvih in 22 ranjenih in tudi nekaj razbitih avtomobilov. Mi iho takoj začeli pospravljati žito, krompir in še drugo hrano, obleko in čevlje; tudi poljedelsko orodje, kuhinjsko orodje in stroje smo poskrili. Nekaj smo zakopali, nekaj pa smo spravili v vodnjak. Drugi dan so prišli partizani k nam in dali smo jim dva vola, 200 kg krompirja in voz, da so se odpeljali v gozd, kjer so stanovali.
Napisala Kristina Lipovec leta 1944, šola Trava
T°ne Ožbold
GROBOVI OB TABORSKI STENI
1c Lilo je lepo julijsko jutro leta 1942. Izza Dragarskega vrha je pokukalo vroče poletno sonce tako prijazno, kakor da prinaša novih moči in nad trpečemu ljudstvu. Topli sončni žarkf so objeli mogočno Taborsko steno, za njo šajbnik in druge večje vrhove teh krajev, a kmalu nato nadaljevali svojo dolgoletno pot v našo prijazno dolino, preko katere se vijeta Belica in ča-branka od svojih izvirkov do izliva v Kolpo. Cabranka in Kolpa delita dolino v dva dela. Njun tok že leta in leta predstavlja slovensko-hrva-ško mejo, dejansko pa ptiment krvno žilo našega enotnega organizma. Ka levem bregu so prijazne slovenske vasi, a na desnem hrvaške, koder že stoletja složno žive Slo-Vcncl in Hrvati. Toda v teh zakotnih in gospodarsko pasivnih krajih od nekdaj gospodari beda. Malokdo ima priložnost zaslužiti skorji-
co kruha v domačem kraju, vsi drugi, zlasti moški, morajo iti za kruhom daleč proč od svojih družin, koder so po cele tedne, mesece in leta.
Tega jutra so se partizani že zgo daj vrnili v vas, po uspešnem spopadu z italijansko fašistično vojsko v dolini Kolpe in čabranke. Vaščani, vsi zaskrbljeni in prestrašeni, so se začeli zbirati okrog partizanov, kajti v njihovi bližini so se čutiline kako bolj varne. Tudi pastirčki, ki so gnali svojo živinico na pašo, so se za trenutek ustavili. Ogledovali so orožje, ki so ga naši borci zaplenili Italijanom. Tudi sami so nosili s seboj »orožje« lesene puške, bombe, pa tudi mitraljez so imeli. Partizani so jim radi pokazali svoj plen. Pionirje so zelo ljubili. Kajti prav, oni so bili tisti, k so jim večkrat oomagal pri raznih potrosnih in
drugih, za pionirje primernih akcijah.
Sonce se je polagoma vzpenjalo više in više; končno so se morali pastirčki posloviti od partizanov in svojih dobrih mamic ter odgnati živino na pašo v planine nad Belico. Med pastirčki sta bila tudi devetletni Kalčičev Vinko in dvanajstletni Malenški — Turkov Jakec. Oba sta bila pridna pionirja, v šoli sta bila med prvimi, dokler niso fašisti odgnali slovenskega učitelja in tega zamenjali z italijanskim »maestrom«. Z ostalimi učenci vred sta zapustila šolo v Papežih, ki je ostala odslej prazna. Niti starši niso dovolili, da bi tujci iz njihovih otrok vzgajali fašiste in sovražnike lastne domovine. V planini so bili zbrani že drugi pionirji. Vsi so bili člani pionirske čete. Kakor vsaki dan, so tudi danes takoj pričeli z »vojaškimi« vajami. To pot so bili še posebno razvneti. Razvnel se je pravi boj. Toda v trenutku ko se je »manever« bližal kraju so nenadoma zapele smrtonosno pesem prave strojnice, puške in
bombe, katerih eksplozije so pre-glušile žuborenje domačega potoka in večno pesem bližnjih gora. V gručah so Italijani navalili na vas od vseh strani. Krvi žejni morilci so hodili od hiše do hiše, ropali in požigali, kar so pridne roke teh skromnih ljudi ustvarile v desetletjih. Medtem ko so nekateri lovili vaščane in jih nato uklenlli kot živino v verige, so drugi držali sklenjen obroč okrog vasi, kakor da bi zavzemali ogromno trdnjavo. Nad vasjo se je |pričel polagoma dvigati gost črn dim, ki je kakor grozeč oblak Ob nevihti kmalu zasenčil vso vas pred soncem, ki se je tudi samo začelo polagoma umikati, kakor ne bi hotelo biti priča grozotam, ki so se vršile v vasi. V trenutku je izginila vsa tista lepota in privlačnost narave, ki človeka nekako vzpodbuja in mu daje novih moči. Med ognjem, dimom in streljanjem so pionirji prisluškovali strašnim krikom nesrečnih ljudi, da; so prestrašeni onemeli. Zaskrbljeni in boječi pogledi, polni grenkih solza so str-
meli v domačo vas, kjer je gospodarila morilčeva roka.
»Kaj bo z mojo mamico ?« je jokaje vprašal Vinko. »Oh, če bodo ujeli mojega očka, ki je bil zjutraj še doma,« je polglasno spregovoril Drago in planil v jok, ki ga je poprej z vso silo zadrževal. »Joj, kje neki je sedaj moj bratec Ivan?« je vzdihujoče potožil Jakec. Nihče pa ni dobil odgovora. Domača vas in vse, kar je bilo v njej živega, je ta čas spremenil tujec v pravi pekel. In glej! Groza. Tudi po njih, ki so si v grmovju iskali zavetišča, je nenadoma vžgala fašistična strojnica. V hipu so polegli po tleh, nato pa se naglo razbežali na vse strani. Jakec, Vinko in Drago so jo ubrali v bližnji hudournik in po njem visoko v planine, kjer so upali, da bodo vami. Na sosednjem griču se je nenadoma oglasila partizanska strojnica. Skupina partizanov je streljala na zločinsko vojsko, ki se je morala naglo umakniti iz goreče vasi. S seboj je odvedla vse zajete prebivalce, ki se jim ni posrečilo pra-
vočasno pobegniti. Med njimi je bilo veliko starčkov, ki se niso nikdar več vrnili.
»Strašno je bilo, kot listja in trave je bilo Italijanov.« Tako je pravil Jakec, potem ko je prišel k partizanom. In krogle so padale kakor toča,« ga je dopolnil Kalčičev Vinko. »Na vse strani smo bežali. Drago je bežal z nami, a je omahnil preko skalovja, gotovo ga je zadela krogla. Za druge ne vemo kje so. Tako sta pripovedovala dečka partizanom v večernih urah ob Taborski steni, čez prepad sta gledala v dolino, od koder se je še vedno dvigal gost čm dim. Streljanje je bilo potihnilo. Le zateglo mukanje živine, ki se je sama vrnila s paše domov in zateglo tuljenje psov ob pogoriščih se je še nadaljevalo. Fašistični roparji so uničili vse, kar jim ni bilo mogoče s seboj odnesti. Mnogo ljudi so v naslednjih dneh postrelili, druge pa odgnali na Rab, v Padovo in drugam, kjer so v taboriščih umirali od gladu in trpljenja.
Nadaljevanje prihodnjič
K 22. Juli/u Dnevu vstaje čestitajo vsem organizacijam in delovnim kolektivom
Občinski ljudski odbor Kočevje
★
Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Obč nski komite IMS Občinski odbor ZB
Kill CM UMI« KOČEVJE
PODJETJE V IZGRADNJI
čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu vstaje 22. juliju
K Dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju čestita vsem delovnim kolektivom
S
jU#'
varna
To
s u k n
Kočevje
MIEVllMC-CCZDAKSiMD FDSESTV® K.CČEV1E
čestita vsem delovnim ljudem in kolektivom k Dnevu vstaje 22. juliju
Splošno gradbeno podjetje
ZIDAR
Kočevje
K Dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju čestitamo vsem delovnim kolektivom, organizacijam in društvom

TRGOVSKO PODJETJE
PROMET
Kočevje
Podjete ima več odkupnih postaj v Slo-veniji in na Hrvaškem
čestita vsem delovnim ljudem in kolektivom k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju
mira olj a ut o borbeni praznik slovenskega /j uti s/on 22. Juli/
Grosistično trgovsko podjetje TRGOPROMET Kočevje
Trgovsko podjetje TOBAK Kočevje Trgovsko podjetje PREHRANA Kočevje Trgovsko podjetje ŽELEZNINA Kočevje Trgovsko podjetje PRESKRBA Kočevje Trgovsko podjetje MANUFAKTURA Kočevje Trgovsko podjetje ŠPECERIJA Kočevje Trgovsko podjetje PRESKRBA RUDARJEV Kočevje-Rudnik I Trgovsko podjetje POTROŠNIK Kočevje Trgovsko podjetje OSKRBA Kočevje Trgovsko podjetje HRANA Kočevje Trgovsko podjetje TEKSTIL Kočevje Trgovsko podjetje OBUTEV Kočevje Trgovsko podjetje GALANTERIJA Kočevje Trgovsko podjetje KNJIGARNA IN PAPIRNICA Kočevje
Trgovina z mešanim blagom STARA CERKEV pri Kočevju
KNJIGOVODSKI CENTER Kočevje
fflli poroča mo Le za ntttlaljno sodelovanje in nakupe o naliti potljel jilt
UPRAVA MESTNEGA
VODOVODA
KOČEVJE
čestita vsetn delovnim ljudem in kolektivom k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju
Okrajna
zadružna
zveza
Kočevje
čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju vsem delovnim ljudem, kolektivom in društvom
ELEKTRO
KOČEVJE
čestita vsem odjemalcem in delovnim kolektivom k Dnevu vstaje 22. juliju
»AVTO
Splošno avioprevozništvo Kočevje
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom za praznik 22. julij Dan vstaje slovenskega ljudstva
Šport in telesna vzgoja
Posvet nogometašev pred novo sezono
Kratke šahovske vesti
Pred novo nogometno sezono so se zbrali pretekli četrtek v »Gaju« nogometaši Partizana na koristen posvet, ki se ga je udeležil tudi društveni predsednik čuk in tajnik Arko. Tov. Cuk je analiziral opravljeno delo nogometašev v pretekli sezoni, jih opozoril na nekatere napake, ki so bile storjene, in pohvalil člane, mladince, zlasti pa pionirje, ki so bili najbolj uspešni. »Napačno bi bilo, če bi vas grajal za nedostatke,« je dejal tov. čuk, »igrati nogomet v prvenstvenih tekmovanjih ni lahko. Vsako nedeljo ste igrali tekme, pa naj je padal dež, pihal mrzel veter, v mrazu ali pa v žgočem soncu. Vsako drugo nedeljo pa ste igrali na tujem, tja do Kamnika in Mengša. Včasih ste bili uspešni, pa tudi neuspeh vas ni omajal.«
’ »Nogomet je moška igra,« je nadaljeval tov. čuk, »to pa še ne pomeni, da morate biti surovi in nedisciplinirani. Ni lahko biti dober nogometaš, skromen, delaven, vztrajen, preudaren in discipliniran igralec. Do gostov se je treba dostojno obnašati, kot to liči olikanemu človeku. Bodite še vnaprej dostojni, da ne boste kvarili ugled društvu.« Ko je končal z analizo dela, je nakazal smernice za novo sezono in nogometno vodstvo opozoril zlasti na to, da posveti vso pažnjo kolektivu, ki bo z vztrajnim delom (treningi) porok za dobro igro.
»Intenzivno in redno je treba trenirati,« je nadaljeval tov. Maver, »če hočemo v ostri konkurenci dolenjskih klubov zasesti čim-boljše mesto. Prvaki skupin Kamnik, Postojna, Ljubljana1 in dolenjski prvak bodo igrali med seboj, prvak pa bo igral v sloven-sko-primorski ligi. Pot navzgor torej ne bo lahka.« Ko je končal tov. Maver, je nadaljeval tov. Andlovič: »Dobro bi bilo, da se organizira B moštvo. Pripravljen sem poiskati igralce med člani sindikatov, ki so na tekmovanjih pokazali, da znajo igrati dober nogomet.« Vsi navzoči so se s predlogom strinjali.
Mlajši rod (Pičo, Uranič, Priča) je predlagal, da naj A in B moštvi skupno trenirata. Prvi pol-
—
OBVESTILO
Obveščamo vsa društva In organizacije, da brezplačno objavljamo sporede In nastope, k| niso vezani na dohodke. Zaželjene objave nam pošljite en teden pred izidom številke.
Uredništvo »Novic«
čas naj oba trenerja obdelata z igralci vse potrebne elemente igre, drugi polčas pa naj se igra na dva gola tako, da igra napad A moštva proti lastni obrambi, ravno tako B moštvo proti lastni obrambi, če ne bo mogoče sestaviti B moštvo, naj ga nadomeščajo mladinci, čim bo na igrišču 24 in več igralcev, se bo zanimanje za nogomet znatno dvignilo. »Interesentov je dovolj,« je zaključil tov. Uranič. Koristen nasvet je bil soglasno odobren.
Tov. Komac, trener moštva, se je strinjal s tem, da še vnaprej trenira moštvo pod pogojem, da: igralci brezpogojno ubogajo in redno hodijo na trening. V ožji nogometni odbor so bili ponovno enoglasno izvoljeni kot trener moštva tov. Komac, kapetan moštva tov. Anton Pirnar, kot člana pa tov. Maver in Bižal.
Posvet nogometašev se je s tem zaključil in nogometaši so se veselih obrazov razšli, že prvi trening po posvetu, ki ga je vodil izkušeni stari trener moštva tov. Komac, je pokazal, da zanimanje za nogomet ni nazadovalo. Na
igrišču je bilo 16 članov prvega moštva. Trening mladincev, ki je bil v ponedeljek, pa tudi gl bil dosti slabši.	vk.
M—a—
Kljub poletju, v katerem navadno šahovska dejavnost nekoliko zamre, je bilo v zadnjem času v Kočevju nekaj pomembnih prireditev. Ob rudarskem prazniku je šahovsko društvo »Svoboda« na Rudniku organiziralo moštveni turnir na osmih deskah. V turnirju, ki so se ga udeležile sindikalne podružnice proizvodnih podjetij, so
'Ti.*
zanesljivo zmagali slavljenci; leti so sodelovali celo z dvema moštvoma.
•
Osrednji dogodek bi moral biti gostovanje v Kočevju sovjetskega velemojstra Auerbacha. žal iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče dobiti cenjenega gosta na določeni dan in je zato simultanko igral domači internacionalni mojster mojster Vidmar mlajši. V 5 in pol ure trajajoči prireditvi je mojster 20 partij dobil, 11 remiziral in dve partiji izgubil. Dobila sta Vovk Peter in Jarc Alojz, medtem ko so remizirali Mohar Rudolf, dr. Lukane Slavko, Hočevar Ludvik, Li-sac Matija, šafar Rudolf, Melio Ivan, Podpečan Franjo, Strah Jože, Mestek Franc, Dejak Janez in Gorše Simon.
•
Pomembno je bilo sodelovanje najboljšega mladinskega šahista v Kočevju na slovenskem mladinskem prvenstvu za posameznike v Rogaški Slatini. Za širšo šahovsko javnost neznano ime — Me-
stek — je že v predfinalu opozoril nase, ko je izgubil samo eno partijo, premagal lanskega mladinskega prvaka in se uveljavil v finale. Poseben način računanja točk za generalni plasman Mestku ni ustrezal in je končno delil 6. mesto. Vsekakor pa je tudi to uspeh, saj predstavlja slovensko mladinsko prvenstvo dokaj močan turnir. Mestkovega uspeha smo veseli in upamo, da bo njegov uspeh podžgal ostale šahiste iz vrst gimnazijske in vajeniške mladine k aktivnejšemu šahovskemu udejstvovanju.
•
šahovsko društvo v Kočevju je nabavilo demonstracijsko desko in s tem so dani pogoji za prirejanje teoretskih tečajev in prikazovanje važnejših partij iz domačih in tuji hturnirjev. V ponedeljek, 23. julija bo demonstriral potek in nekatere partije iz zadnjega dolenjskega prvenstva za posameznike inž. Volk Slavko. Vsi šahisti vabljeni.
ZSIBSi/ll lEOTIIICIEl
Enajsterica Partizana
KRIŽANKA
Nogomet v Osilnici
Srečali sta se nogometni moštvi Osilnica in Pleščani. Niso to nogometaši kar pod to besedo razumemo. So pač mladi fantje domačini, nekaj jih je dijakov, ki so prinesli nekaj znanja in kar je glavno, voljo do nogometa s šolskih igrišč. Toda kljub pomanjkljivosti, kot so neurejeno igrišče (ki je tu-
šeno spodbujali igralce. V prvih 15 minutah so prišli v vodstvo Pleščani, toda Osilničani so kmalu najprej izenačili potem pa prešli ob koncu prvega polčasa v vodstvo s 3:1.
Drugi polčas so Pleščani uredili kmalu izenačili 3:3. Igra
Danči. Tako se je končala tekma v prid Osilničanov z rezultatom 5:3.
Osilnica je zmagala zasluženo. Igrali so požrtvovalno in si nesebično podajali žogo. Posebno se je izkazal vratar Malnar Jože. Pohvaliti je treba tudi oba Grabnarja, ki sta dala vsak po dva gola. Prav tako Vertnik Vlado (1) in požrtvovalna Igralca Kovač Jože in Tomec Franc.
Med Pleščani pa Osvald Milan (2) in Žagar Andrej (1) in Turk
Vodoravno: 1. vzklik datumu v križanki, 12. kratica za partizansko vojsko, 14. rimski pozdrav, 15. makedonski praznik vstaje, 16. prvi slovenski komandant, narodni heroj, 18. največji sovjetski letalec in padalec, 20. kratica za Narodni dom, 21. skrajšano: in drugo, 22.
oklenjen, ovit, 4. epska pesnitev Marina Držiča, ki prikazuje borbe primorskih Hrvatov zoper Benečane, 5. daljša oblika od nikalnice ni, 6. najvzhodnejša točka Sovjetske zveze, 7. mesto na Malajskem polotoku, ki se ravno sedaj bori za neodvisnost od Vel. Britanije, 8.
dva enaka samoglasnika, 23. prvi tretja, peta in četrta črka pod 49.
napad in
je postala zanimiva in napeta. Ne-
di neprimerno), jih je bilo lepo gle- kaj časa je bila sreča na obehstra- Branko dati. Gledalci, domači kmetje, če- neh. Vendar je Osilničancm uspelo	Gledalcev je bilo nekaj nad sto.
ravno nevajeni takih prizorov, so dati gol po Grabnar Cvetku in še	Sodil je zaradi slabih in težkih
se kmalu vživeli v igro in navdu- eno priliko je izkoristil Grabnar okoliščin srednje dobro Jarm Stane.
Izid žrebanja nagradne križanke »Preskrba rudarjev"
dve črki od 12. vodoravno, 24. društvo narodov, 25. oslovski glas, 26. vrsta pesnitve, 28. skrajšani naslov za vojaka, 29. zali, krasni, 31. zavetišče partizanov blizu Kočevja, tudi znamka koles, 34. dva samoglasnika, 35. peta, sedma, prva in šesta črka pod 16. vodoravno, 36. števnik, 37. orodje, 39. tu-
vodoravno, 9. skrajšano: adiranje, 10. zapor, temnica, 11. šahovski izraz za številko, 12. Reka v Egiptu, 13. vas pod Žužemberkom, znana po težkih borbah iz NOV, 17. nemško: na, 19. zaimek, 26. žensko ime, 27. del roke, 30. brezno, ponor, 32. zaimek, 33. težko delati, 38. naliv, 38a uta, spletena iz šib
Komisijo so sestavljali trije reševalci: Ambrožič Janez iz Ortneka, Gornik Mojca iz Ribnice In Rupe Marija iz Kočevja. Žrebanje je bilo javno v prostorih uredništva. Listke je vlekla Sonja Rutar iz Kočevja, žreb je takole razdelil nagrade:
1.	nagrado prejme Bartol j Robert, Kočevje, Trg svobode
2.	nagrado prejme:	Prijatelj
Angela, Kočevje, Reška 22
3.	nagrado prejme:	Bončina
Irenka, Kočevje, Ljubljanska c. 19
4.	nagrado prejme: Rutar Sonja, Kočevje
5.	nagrado prejme:	Komac
Ivan, Kočevje, Podgorska ulica
6.	nagrado prejme:	Benčina
Ivanka, Travnik 83, Loški potok
7.	nagrado prejme: Dejak Zalita, Kočevje, Trg 3. oktobra
8.	nagrado prejme: Jamnik Duško, Kočevje, Cankarjeva 7
9.	nagrado prejme: Janc Ivanka, Kočevje, Trg 3. oktobra
10.	nagrado prejme:	Kramar
Marija, Kočevje
11.	nagrado prejme: Tanko Anica, OLO Kočevje
12.	nagrado prejme: Klun Marta, Kočevje, Ljubljanska 34
13.	nagrado prejme: Vesel Jožica, sodišče Kočevje
14.	nagrado prejme: Tanko Anica, Hrovača 27, Ribnica
OBVESTILA
KOČEVJE
Rodile so: Nckič Sabina, gospodinja iz Kočevja — dečka; Kač Štefanija, gospodinja iz Dolge vasi — dečka; Majerič Elizabeta, gospodinja iz Gorenja — dečka; šija-nec Štefanija, gospodinja iz Dolge vasi — deklico; Vovk Danica, gospodinja iz Kočevja — dečka; čin-kel Marija, gospodinja iz Slovenske vasi — dečka; Krošelj Marija, tekstilna delavka iz Gorenja — deklico; Bavec Frančiška, gospodinja iz Kočevske Reke — dečka; Skok Darinka, kmetovalka iz Planine — dečka.
čestitamo!
Poročili so se: Janežič Milan, fi-nomehanik iz Kočevja in Hlastec vd. Grešak Dragica, nameščenka iz Kočevja; žagar Slavko, miličnik iz Predgrada in Rudež Darinka, tekstilna delavka iz Kočevja; Grčman Alojz, gozdni delavec iz Koprivnika in Malner Darinka, gozdna delavka iz Koprivnika; Špehar Ivan, tekstilni delavec iz Kočevja in Fugina Marija, gospodinjska pomočnica iz Predgrada; Poje Jože, logar iz Mlake in Ožbolt Julijana, žlvinorejka iz Primožev.
čestitamo!
Umrl je Lavrič Franc, mali posestnik iz Dolge vasi — star 76 let.
RIBNICA
Rodili sta: Klun Marija, gospodinja iz žlebiča — dečka in Levstik Angela, delavka iz Ribnice — deklico.
čestitamo!	i
Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef 389. Tek. račun pri 'podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388..— Letna naročnina znaša 240' din, polletna 120 din in je plačljiva naprej. — Zr inozemstvo 500 din oziroma 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina Plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo.
Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje
Poročila sta se: češarek Fran- Želn sl je pri delu na poravnalnem
čišek, zidar iz Dolenje vasi in Tanko Ana, kmečka delavka iz Nemške vasi.
čestitamo!
Umrli sta Arko Marija, kmetovalka iz Otavic — stara 70 let in Mam Marija, gospodinja iz Lipovca -— stara 50 let.
LAŠČE
Rodili sta: Pirnat Julijana, gospodinja iz Velikih Poljan — dečka in Zakrajšek Ana, gospodinja iz Velikih Lašč — deklico.
čestitamo!
Umrla je Pečnik Frančiška, kmetovalka iz Velikih Lašč — stara 55 let.
DOBREPOLJE
Rodila je Krašovec Rozalija, kmetovalka iz Tržiča — dečka.
Poročila sta se: Pogorelec Ivan, kmetovalec iz Podtabora in škuf-
stroju poškodoval prste na desni roki; Jurjevič Micka, žlvinorejka iz Dol. Brige si je pri padcu poškodovala nogo; Jamnik Rozalija, delavka iz Kočevja si je s skobel-nim strojem poškodovala dlan desne roke; Trdin Jožeta, mizarja iz Mlake je poškodoval po telesu kos lesa, kateri je odletel od krožne žage; Semen Marijo, delavko iz Kočevja je poškodoval po telesu kos lesa, kateri je odletel od ro-bilnika; čuk Ferdinand, delavec iz Kočevja si je s krožno žaigo porezal prste; Slanič Janez, tesar iz Kočevja se je polil s katranom in dobil opekline na roki in obrazu; Bele Silva, delavka iz Kočevja si je pri delu na skobelnem stroju poškodovala desno roko; Usenik
15.	nagrado prejme: Bizjak Marija, Kočevje, Črnomaljska 6
16.	nagrado prejme: Rupe Marija, Kočevje
17.	nagrado prejme: Klepač Rudi, Kočevje, Trg svobode 38
18.	nagrado prejme: Ribič Marija Briga, Nova sela
19.	nagrado prejme: Bižal Marija, Kočevje, Trg svobode 12
20.	nagrado prejme: Kod Vika, Kočevje.
Do napovedanega dne je uredništvo prejelo 686 rešitev, največ iz Kočevja, Ribnice in ostalih krajev. Med rešitvami je bilo veliko napačnih, največ pri 29. vodoravno, pravilno je »ronicl«, premnogi pa so imeli »ranici«. Več napak I>a je bilo tudi v ostalih delih besedila. Za prvo nagrado so bili še izžrebani, a so imeli napačno rešitev: Zakrajšek Frančiška, Kočevje; Sušilo Davor, Kočevje; Drobnič Ljubo, Kočevje; Pečnik Tina, Velike Lašče 40; Fink Metka, Željne; Poje Filip, šalka vas 34; Rus Janez, Loški potok; Marin-celj Matija, Dolenja vas; Benčina Marija, Kočevje; Štimac Anica, Papeži; Ribič Ivan, Rudnik; Tanko Metka, Hrovača; Jeriha Duško, Kočevje. Napačno rešitev pri žrebanju II. nagrade so imeli: Čuček Katica, Rudnik 98; škrabec Marjana, Ribnica 158; Zakrajšek Nada, Kočevje; Hren Jožefa, Rožna ulica, Kočevje; Otoničar Jernej, Kočevje; Tanko Marica, Kočevje; Marinč Peter, Branik; Bre-mec Marija, Trata 19; Rožič Darinka, Kočevje; Artač Peter, Kočevje; Beno Nada, Mlaka; Kržc Jože, Kračali.
Več napačnih rešitev je bilo tudi pri žrebanju ostalih nagrad. Komisija je tudi zavrnila nejasno
je žensko ime, 40. teniški izraz,
42.	kratica za našo armijo, 44. čutilo, 46. judovsko moško ime, 49. radijske napeljave, 52. pripraviti jed, kosilo, 54. žensko ime, 55. in tako dalje, 56. šesta in štirinajsta črka v abecedi, 57. punski vojskovodja, strah rimskih otrok, 59. vas pri Ljubljani, 61. sneg v sklonu, 63. namakalne napeljave — jarki, 65. ljudje, ki jim je narod dal najvišje priznanje, junaki, 66. skrajšano doktor.
Navpično: 1. Naš jugoslovanski narodni heroj, tudi mesto v Banatu, 2. moško ime skrajšano, 3.
(pasitrska), 41. francoski spolnik,
43.	dva enaka soglasnika, 45. priimek pisatelja Prežihovega Voran-ca, tudi pripravljalen jedi, 46. učitelji etike, 47. reka na Koroškem, ki jo tudi pesem opeva, 48. srednjeveško vitezovo orožje, 50. ognjenik Etna v sklonu, 51. isto kakor 20. vodoravno, 52. odraz dobre volje in razpoloženja (samostalnik), 53. sedma in tretja črka pod 4. navpično, 56. nedoločni števnik, 58. žensko' ime, 60. njega, 61. kratica za slovenski narod, 62. nota, tudi črka v abecedi fonetično, 64. peta črka pod. 1 vodoravno in peta črka pod 65. vodoravno.
bri^too^ptoščo^pŽšSvaf1 desno naP*'sa™ aU slabo vidno popravijo- priznavati 27. galeriji, 29. ronicl,
roko; Sevšek Jože, delavec iz Kočevja si je s tračno žago poškodoval prste na desni roki; Gržina Jožefa, delavka iz Kočevja se jc
ne rešitve.
Izžrebane reševalce prosimo, da se do 28. julija t. 1. oglasijo na uredništvu Novic, kjer bodo dobili
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. preskrba, 9. ZK, Navpično: 1. premog, 2. rutina, 11. Pero, 15. rudarjev, 16. lubadar, 3. edinole, 4. saka, 5. kri, 6. rj, 7. 18. etiki, 19. separacija, 21. mina, bestiji, 8. averzija, 9. zlatar, 10. 22. otreti, 23. anat, 24. ono, 25. kurivo, 11. pacati, 12. edinica, 13.
raja, 14. orati, 17. ba, 20. pen, 22. original, 25. prepečem, 26. anatomija, 28. elevacije, 30. iški, 32. an,
zbodla s šivanko in poškodovala P!>{r<liia 7:1 ‘Ivig nagrade pri tr-
Julija, kmetovalka iz Kolenče v ožbalt Slavko, delavko iz Ko- Saškem P°dJetJu »Preskrba
* TTVflTIPPli A ntrvn vsiorvvrvnrv&o i rr **	’	, .	,	. flopinir// l?u(1nilr Komtvut
vasi; Francelj Anton, pismonoša iz Ponikev in Žnidaršič Marija, trg. pomočnica iz Vidma.
Čestitamo!
Umrli so: Novak Ivana, preužit-karica iz Zdenske vasi — stara 94 let: Tomšič Ivana, gospodinja iz
čevja je stisnil v prst leve roke stroj za štancanje; Jurič Vid, gozdni delavec iz Kočevja si je pri podiranju drevja poškodoval levo nogo, desno roko in hrbtenico; Pan-tar Ludvik strojni ključavničar iz Kočevja si je pri kovanju strugar-Ponikev — stara 84 let; Križman skega noža izbil dva zoba in dobil
d ar jev« Rudnik Kočevje.
31. elegija, 33. AŠK, 35. epi, 36. anketa, 39. ki, 40. po, 41. vena, 43. ono, 44. Nil, 45. obračati, 47. Lampe, 49. dr., 50. celeti, 52. kirurg, 54. kalim, 56. nato, 58. jamar, 59. ovoj, 60. sekanta, 61.
ena, 62. pesek, 63. Jakac, 64. znam. 60a te.
34. kilogram, 34a dobrave. 37. kol, 38. enak, 40. podkop, 42. atenej,
44.	neumen, 46. Itaka, 48. pra, 51. itak, 53. rana, 55. los, 57. ona,
O B 3 A V E
Ana, preužitkarica iz Rapljevega
__ stara 74 let; Krašovec Jože,
otrok iz Tržiča — star 1 uro.
predgrad
Poročila sta se Kavšek Josip, kmetovalec iz Močil in Pešelj Ivana, kmetovalka iz Močil.
čestitamo!
KRONIKA NESREČ
Ponesrečili so se: Curl Jože, mizarski pomočnik iz Kočevja si je z rezkalnim strojem prerezal palec z električnega droga in si poškodo-leve roke; Dolšak Marija, delav- val dušno stran brade; Anzeljc ka iz Slovenske vasi si je z mi- Angela, gozdna delavka iz Malega zDrskim strojem poškodovala prste loga je padla z voza in si poško-na levi roki; Zajc Franc, mizar iz dovala levo ramo.
opekline po obrazu; Petrič Jože, delavec iz Sodražice si je s krožno žago prerezal kazalec leve roke; Oražem Ludvik, mizarski pomočnik iz Lipovca si je z rezkalnim strojem poškodoval roko; Kaplan Marjan, delavec iz Rakitnice je padel s kolesa in si poškodoval zapestje desne roke; šega Danica, gozdna delavka iz Glažute je padla z voza in si poškodoval desno nogo; Šterk Janez, cestar iz Starega trga je padel s kolesa in dobil pretres možganov; Žnidaršič Ivan, električar iz Velikih Lašč je padel
KINO
»JADRAN«, Kočevje; od 20. do 22. julija ameriški barvni film »Generalni inšpektor«; 24. in 25. julija ameriški film »Kraljica Kristina«; 26. in 27. julija ameriški film »Ona išče srečo«; 28. in 29. julija ameriški barvni film »Simeronska roža«; 1. in 2. avgusta francoski film »Moja mala norost«.
»SVOBODA«, Rudnik: 21. in 22. julija ameriški film »Lažni Adam«; 28. in 29. julija angleški film »žena na ladji«.
LOŠKI POTOK: francoski film facij«.
21. in 22. julija »Mesečnik Bom-
POZIV
UPRAVIČENCEM OTROŠKIH DODATKOV
Pozivamo vse one upravičenec otroških dodatkov, ki so lastniki ali solastniki zemljišč, katere so oddali v brezplačen zakup kmetijskim zadrugafn, državnim posestvom ali katerim koli organizacijam oziroma ustanovam, da to takoj sporoče zavodu za socialno zavarovanje v Kočevju. Po spremenjeni uredbi o otroških dodatkih (Uradni Ust FLRJ št. 26 56) namreč oddaja v brezplačen zakup bremeni lastnika oziroma solastnika zemlje, kot da sam uživa zemljo. S pravočasno priglasitvijo bodo upravičenci omogočili zavodu, da
bo čimprej izdal nove odločbe in da ne bodo nastala večja preplačila, katera bodo morali upravičenci vračati. Zavod bo sicer sam izvršil določbe spremenjene uredbo po uradni dolžnosti.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Kočevje
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo Imajo: v soboto
21.	julija od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju »Preskrba Kočevje«, v Ribnici pa »Prehrana Ribnica«. V soboto 23. julija od 8 do 12. in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina » Sadje-zelen ja va, Kočevje«, v Ribnici KZ — trgovina z mešanim blagom, Ribnica.
Iz naših krajev
06 rof)u razstave najmlajšifL v Kočevju
Program radijske oddaje v Laščah
V nedeljo 22. t. m. bo v »Ščiti« v Velikih Laščah druga javna radijska oddaja »Za našo vas«. Ob Dnevu vstaje in odkritju spomenika padlim borcem v Dobrepolju sta priredila to oddajo Radio Ljubljana — kmetijska redakcija in pa občinski odbor Zveze borcev Lašče.
Tega dne bo v Velikih Laščah zelo živahno, saj se že dolgo pripravljajo nanj. Tako bo kmetijska zadruga Velike Lašče organizirala zanimivo razstavo kmetijskih strojev in potrebščin. Razstavljala bodo podjetja: Kmetišski magazin, Tovarna močnih krmil, Agrotehnika, Zadružna založba »Kmečka knjiga« iz Ljubljane in podjetje Agroservis. Kakor vidimo, se je Radio Ljubljana povezal z različnimi podjetji in ustanovami in če sedaj upoštevamo geslo »V slogi je moč!« bo v nedeljo v Velikih Laščah res lepo in zanimivo.
Spored same radijske oddaje pa je zelo obširen, zanimiv in seveda tudi zabaven. Izvajali ga bodo radijski sodelavci in domači neznani talenti. Dopisniki kmečke redakcije bodo nagrajeni, prav tako tudi odgovori na anketo, ki jo je kmetijska redakcija pripravila. Prav gotovo bo novost to, da bodo izvedli glasovanje o radijskih kmetijskih oddajah. Mnenje vsakogar bo merodajno, še posebno pa mnenje tistih, katerim so te oddaje namenjene.
In kakšen bo spored oddaje ? Najprej bodo radijski sodelavci seznanili prebivalstvo s stvarmi, ki jih najbolj zanimajo. Komentirali bodo o raznih rešenih in nerešenih agrarnih vprašanjih, se pogovarjali s kmeti o njihovem delu in jim dajali nasvete. Potem bo pa vesel spored. Za smeh in dobro voljo bodo poskrbeli Lipe iz Kranja, Tone iz Velikih Lašč in pa Jurček Vse vid. Naše lepe narodne pesmi bosta pela ob spremljavi Avgusta Stanka Dana Filipčičeva in Fran * V
SESTANEK V POLOMU
Pred dnevi so se zbrali prebivalci Poloma in Seča na skupni sestanek in nae njem izvolili iniciativni odbor prostovoljnega gasilskega društva. Izvoljeni odbor se je za stvar zavzel in je ukrenil vse potrebno, da so že ustanovili v Polomu gasilsko društvo, ki bo imelo za delovno področje Polom, Vrbovec, Seč in Kukovo. Gasilsko društvo je tu nujno potrebno, saj so tl kraji oddaljeni od Kočevja okoli 14 km. čeravno je društvo v finančni stiski, upajo, da se bodo ob pomoči prebivalcev in podpori oblastvenih organov in podjetij dale preobroditi vse težave.
JUBILEJ V SMUKI
Na Smuki je 14. julija letos praznoval 70-letnico rojstva Franc Klkel. Čeravno je Kikel po rodu Kočevar, je bil kljub temu vedno slovenski rodoljub. To se je tudi izkazalo v letu 1941, ko so se drugi Kočevarji odselili, on pa je s svojo družino ostal tu. Za časa NOB so partizanske edinice našle pri njem vedno zatočišče in pravo pomoč.
RAZSTAVA TOBAČNIH IZDELKOV V SKOPLJU
V Skoplju nameravajo prirediti veliko razstavo našega tobaka, na kateri bi se tuji kupci podrobneje seznanili z lastnostmi tobaka domačega pridelka. V zadnjih letih narašča proizvodnja tobaka v naši državi in bo skoraj dosegla količino 50.000 ton. Vzporedno s tem pa narašča tudi izvoz tobaka. Za sedaj izvažamo samo 40 odst. proizvodnje, čeprav drugi pridelovalci, kot sta Grčija in Turčija, izvažajo tudi do 80 odst. Tako smo lani izvozili 15.000 ton tobaka.
Koren. Pa še arijo iz operete »Lec-tovo srce« bosta zapela Jana Osojnikov in Zmago Benčan. Seveda ne smemo pozabiti Veselih planšarjev, Beneški fantov in štirih kovačev, kakor tudi ne domačih neznanih talentov iz Bruhanje vasi, Velikih Lašč, Turjaka itd.
Prav gotovo bo oddaja vesela in zanimiva, za okrepčilo pa bo poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče.
Oddaja ne bo samo velik dogodek za Velike Lašče, ampak bo manifestacija vsega velikolaškega prebivalstva.	Kr.
V akciji za »Novice" v Sodražici
Neprijetno me je presenetila vest iz uredništva Novic, da premore cela sodraška občina samo kakih 70 naročnikov Novic, ali drugače povedano, da smo na prvem mestu v okraju, če štejemo od zadaj navzgor. »Stanje je treba izboljšati, in to čimprej!« sem si tedaj dejal.
Bilo je v nedeljo pred praznikom Dneva borcev — 4. julijem. Tisti dan smo imeli v Sodražici sejo občinskega odbora ZB. Po seji pa sva s tov. Stanetom Veselom napravila kratek »bojni« načrt. Tov. Vesel je vzel s seboj večje število posebne izdaje Novic, iz žepov pa so nama gledale naročilnice in vabila. Začela sva od mize do mize, kje drugje pač kakor v gostilni, kjer je bilo zbranih vse polno ljudi. Začetni uspeh naju je opogumil. Seveda je bilo potrebno precej brusiti jezike, posebno pa pri tistih, ki še ne vedo, kolikšnega pomena je dober časopis v hiši. Tako sva preromala obe gostilni, pa še na trgu sva dobila nekaj novih. Pri akciji za nove naročnike nama je najbolj »pil kri« Papežev iz žigmaric. Fant je bil od kraja zelo trd. Dejal je, da je pripravljen plačati liter vina, samo da ga ne bi »prepričala za nove cajtnge«. Svoje mnenje pa je kmalu spremenil v toliko, da je podpisal naročilnico za Novice. Ker se je vsa stvar tako dobro končala, je dal pa še za liter vina. Naša družba ga je izpila na dolgo življenje priljubljenih Novic. (Papeževemu na uho: »Ne zameri mi, če sem te takole mimogrede spravil v časopis!«) In rezultat akcije ? Nad 30 novih naročnikov v pičlih 2 urah. S tov. Veselom sedaj čakava na poročilo Lojzeta Lovšina in Lada Levstika, mizarja v »Stolarni« Sodražica, ki sta obljubila, da bosta pridobila vsak po 5 novih naročnikov v svo-
jem podjetju. Poštar France pa nama je svečano zatrdil, da ima zaenkrat »ugledanih« že najmanj 10 novih naročnikov. Obljuba dela dolg. Upravičeno torej pričakujemo, da omenjeni tovariši svojo obljubo izpolnijo v čim krajšem času. Tako! Prva akcija je bila zadovoljiva. Tej bodo sledile druga, tretja, verjemite, da ob podpori sedanjih naročnikov Novic, ki list zelo cenijo. In navsezadnje! Saj so Novice naš časopis, pišejo o naših krajih in naših ljudeh in za naše ljudi. Zato, dragi prijatelji, ko pride do vas nabiralec novih naročnikov, naročite list, saj za tistih 240 din, kolikor stane letna naročnina, res ne boste obubožali in za nikogar ne predstavlja ta znesek večji finančni izdatek. Nikomur ne bo žal, kdor bo imel v svoji hiši Novice. O tem lahko povedo dosedanji naročniki lista. Zato, naročajte Novice, vsako drugo soboto pa se boste vedno znova veselili po-šatrjevega prihoda in Novic, ki vam jih bo prinesel.
Karel Oražem
Op- uredništva. Zahvaljujemo se tov. Veselu, Oražmu in vsem drugim, ki nam pomagajo pridobivati nove naročnike. Kljub velikemu številu naročnikov, ki jih je list v borih 6 mesecih pridobil, je v našem okraju še več večjih krajev, kamor Novice še niso povsem prodrle.
Pričakujemo več pomoči od množičnih organizacij, predvsem pa SZDL, saj so Novice vendar njihov časopis in upamo na več sodelovanja pri pisanju in nabiranju novih naročnikov.
Akcija v Sodražici naj pokaže tudi vsem drugim, kako je mogoče s pravilno agitacijo nabrati več novih naročnikov.
»Jutri bo v vrtcu razstava, ali boš šla pogledat ?« Dvoje vprašujočih, modrih oči se je uprlo v mater. V tem pogledu je bila skrita tiha prošnja: mama, ne reci, ne! Ljubeznivo se ji je nasmehnila: »Seveda bom šla.« Deklica je ponosno dvignila glavo; na ljubkih ustnicah ji je zaigral smehljaj sreče: moja mamica je vesela vsega, kar naredim, m me razume.
Res, bila je med prvimi. Obstala je na pragu in molčala. V tem trenutku bi bila vsaka beseda odveč. Ko sem jo pogledala, se mi je zdelo, da so jo objele mehke, tihe sanje. Ob cvetju na oknih, ob pravljičnih slikah po stenah’ in soncu, ki je prav zvedavo kukalo skozi okno, je za trenutek pozabila na vsakdanje življenjske skrbi. V mislih se je preselila k svoji hčerki v svet pravljic in brezskrbne mladosti. Molče je stopala od mize do mize in pozorno ogledovala vsak izdelek, M so ga ustvarile drobne, včasih še malce okorne roke cicibanov. Pri mizi, na kateri so bili razstavljeni izdelki mlajše skupine, se je ustavila. Na majhni risbici je bilo napisano »Vesna«, poleg imena pa še »Mamica praznuje«. Ustnice so se raztegnile v srečen smehljaj. Njen vprašujoči pogled mi je razodel, da ne ve, kaj je hotel njen otrok povedati s temi črkami. Hotela sem ji pomagati, toda še preden sem izvršilo svojo namero, me je vprašala: »Tovarišica, zakaj je tu narisala ženo, ki stoji poleg hiše, mnogo večjo kakor pa hišo?« Zelo zanimivo! Majhna hišica, velika žena, kakor Guliver med pritlikavci. Toda Vesna ni hotela upodobiti ne pritlikavcev in ne velikanov, narisala je po svojem razumu. Risba zgovorno pove, da ta deklica ne goljufa materino ljubezen. Majhna hišica je njen dom in žena njena ljuba mamica. In zakaj jo je narisala večjo?
Značilno za predšolskega otroka je, da pri njem čustvo in fantazija prevladujeta. Zato otrok riše tiste predmete ali osebe, ki so mu čustveno blizu, ki jih ima rad, sorazmerno večje od tistih, ki zanj niso pomembne.
Ali so vsi obiskovalci razstave občutili tako, kakor Vesnina mati? O tem dvomim! Misel, da so nekateri prišli na razstavo samo zaradi formalnosti, dolžnosti ali morda celo iz gole radovednosti, mi je stisnila srce. Le redko kdo se je še sklonil nad izdelek. Večina je opa-
Nastanek kočevskega rudnika
Na podlagi dosedanjih geoloških študij m izsledkov pri raziskavi kočevske planote postavljajo nastanek premogovnega nahajališča v zemeljski novi vek, in sicer v terciar, v tako imenovano pontij-sko stopnjo.
Osnovno premogovno kadunjo tvorijo apnenci zgornje in spodnje krede, ki ležijo v veliki slnklinali trijadnih apnikov, katere severni rob predstavlja hrbet Kočevskega Roga, južnega pa pogorje Mestnega hriba in Fridrihštajna.
že v starejši oligocenskl dobi se je izvršilo večje gubanje zemeljske skorje širšega področja, lokalno z nastankom Fridrihštajna in Mestnega hriba, kakor tudi same kočevske planote.
Odvodnjavanje tega ozemlja je bilo zaradi poroznosti apnencev v glavnem podzemeljsko, kar je imelo za posledico kraške tvorbe, ki so v milijonih let dobile značaj tipičnih kraških pojavov s ponikalnicami, vrtačami in podzemeljskimi jamami.
CITAJTE IN SIRITE »NOVICE«! ZA 240 DINARJEV LETNO VAS »NOVICE« OBIŠČEJO VSAKO DRUGO SOBOTO
Osnovni pogoj za možnost nastanka premogovne kadunje je bilo postopno ugrezanje površine do ali malo iznad korozijske baze, v našem primeru do nivoja kraške podtalnice. To ugrezanje se je izvršilo do zgodnjega pontika, nakar je plitvo pontijsko morje preplavilo ta predel in omogočilo sedimentacijo flore ter tako tvorbo premogovnega sloja.
HIDROLOŠKE ZANIMIVOSTI
Vodni režim kočevske planote ni še do kraja preiskan. Reka Rin-ža, ki pride pri Slovenski vasi iz podzemlja na dan, že po kratkem toku po površini pri Livoldu zopet ponikne v kraških požiralnikih. Predstavlja verjetno le ponovni površinski tok Bistrice, ki teče skozi Ribnico in Dolenjo vas ter ponikne 3 km zahodno od Slovenske vasi. Po vsej verjetnosti se Rinža v podzemeljskem toku izliva v Kolpo.
Nadvse zanimiv je primer odtoka jamske vode. Glavni izvozni šaht, skozi katerega se tlači jamska voda na površino, je le dober kilometer od levega brega Rinži-ne struge. Jamska voda pa ne odteka v Rinžo, marveč teče proti Rogu, pred pogorjem trikrat ponikne v kraške jame ter prihaja na
dan onstran Roga v Podturnu, odkoder teče potem po površini v Krko.
Po vseh teh pojavih sklepamo, da imamo na kočevski planoti prav verjetno opravka tudi s podzemeljsko bifurkacijo. Obstaja namreč možnost, da se ob visokem vodnem stanju cepi vodovje Rin-že, ki pošilja del svoje vode v Kolpo, drugi del pa v Krko.
Vzdolž Rinže gre tektonska prelomnica. Ta deli v hidrološkem pogledu kočevsko planoto v dva zanimiva dela. Južni del vodo oddaja, severni del pa jo požira. Tako imamo na južnem, desnem bregu Rinže, ob pobočju Mestnega hriba vrsto studencev, od katerih eden napaja tudi mestni vodovod, v drugem pa se trenutno vrše kap-tažna dela. To so studenci: staro zajetje, Rožni studenec, Mrzli studenec in Ubrih. Vsi ti studenci so po vodnih rezervah v sušni dobi količinsko slabi, razen Ubriha pri Slovenski vasi, ki predstavlja za bodoči program povečanja vodovoda glavno bazo.
Iz vseh teh ugotovitev sledi, da se nudi hidrologom zanimiva in hvaležna naloga, razvozlati skrivnost kompliciranega pretakanja podzemeljskih vod na Kočevskem.
zovala le dekoracijo, ljubko pohištvo in vse tisto, kar daje vtis, da si v svetu pravljic.
Če opazovalec, ki nima nobenega opravka z otroki, ne razume teh »čečkarij«, kakor jih mnogi imenujejo, bi se to dalo opravičiti. Ni pa besed, ki bi opravičile roditelje, ki nočejo razumeti svojega otroka in njegovega ustvarjanja. Vem, da se bo kdo našel, ki bo rekel: to pa res ni važno, ali zna risati, modelirati, gubati itd. ali ne. Morda res ni življenjske važnosti. Toda ne pozabimo, da otrok preko lastnega ustvarjanja izraža svoje želje, to, kar mu je simpatično ali nasprotno — antipatično. Res je, da odrasli prav nič ne razberemo iz risb otroka od dve in pol do štiri leta starega. (To dobo imenujemo dobo čečkanja.) če pa vprašamo otroka, kaj je narisal, nam bo povedal dolgo zgodbo. Le poglejmo ga pri tem opravilu in videli bomo, kako je zatopljen
v svoje delo. Zato nikar ne mislimo, da triletni otrok ne vloži prav nobenega truda v te črte. Naša dolžnost je, da to delo ocenjujemo z razumevanjem. Nikdar ne grajajmo njegovih »umetnin«, pač pa ga pohvalimo, ga spodbudimo k nadaljnjemu ustvarjanju. Otrok bo pripovedoval, kaj je narisal (pri tem se mu razvija tudi govor) in iz svojih črt v fantaziji koval čudeže, mi pa bomo spoznali njegove najbolj skrite želje in pa njegovo stališče ali odpor proti okolju.
O tem bi se dalo še marsikaj napisati, toda za to pot naj bo dovolj. Vsaki materi so vrata vrtca na široko odprta in vsaka izmgd nas vam bo rada postregla z nasveti pa tudi me vam bomo hvaležne za vsako besedo. Prav res bi zaslužila razstava naših najmlajših — najdražjih več pozornosti, razumevanja in še več obiskovalcev. Ali ne? Razmislite o tem!
Cvetka Žnidaršič
Mati z otrokom
To in ono iz
DIVJI LOVEC JE SAM SEBE SMRTNO OBSTRELIL
Dne 11. julija 1956 sta odšla v popoldanskih urah na divji lov v bližnji gozd in košenice Mihelič Roman, star 17 let, doma iz Pungerta in Tušek Ludvik, star 24 let, doma iz črnega potoka. Ko sta lovila na senožeti »Požige«, sta opazila družinskega lovca, ki ju je tudi zaustavljal, zato sta začela bežati. Mihelič je pri bežanju vtaknil italijansko puško pod suknjič, tako da mu je cev bila pod hlačnico pri pasu. Ko je bežal po grmovju se mu je puška sprožila in ga smrtno ranila.
Mihelič si je sam predelal italijansko puško tako primitivno, da ni imel niti sprožilca zavarovanega. Ravno to je bilo zanj uSodno. Strel mu je popolnoma zdrobil okolčje in mu raztrgal glavno žilo, zaradi česar je tufti izkrvavel. Ta primer naj bo resen opomin vsem tistim, ki se mislijo še baviti z divjim lovom.	-er
VSE PRIZNANJE DOBREPOLJSKIM GASILCEM
Popoldne 12. julija 1956 se je vnel skedenj, last posestnika Kaplana iz Vidma. Požar se je hitro razširil še na ostala poslopja v vasi. Gasilci iz Dobrepolja so pri tem gašenju pokazali, da so kos gasilskemu poklicu, ker so pripravljeni in sposobni posredovati v vsa-
naših krajev
kem času. Požar je posestnikoma napravil ogromno škodo. Domneva se, da je požar nastal zaradi gašenja živega apna, ki je bilo pri Kaplanovem skednju, vendar pa vzrok požara še ugotavljajo.	-er
VOLKOVE ZASLEDUJEJO
Lovci gojitvenega lovišča »Rog« v Kočevju že več tednov nenehno zasledujejo volkove. Kljub vztrajnosti doslej še niso dosegli tistega, kar si žele, to se pravi — uničiti vsa legla mladih volkov v kočevskih gozdovih. Njihovo zasledovanje pa vseeno ni bilo zastonj. Minulo nedeljo je uspelo državnemu lovcu Ivančiču v okolici Starega loga ustreliti enega volka.
Lovci se res trudijo in zaslužijo vse priznanje, saj so dneve in noči neprenehoma v gozdovih na sledi za volkovi.	-VD-
OB PRST, KER NI SLA K ZDRAVNIKU
M. K., doma iz Smuke, si je pred nedavnim zastrupila prst na roki. Menila je, da ne bo tako hudo, in zaradi tega ni hotela zdravniške pomoči, čeravno so ji sosedje svetovali zdravnika. Ker pa se prst le ni hotel ozdraviti, je šla k zdravniku, toda bilo je že prepozno; morali so ji pol prsta odrezati. Ta primer nam jasno kaže, kako nekateri ljudje v lastno škodo še ne verjamejo v sodobno zdravniško pomoč.
Franček Saje
Duhovniki - organizatorji bele garde	—
In tako je tudi ta Modic na kaplanov pritisk sprejel izdajalsko orožje ter kasneje postal vodnik. Nekateri moški pa so se otepali. Take so Italijani pobrali in jih zaprli. Tako so septembra 1942. leta prijeli Antona Oblaka iz Grabna z drugimi fanti, jim dva meseca v ribniških zaporih mehčali trmoglavost in jih končno stavili pred Izbiro: ali v internacijo ali v belo gardo. Oblak je klonil: »Odločil sem se za belo gardo, ker sem se bal internacije.«
Na ta način je kaplan Kristanc do 15. marca 1943 zbral pri Sv. Gregorju 45 »prostovoljcev«, ki jim je poveljeval medicinec Lojze Grebenc iz Brež pri Ribnici. Po izjavi Antona Modica je »iz Ljubljane že lansko jesen (1942. leta — op. S. F.) k naši postojanki prihajal Franc Malovrh, kaplan, ki nas je hujskal proti partizanom«.
Spomladi 1943. leta je Grebenc zaradi spora s kaplanom Kristancem zapustil belo gardo in nadaljeval študij.
Postojanko je začasno vodil Anton Modic, dokler niso iz Ljubljane poslali novega poveljnika Jožeta Lavriča iz Žužemberka, »ki se je s Kristancem dobro razumel in bil zelo surov«.
Medtem je v Velikih Poljanah med Velikimi Laščami in Ribnico nastala vaška straža, ki je štela 16 mož, in tudi v Sodražici so po dolgotrajnem trudu zbrali nekaj belogardistov.
Dne 28. julija 1942 je na poveljstvo 52. pehotnega polka divizije »Cacciatori delle Alpi« prišel župnik iz Gore — domači župnik Janez Habjan ali župnik begunec Anton Gornik, tamkajšnji rojak. Italijanom je Izrazil lojalnost in jim naznanil številčno moč ter gi-
banje partizanov W tamkajšnji okolici.
Antony Gornik, župnik na Gori pri Sodražici, kamor je kot župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji po okupaciji pribežal pred Nemci, Franc Majdič, župnik v Sodražici, župan Peter Prijatelj in podžupan Ivan Levstek so že takoj po ofenzivi naprosili Italijane, maj jim pomagajo formirati oddelek bele garde. Končno so 'se 29. oktobra 1942 z naslednjo prošnjo obrnili na Graziolija, visokega komisarja Ljubljanske pokrajine.
»Pošljite domov naše zveste može in jih oborožite. Storili smo že potrebne korake in sedaj se obračamo še na Vašo ekselenco in prosimo ... Vrnite domov naše zveste moške ali pa pošljite na Goro iPetrimci posadko, ki naj bo po možnosti okrepljena s protikomunistično milico, sestavljeno iz zvestih in oboroženih civilistov...«
Zgoraj našteti belogardistični organizatorji so enako prošnjo, opremljeno z lastnoročnimi podpisi in žigi, hkrati poslali tudi poveljniku XI. armadnega zbora generalu Robottiju. Na to moledovanje je urad MVAC na XI. ar-
mad. zboru že 31. okt. 1942 dovolil ustanovitev belogardistične čete v Sodražici, ki bi taborila na Petrin-cih in ji nakazal 40 pušk Lebel. Ker organizatorji narodnega izdajstva niso uspeli nikogar pregovoriti, da bi prijel za to orožje, so Italijani hoteli poslati na Petrince nekaj belogardistov s Sv. Gregorja. Ta načrt je tudi spodletel, ker ti niso hoteli iti od doma. Zato sta župnik Majdič in župan Prijatelj 10. decembra 1942 poslala generalu Robottiju novo prošnjo in ji priložila seznam sedemdesetih mož, ki naj bi jih Italijani mobilizirali za belo posadko na Goro-Petrinci.
Belogardistični organizatorji v Sodražici so dolgo bili pred nepremostljivo težavo, ker ni nihče hotel sprejeti okupatorjevega orožja za boj proti lastnim bratom. Zato so se hoteli rešiti iz zagate z interniranci, ki naj bi jih Italijani pustili na prostost in jim nato vsilili puške. V začetku 1943. leta pa so začeli z grožnjami vse bolj pritiskati na moške po okoliških vaseh. Tudi s tem niso ničesar dosegli, saj so bili sredi februarja 1943. leta v Sodražici le štirje belogardistični oborožencl, ki so Italijanom
služili za vodnike. Sele v naslednjih mesecih so z največjimi napori zbrali 22 mož, ki so pod vodstvom Ivana Pusta zasedli Sedlo nad Sodražico.
še z večjimi križi in težavami so se morali boriti pobudniki narodnega izdajstva v Kočevju, kjer se jim je šele julija 1943. leta posrečilo ustvariti šibko belo postojanko v Stari cerkvi. Zavoljo tega so italijanskim okupatorjem dolgo časa služili zgolj kot ovaduhi. Pri tem delu je bil posebno marljiv Danilo Havelka, o katerem je kočevski dekan Peter Flajnik izpovedal: »Havelka je imel zveze v Ljubljani s kaplanom Malovrhom in Skobme-tom, ki je bil časnikar pri »Slovenskem domu« ... Da je imel zveze s Skobernetom, vem, ker ga je prišel v Kočevje obiskat v novembru leta 1942. Ob tem obisku je imel Skoberne s Havelko sestanek, na katerem sta določila, katere ljudi je treba aretirati zaradi sodelovanja z OF ... Skoberne je srečal mene na cesti, ko sem šel iz cerkve na stanovanje... Ko sva prišla v sobo, mi je pokazal listo oziroma seznam ljudi, določenih za aretacijo. Z listo sem se strinjal.«
Havelka m Skoberne sta ovadu-škl spisek izročila Italijanom, ki so vse izdane pristaše osvobodilnega gibanja takoj zaprli. Dekan Flajnik je nato karabinerjem potrdil, da so vsi aretiranci člani Osvobodilne fronte, in za dva pridal, da sta komunista.
Flajnik pa je tudi sam s pomočjo svojih zaupnikov vohunil za partizani in njihovimi somišljeniki. Zbrane podatke Je pošiljal okupatorjem, kot se je sam pohvalil kaplanu Savel!ju iz Starega trga ob Kolpi. Konec avgusta 1942. leta sta sestri partizana Naceta Novaka la Salke vasi, ki so ga imeli Italijani v zaporu, prišli k dekanu Flaj-piku in ga prosili, naj posreduje za bratovo izpustitev. Flajnik jima Je odvrnil, da tega ne more storiti. Zatem pa je z župnikom Francem Krašno iz Grčaric Italijanom naznanil, češ da je zaprti Novak terorist in komunist. Italijani so Novaka po Flajnikovi krivdi ustrelili kot talca.
župnik Krašna iz Grčaric je leta 1942 ob obisku v Kočevju dekanu Flajnlku »podrobno povedal o partizanskem gibanju v Grčaricah in
okolici...	(Dalje)