129. številka. Trst, v četrtek 21. julija 1S9S. Tečaj XXIII. „E&iaost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov. Z jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Niiročninu znaša : Obe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno Izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v TrBtu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GUŠILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fitv. 870. 4 nvč. T edinosti je moči Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Dunaj 20. Pod predsedništvom ministra za trgovino se je otvoijjLiktaKujnflustrijski svfet. Gospod minister je rck^j|ty||yAn nagovoru, da bode naloga temu svfetu ta, da v sporazumljenju h po-ljedeljsko sekcijo se bavi ne le vprašanji industrije in trgovine, ampak tudi obrtnimi vprašanji ter tehnično vzgojo in duševno in materijalno povzdigo delavskega ljudstva. Minister hoče vstvariti novo posvetovalno mesto s tem, da zasnuje urad za delavsko statistiko za reševanje tako imenovanih socijalno-poli-tiškili vprašanj. Na tem bodo sodelovali tudi zastopniki delavstva. Potem jo govoril minister o predpripravah za trgovinske pogodbe, katere bode obnoviti v letu v.m. V to treba popolne jasnosti, do kje se/a naše carinsko območje. T o bodi v vspodbujo, da spravimo n a j a s n o naše razmerje do O g e r s k e. Vsled znanih razmer je položenje tako, da Ogerska čaka na Avstrijo, Avstrija pa sama na-se. To položenje sedanje nalaga veliko odgovornost vsem onim, ki imajo kaj upliva. Veliki interesi avstrijske industrije, proevit obeh delov države in tudi stališče monarhije kakor velesile, so odvisni od srečnega rešenja tega vprašanja. Vlada se ne smo vesti pasivno, marveč mora motriti položenje mirno, a ostro. Velika resnost položenja zahteva, da se pripravimo za slučaj, ako ne pride do pogodbe z Ogcrsko, kar pa ni stvar samo vlade, ampak vseh udeleženih krogov. Mi nočemo teh priprav v kaki konečni vojni namen, ampak proučiti moramo posledice in možnosti morebitnega ločenja le za to, da vzdržimo, ako tudi v zadnji uri, gospodarsko ukupnost. Minister je svaril pred rekriminacijami in je rekel, tla tu ne gre za boj, ampak za paralelno akcijo Avstrije in Ogerske z jednakim ciljem, namreč: v povspeševanje industrije, če tudi, kar je naravno, različnimi sredstvi. PODLISTEK, 128 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. »Ne, toliko jaz ne plačam!« je zaklical Gobar. »Saj jaz sam plačam, ko se oženim z Orcho-čanko,« je odvrnil Janko. »Ti prismoda plačaš!.. Tega ne doživimo...« je zastokal starce. »Ha! če je tako«, je rekel župan razsrjeno, »pa pojdi Janko na sodišče. Ti nam nisi kradel iz šale, a tudi mi no bomo uganjali šale s teboj. Spravi se.« Po teh besedah je prijel vzrastlega fanta za roko. »Oče, usmilite se ! . . saj sem vendar vaš jedince,« je tarnal Janko. Stari Gobar je pogledal po vrsti, sedaj sina in Grohovskega, pa zopet Polža. »Tako skopi ste, oče !.. Za minljiv denar gubite me za vse življenje!« je dejal Janko. »Vidiš, da te je cev omehčala,« se mu je rogal župan. »Tedaj pa pojdi! Bova videla, da-li naju tvoj oče ne dohiti na poti.« Potem je govoril minister o delovanju oddelka za izvažanje in o reformi delničarstva. Slednjič so se konstituirali posamični oddelki in so se razdelili referati. Kuri i lil pošt a 20. Nekateri listi širijo še vedno vest, da naš minister za vnanje stvari grof Go-luchoNvski namenijo odstopiti. Da bolj podkrepijo to vest, govore, da je imel grof Goluchowski letos več nevspehov. Soseben nevspeh da jo ta, da ni znal v z držati dobrih o d n o š a j e v d o Rusije, kakor so so bili zasnovali po potovanju cesarja Frana Josipa v Petrograd. Kzeszon 20. Danes je bila razprava proti 3 obtožencem radi antisemitskih izgredov. Jeden njih je bil obsojen na dva meseca, jeden na tri, jeden pa na tri tedne zapora. Jaslo 20. Trije obtoženci radi antisemitskih izgredov so bili obsojeni vsaki na 0 mesecev težke ječe. Berolhi 20. V Gleivitzu, v pruski Šleziji, so našli trupli dveh mladih deklic, ki ste bili grozno razmesarjeni. It i lil 20. Papež je bil nekako vznemirjen radi vesti, ki so se širile o njegovem zdravju. Ker so se francozki doiavci prijavili, da pridejo v Rim med H. in 12. oktobrom, odgovoril jim je papež, da jih vsprejme rad, tem bolj, da o tem ovrže vesti o njegovem slabem zdravju. Četi 11 Je 20. Sedaj je prijavljeno službeno, da knoz Ferdinand Bolgarski pride semkaj dno 7. avgusta. Četi nje 20, Sedaj se vrše pogajanja mod našo in turško vlado za osnutje črnogorskih konzulatov v Borani, Plevljah in Ipeku. Pariz 20. Razprava na tožbe Zole proti izdajatelju in nekemu sotrudniku lista »Petit Journal« radi nekoga članka, ki jo zasramoval očeta Zole, se je odnesla za 14 dni, da so odloči, da-li je po- »Takoj, takoj!...« sejo uglasil Gobar, videči, da župan zares vleče fanta k sanciu. Odhajajoča sta se ustavila. Gobarje pomignil Polžu in oba sta stopila v kolarno. »Jaz vam nekaj svetujem, boter,« je rekel Gobar z zamolklim glasom. »Ako ima med nama vladati sloga, pa znajte, kaj napravite . . . Oženite se z mojo sestro.« Polž se je zamislil in sc praskal po glavi. »Se svoje prvo žene nisem pokopal, pa se naj že ženim z drugo?« je vzdihnil. »Ne bodi neumen!« je zakričal starec. »Kako hočeš prebiti na gospodarstvu brez ženske ? Pokojnica jo umrla ter ne živi več. Toda, ko bi se mogla oglasiti, sama bi ti rekla: oženi se Jožef ter ne vihaj nosa na takega dobrotnika, kakor je Gobar.« Grohovski pa jo dejal po daljšem premišljevanju : »Nu, pa se oženi, Jožef, ni drugače. Imel boš petindvajset oralov zemlje in čedno ženo. Potem boš cel gospod.« Polž je vzdihnil in jo dejal slednjič: »Naj bo božja volja!« Na to so pili od medice vsi trije v ta namen, da bi se ne sprli nikdar več. Izpivši čašo je rekel Polž Grohovskemu: »Močno sem vesel, da sc je vse tako obrnilo lieijsko sodišče kompetentno soditi o žaljenju žo umrlega funkcijonarja. Pariz 20. List »Autoritč« pravi, tla bog Zole je lo logična posledica nepristanega umikanja njegovega. Ničesar druzoga sc ni zgodilo, nego da jo jeden Italijan manje v Franciji. »I/ Eclair« pravi: Na isti način, kakor je Boulanger uničil boulaugizem, tako je pokvaril Zola stvar Dreifusovo. Pariz 20. Zdi se, da je res, da je Zola zbežal v Lucerno. Moskva 20. Knežja dvojica Bolgarke je došlasom z sinčkom Borisem. Vsprejcli so jih vojaškimi častmi veliki knez Sergij z soprogo in dostojanstveniki. Pozdrav je bil n a j p r i s r č n e j i. Ob luira-klicih prebivalstva je veliko knežja dvojica sprovela goste v Kremelj, kjer so se nastanili. ttantiago de C liha 20. Včeraj je dospelo sem 28000 stotov živil v podporo bednemu prebivalstvu. Izstradani prebivalci so se drenali v gostih masah na prostor za izkrcavanje, boreči se med seboj in gazeči jeden druzega. Potem so pokradli, kar so mogli. Koncčno sc jc zaprl prostor v pristanišču, na kar se jc moglo začeti rodno razdeljevanje. Dovajanje vodo bode do večera zopet v delu. Madrid 20. Maršal Blanco brzojavlja, da on — niti direktno niti indirektno — ni pooblastil generala Torala za kapitulacijo, ki se je izvršila brez njegove vednosti. Toral se pozove na odgovor po vsej strogosti vojnih zakonov. Bruselj 20. Don Karlos sodi, da jo revolucija v Španski neizogibna. Dejstvo, da se odstopijo španska ozemlja, ga prisili, da prime za orožje. Organizacija stranke karlistov da jo popolna in vse jo že pripravljeno za odločilni trenotok. na dobro. Torej želim tebi, brate Polž, srečo z novo ženo in z Aiulrejčkom, ki pride danes iz zapora. A vam, brat Gobar, želim sreče z novim svakom. A tebi, Janko, želim, da bi na novem gospodarstvu bolje gospodaril nego Nemci ter ne vohunil po tujih hlevih, ker vem, da so ho kmetje že zarotili proti vam in dobil bi po buči o prvi priložnosti, amen.« »('oz jeden teden kupim pristavo od Hamera in po praznikih priredimo dve svatbi!« je zaklical Gobar razveseljen. Po teh besedah so se vsi štirje jeli objemati in poljubovati, a Polž, videči, da je že zmanjkalo medice, jc poslal Grohovskega hlapca v vas k Jozelnu po steklenico žganjice in steklenico araka. »Premalo je, brate!« seje oglasil Grohovski. »Naroči, naj ti Jozel pošlje tri lonce*) žganjice in sodček piva, ker na današnji pogreb pokojnice gotovo prihruje mnogo naroda.« Polž je ubogal pameten nasvet županov in prav je storil. Ko so namreč na večer pripeljali krsto iz trga, sošla se je na pogreb Polževe žene taka množica ljudij, da celo najstarejši ljudje niso pomnili kaj takega v okolici. * *) Louec (garniec) drži nekaj čez 4 litre. Oglasi sip rarnnajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itil. se račnnajo po pogodbi. Vsi dopisi nai se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi, se ne sprejemajo. Kokopisi se vračajo. Naročnino! reklamacije in oglase sprejema iipravništvo., fsaročnino in oglase VrfilHtio ulici Carintia Shod „Krščansko-socijalne zveze" v Dolini 13. julija 1H«IX. (Zvršetek.) Iz dosedanjih izvajanj je čisto jasno, da so-eijalizctn je proti veri, — proti vsaki — največ pa proti naši katolički veri; vsled tega proti cerkvi in silno proti duhovnom! Znano vara je, da so bile letos v Trstu pro-povedi proti socijalizmu. Znano vam je, kaj so počenjali takrat socijalisti. Na protigovoru z veleč, g. Pavišičem je voditelj soeijalistov Caraber rekel javno: »Vera je ovira do konečnega smotra socijalizma«. — Voditelj Malfatti je izustil: »Ne vem, čemu 1 >i vera bila potrelma!« NajodkritosrčnejSi pa je l»il Gerin, ki je zatrdil: »Tudi brezverstvo je lahko verstvo!« Zatrdil sem spredaj, da soeijalizem ni le proti-verski, nego tudi p r o t i 11 a r o d e n. Socijalisti trtic sicer, da je mednaroden; a to ni res! Nemški socijalisti so se izrazili, da hočejo zavarovati svoje nemštvo na vse strani. Franeozki socijalisti hočejo varovati svoje tVancoztvo. A kaj so počenjali avstrijski v našem državnem zboru proti slovanskim poslancem, to je znano dovolj. Ni treba hoditi po primere tako daleč: o zadnjih državnozborskih volitvah v Trstu borili so se socijalisti proti eminentno ljudskemu kandidatu g. Nabergoju. Ob času občinskih volitev v Miljah so miljski socijalisti oznanjevali kmetom, t. j. Slovencem iz okolice, kako se hočejo boriti tudi zanje, za njih prava, ter jim pomagati v mestni zbor. Na volišču pa so nas zapustili ter so glasovali z našim najhujšim narodnim nasprotnikom — z radikalno italijansko stranko! Mislim, da je dovolj dokazov! Socijalisti so goreči protivniki nam najdražjih svetinj : vere, narodnosti in občega obstanka. Kakor je vera od Roga vlita nadnatorna čednost, tako je narodnost natorna čednost, človeku v roj ena od Boga, kateri ljubimo svojo kri, svoj rod, svoje bitnosti, običaje in jezik! Nebeški Sin nam je najlepši primer. Čitamo v cvan-gelji, da se je razjokal, ko je v duhu gledal propad svojega naroda, a jokal je, ker ga je ljubil, ker je hrepenel videti srečnega svoj narod! Ako bi mi Slovenci zapustili vero in narodnost, mi se gotovo potopimo v Lahe ali Nemee. Vera in narodnostjo pogoj našemu obstanku. Skrbeti pa moramo tudi za gmotni napredek! Ko sta v letošnjem zasedanji drž. zbora poslanca Spinčid in Laginja hotela iznesti pred vlado celo kopo naših potreb, nista mogla priti do besede radi nemških kričačev in njih zaveznikov — socijalistov! Pomagajmo si do blagostanja, da si ustanovimo kmetske zadruge, ker sedaj, ko trta umira, ko izginja staro lepo istersko živinsko pleme, treba zadrug, zavarovalnic za živino, posojilnic, da si pomagamo skupno, ko si posamični ne moremo. So že časi tu, ko treba kmetovati s knjigo, drugače ne pojde! Dogovor, sklenjen med kmeti, se je izpolnil do pičiee. Gobar je v jednem tednu kupil Hamc-rovo pristavo in še pred velikim postom sta sc praznovali dve svatbi, Janka Gobarja z Orehovsko hčerko ter Polža z Govedinko. V začetku pomladi je dospel v vas zemlje-mereo ter izprovel zamenjavo zemljišč med Gobarjem in Polžem. Oh tej uri, ko so na polju vtaknili prvi kol, odhajali so iz naselbine vozovi, odvajajoči Hamerjevo premakljivo imetje. 1*1-01! jeseni sta sc mlada Gobarja nastanila na pristavi, Polž pa je tudi imel žc novo hišo in vse upanje, da sc njegova rodbina pomnoži zajedno glavo. Uporabivši to okoliščino, je druga žena zelo često grenila Polžu žiljenjc, govoreča mu, da je bil berač in da se ima zahvaliti le njej za premoženje. Takrat je otožen kmet bežal ven iz hiše na grič, ter tam, leže pod borovcem, je premišljeval o tej čudni borbi, v kateri so Nemci zgubili zemljo, on pa — štiri najbližje osebe. Ljudje so že pozabili na Polževo ženo, Stanka, Ovčarja in najdenko, toda kmet sc je spominjal celo otrovanega Burka ter krave, ki je radi pomanjkanja krme šla pod mesarjev nož! . . . Izmed drugih oseb, zapletenih v Polževo borbo z Nemci, je bedasta Zofija umrla v ječi, a stara Sobieska v Jozelnovi krčmi. Ostali, ne iz-vzemši Ivana Ncdopera, še živč in so zdravi. (Konec.) Nov sovražnik -- soeijalizem — je ob meji, seza že v nas (Miljski hribi, okolica); dvigninm prapor, ki nas vodi v borbi f»0 let in ima napis: »Vse za vero in domovino!« (Govor gospoda dekana Kompareta je spremljalo neprestano odobravanje, ob svršetku pa so bili ploskanje in živio-kliei uprav viharni.) Sprejete so bile sledeče resolučije : I. Občinski svetovalec U r h Samec je predlagal : »Občina Dolina odreka v svojem obsegu socijalnim demokratom vsaki shod in javno delovanje v obsegu te občine«. II. Nučič je predlagal: »Shod je sklenil bojko-tovati listi: »Piecolo«, »Lavoratore«, »Avvenire«,^ »Delavec«, »Svoboda«, »Rudeči prapor«. m. »Poživlja se kršč. socijalna zveza, da ukrene potrebno za ustanovitev zavarovalnice za živino v Dolini«. Zahvalivši zborovalce na lepem vedenju in iz-bornem redu je predsenik zaključil zborovanje. Politični pregled. K položaju. Zastopniki katoliške ljudske stranke nemške niso izdali nikakega »komunikeja« o svoji konferenci z grofom Thunom. To dejstvo je vzbudilo takoj kolikor toliko pozornosti. Tem veče vznemirjenje je sedaj v nemških obstrukcij-skih krogih, ker se širi vest, da pričakovane izjave ni bilo zato, ker je tako želel — grof Thun. Proroki politiškega vremena v nemških skupinah sc boje namreč, da sc je sklenila tajnost zato, ker jc najbrže prišlo do sporazutnljenja med grofom Thunoin in rečenimi zastopniki gledč na bodoče postopanje v jezikovnem vprašanju. To bi utegnilo seveda postati neprijetno za nemške opozicijske skupine, zlasti, ako sc pokaže resnično vest, daje načrt grofa T h u n a napravil dober u t i s na nemške konservativce in ti poslednji ne vidijo v tem načrtu nikakega napada na nemštvo avstrijsko. Nemški srditeži se po takem poleg Boga bojijo še nečesa druzega — pravičnosti in jednakega prava v Avstriji. Glasovi po novinah o razmerah v Trstu. Glasilo vlade hrvatske, »Agramcr Zeitung«, piše : »Mi smo sicer ogorčeni radi tržaških odno-šajev, toda strmimo ne. Sploh nas ne more nobena stvar več spraviti v strmenje, kar se godi v eittit fedelissima. Od meščanskega ministerstva, ali prav za prav od Schmerlingove dobe sem se v Trstu vlada tako, kakor da se to mesto pripravlja za priklopljenje državi Sav ojcev. 0(1 gori doli se propagnje Italijan Izciu, slovenstvo pa se potiska nazaj toliko v Trstu, kolikor po vsem Primorskem. Nemci v Trstu, katerih je na tisoče, so se popolnoma odrekli vsemu. Bili so časi, ko so lc-ti imeli prvo besedo v mestu, polagoma pa so sc poitalijančili popolnoma. Ljudje, ki so došli z Virtemberškega, iz Pruske ali od Rene, se vedejo tako, kakor da je bil pokojni Garibaldi njih pravi ujec; ljudje, katerim jc ime Krauthuher in Stutzclbergcr, se delajo kakor da so vzrasli ukupno z Dantejem in Michelangelom. Nemci so postali podajači Italijanom; v drugem, najkasneje v tretjem rodu sc poitalijančujc vsaka nemška rodbina in ti neofiti (novozasajenci) in renegati so potem najgorečneji i r reden to v c i. O tem naj se le ne varajo v Trstu ! Progresso, ki je go-1 spodovulec v Trstu, ni nič druzega, nego prikrita stranka irredcntovcev. Razliko delajo tu le nijanse — kajti previdnost jim ne dovoljuje vsem, da bi nastopali kar z zadnjimi mislimi in nakanami. Resnica pa je, da gospodovalne klike in koterije v Trstu vedno drzneje, ne škilijo, ampak gledajo tjakaj čez mejo, ter da niti ne potajujejo svojih želja. Ako pa hočemo veljati pred svetom kakor »nerešena Italija«, »terra irredenta«, potem treba, da sc kažemo italijanske kolikor le možno, če že nismo v resnici. Zato sc napenjajo že leta do skrajnega, da bi Trstu nadeli italijansko navlako. Sedaj so sc enkrat izdali. Progresso si včasih rad nndevlje plašč lojalnosti. Pričakovati jc bilo, da tudi to pot stori tako, ali temperament jih je zavel ; progresso se ni mogel odreči temu užitku, ko je mogel bagatelno postopati s predlogom v čast dinastije in cesarja. 1'rogresso se je de-maskiral in onega, ki bi hotel v bodoče še tajiti soglasje v idejah med onimi, ki imajo prvo l>esedo v mestni zltorovalnici tržaški, in med irredento, tega bodemo lahko opozarjali na prizore, ki so se ravnokar vršili v »najzvestejšem mestu«. Avstrijski državniki naj se skesano bijejo na prsa in vsaki njih bi moral vsklikniti : raea culpa! mea maxima culpa! Ta zli duh so gojili in vzgojili od zgoraj doli. Mesto da bi moralno in gospodarsko podpirali slovensko prebivalstvo, ki je v odločni večini na Primorskem in da bi temu prebivalstvu pripomogli do njega dobrega prava, napravili so iz istega prave h e lote!« K temu izvajanju vladnega lista zagrebškega dodaje dunajska »Reiehswehr« opazko, da škandalozni odnošaji tržaški so postali naravnost nevz-držljivi. Ta list vsklika : »Žalostno, jako žalostno, toda — resnično. Na tržaškem namestništvu pa sc delajo gluhe v očigled takim resnicam — naj se že namestnik imenuje vitez Rinaldini ali grof Goess.« Čehi iu Poljaki. Zupan zlate Prage dr. Podlipnv, jc doposlal mestnemu svetu v Krakovu pismo v katerem se zahvaljuje za prisrčen vsprejem čeških gostov povodom Mickievičevih slavnosti. Pismo se glasi : Slavni občinski svet je izrazil na sijajen način odkritosrčna čutila prijateljstva, ki spajajo poljski narod z češkim. Misel slovanskega bratstva je bila tudi to pot zvezdavodniea, in nadejamo se, da sc n a š i m s o v r a ž n i k o m ne posreči nikdar več, dn bi raztrgali sveto vez, ki nas veže jeden na druzega. Iz zavesti Vašega prijateljstva hočemo ponosno crpiti novih močij za boj za sveta prava naša. Še o sporu cesarja. Videima s knesom Lippe - Detmold. Iz poročil je razvidno, da jc postopanje cesarja Viljelma s knezom Lippe-Detmold napravilo globok utis na vse nemške kneze in ta dogodek ostane gotovo dlje časa v razgovoru. To povdarjajo sosebno tudi ruske »Novosti«. Isti list opaža, da ckscesivni avtoritarizem cesarja Viljelma je žc dlje časa vzrokom globokemu ozlovo-Ijcnju na nekuterih nemških dvorih, kateri da niso z dvorom v Berolinu v nikakih zvezah več, razun onih, ki jih nalaga uljudnost. Rečeni ruski list navaja tudi več slučajev, sličnih temu zadnjemu, ter pravi, da bi istim utegnile slediti težke posledice, evcntuvalno tudi kriza politiške nravi. Vsakako pa je postalo dvomljivo, kje da je doma huje avtokratstvo: ali v Petrogradu, ali — v Berolinu ?! Domače vesti. Pozor! Med vsemi slovenskimi in hrvatskimi pisatelji-lcposlovei se morda ni nobeden tako omilil našim čitateljem, nego slavni romanopisec hrvatski — Avgust Senoa. Opozarjamo samo na divni povesti, priohčeni v našem listu: »Kmečki punt« in »Zlatarjevo zlato«. Uverjeni smo torej, da vz-radostiino naše čitatelje s prijavo, da bodemo prinašali sedaj v podlistku pretresljivo zgodovinsko povest istega pisatelja: „Čuvaj se senjske roke!" Zapomnijo naj si dotičniki, kar piše zadnja »Soča«: Namestnik grof Goess pojde prihodnji petek od Gorice po Soški dolini, da vidi tudi ta del zemlje svojega področja. — Slavnostnih vsprejemov ne bo, ker naše ljudstvo je postalo že malce bolj pametno, ker razočarano je bilo doslej še vsakikrat! Sprejelo je sijajno Pretisu, Rinaldi-nija, Badenija — a kaj je dobilo za plačilo? Na gotovih višjih mestih so se smejali v pest, češ, to ljudstvo popeljemo na vrvici, kakor bomo hoteli. Ali varali so se, ker naše ljudstvo se je mod tem spametovalo in je prišlo do pravega spoznanja. — Novega namestnika v Trstu pozdravi sicer uljudno, toda brez bliščečih vsprejemov, brez oduševljenja, brez oglušujočih živio-klicev, kateri so večinoma neprijetni raznim c. kr. ušesom. Naši gg. župani pa bi lahko povedali ob tej priliki gospodu grofu, kakošne nezaslišane razmere vladajo na raznih c. kr. uradih, posebno onih, ki so v zvezi z glavarstvom v Gorici, kjer se slovenskemu narodu vsaki dan dajejo žaljive brce. Škandali po lanskih volitvah še niso pozabljeni! Ne- številno naših ljudij je ječalo po ječah in 5e tamkaj stokajo! Obsodbe naših okoličanov so naravnost v nelx5 kričeče, da se jim čudijo sami nasprotniki. Nekateri gospodje na glavarstvu so bili med tem časom še povišani, mesto da bi jih jM»slali iz (io-riee, kjer so vzbudili med Slovenci splošno ogorčenje.....! Ali kaj bomo naštevali, saj so vse to znane reči! Znano je, da ta z iste m ima vso podporo v namestniški palači v Trstu — in dokler se sovražni zistem ne spremeni, Slovenci nimamo vzroka za — sijajne vsprejeme. To smo povedali kar naprej, da bo g. grof vedel, pri čem je! Kako naj Slovenci proslavimo cesarjev jllbilcj i! Bliža se 50-letnica vladanja našega presvetlega vladarja. Vsaki državljan, vsaka občina, vsako mesto, dežela in narod se v radosti spominja tega redkega dogodka v staroslavni hiši habsburški, da »kaže svojo udanost in ljubezen svojemu vladarju. Vladar sam je izrazil željo, naj se državljani izogibajo vsakih hrupnih veselic in slav-nosti, marveč naj se spominjajo dinastične slavnosti raje z dobrodelnimi in koristnimi napravami. To je res blaga želja blagega vladarja in za nas Slovence kakor nekak opomin do požrtvovalnosti tudi za svoj narodni obstanek. Mi Slovenci smo obkoljeni od kulturnih imovitejših narodov. Ti nas zatirajo in potujčujejo. Ako bi bili pod turško vlado, ne bi imeli toliko potujčencev. Krvavo potrebnih šol nam no dovolijo; se govoriti in dihati nam kmalu ne bodo več dopuščali. A o vsem tem tlačenju nas nikdo nc brani, ne vlada in ne država, vzlic temu, da je zakon na naši strani. Mi Slovenci smo bili vselej, kadar-koli je bila državo v nevarnosti, prvi pripravljeni za prelivanje krvi za domovino. Zvestoba Slovencev jc bila vedno ne-omahljiva. Čemu torej I rupnih slavnosti, veselic in postavljanja dragocenih spomenikov, kar vse je proti jasno izraženi volji našega presv. vladarja. Vsaki Slovenec naj bi ob tej priliki nekaj žrtvoval za kulturne potrebe svojega naroda, da se bodo spominjali poznejši rodovi, kako je bil tlačen Slovenec do sedanjega časa — in da nam je še le za vladanja slavnegu, dobrega za blagor vseh svojih državljanov jednako skrbečega, od vsega sveta visoko spoštovanega monarha Frana Josipa 1. napočil dan vstajenja in svobode ter da nam so še le vzvišeni izgledi in odrešilna beseda tega blagega vladarja ustvarili možnost gojitve lastne kulture, prosvete, napredka ter možnost dela za jednakost z drugimi narodi. Ne iz kamena in brona, ampak iz žrtev za kulturno povzdigo lastnega naroda gradimo spomenike v proslavo jubileja cesarjevega, kateri spomeniki naj pripovedujejo potomcem, kako jc mul, zapuščen, tlačen, od vseh obsovražljen, ali dober, vrl, za vse blago in lepo vnet narod snel okove in se dvignil ob lastni moči, ob svojem svetem pravu, ob plamtečem navdušenju za svobodo ter ob — dobrotnosti vladarja, ki je v letu 1898. praznoval 50-letni jubilej blagoslovljenega vladanja svojega! Ta poziv naš naj izvole uvaževati občine, županstva, društva in veljaki sploh ! V imenu jcdnakoprnviiostl. — Na drugem mestu priobčujemo vozni red za kolesarje. C. k. redarstveno ravnateljstvo nam jc doposlalo ta »red« v slovenskem jeziku in je isti tudi po oglih mesta prilepljen v treh jezikih. To smo hoteli konstato-vati, nikakor pa ne z namenom, da bi peli kako hvalo temu slavnemu ravnateljstvu; istotako tudi nočemo vzbujati domnevanja, daje na c. k. redarstvenom ravnateljstvu v jezikovnem pogledu vse tako, kakor bi moralo biti. Marveč nam je namen drugi: konstatovali smo to v grajo drugim oblastim, od katerih bi smeli prej pričakovati, da bodo spoštovale narodno jednakopravnost, nego pa redarstvena oblast. Saj to je ravno značilno za naše razmere, da jc v Trstu redarstvena oblast ona, na kateri se goje razmerno morda najliberalneji in (rekli bi) najmoderneji nazori o narodnem gibanju in narodnih stremljenjih. Povdarjamo še enkrat, da nismo napisali teh opazk nikomur v hvalo, v grajo pa malone — vsem ! Vozni red za kolesarje, izdan v sporazum-ljenju s tukajšnjim mestnim magistratom in po odobrenju c. k. namestništva za Primorsko v Trstu od 4. julija 1898 št. 6827-IN, ki bode veljal za mesto Trst in okolico, dokler ne izide (Mlnosni deželni zakon: 1. Voziti se na kolesa je zabranjeno: Po obstranskem tlaku (trotoarju), po javnih prehodih za peiee, po javnih vrtih, po mostovih v mestu, in po mestnih trgih med tržnimi urami, slednjič od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer tudi v nlieah Bar-riera veeehia, Corso, S. Sebastiano, Cavana, Piazza Grande (izvzemši črto ob tramsvajskih tračnicah). 2. Kolesarji imajo voziti polagoma in sicer s hitrostjo navadno korakajočega pešca ter imajo zvoniti na vhodih v ulice, na razpotjih in sploh na močno obiskanih krajih in posebno pa v bližini šolskih poslopij, kadar prihajajo in odhajajo učenoi. 3. Nagla vožnja, ki presega zmeren tek konja, jc zabranjena v mestnem obsegu, po vaseh in po soseskah okolice. 4. Kolesa imajo biti previđena s trdno zatvornieo, z plašnim zvoncem in s primerno blestečo lučjo z nepobarvanimi stekli. Luči so imajo prižgati v mestu istodobno kakor javne svetiljke, v okolici pa o mraku. 5. V mestu in na obljudenih in obiskanih krajih predmestja in okolice ima kolesar med vožnjo držati obe roki na krmilu in nogi na stopalih; isti mora paziti na pešce, jezdece in vozove, ter mora dati, kadar treba, pravočasno znamenje se zvoncem. !». Kolesar ima voziti na desni strani ccste; vozove sine preteči samo na levi strani in kadar okolnosti to dovolfe brez škode za varnost oseb in prometa. 7. Zabranjena je vožnja na kolesih v javnosti osebam, ki ne zamorejo istih rabiti v meri zahtevani od tega voznega redu. 8. Zabranjeno jc jemati otroke na kolesa. 0. Prestopi tega voznega reda sc kaznujejo, v kolikor ne spadajo pod kazenski zakon, v smislu ministerske naredbe od 30. septembra 1'857, št. 198 drž. zak. Kolesar, zasačen v prestopku po organu javne oblasti, je obvezan slediti istemu peš s kolesom. 10. Ta vozni red zadobi pravno moč z dnevom razglasitve. C. kr. redarstveno ravnateljstvo. V Trstu, dne 11. julija 1898. Razpis služe!) na soli — Urez učencev. Mestni šolski svet v Gorici pod predsedništvom župana dr. Venutija razpisuje 2 provizorični mesti za podučiteljice za tukajšnjo ljudsko občinsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Emolumcnti za službi so določeni po zakonu z dne 15. okt. 1890. Prošnje naj se naslovljujo na mestni šolski svfct. Prednosti imajo one kandidatinje, ki so izprašane tudi za pouk z luškim jezikom. Proti zadnjemu odstavku protestujemo, ker na slovenskih šolali no potrebujemo učiteljic z laškim učnim jezikom, ki bi po uplivu od gotovih stranij imele nalog ruznaroditi slovenske otroke v slovenski šoli! »Soča«. Pozor na denar! — Že od začetka tekočega leta je v prometu precej ponarejenih bankovcev in srebrnih goldinarjev. Denar je ponarejen več ali manj ves od ene in iste roke. Ponarejeni srebrni goldinarji so narejeni večinoma iz angležkega metala, nosijo različne date, so lažji od pravih goldinarjev, so sivkasto barve tor so tudi napisi pomanjkljivi. Od bankovcev se širijo ponarejeni oni po 10 gl. Ponarejeni so jako dobro. Glave in črke so odtisnjene močneje in na datumu »Wien, 1. Mai 1880« je \V podoben črki V. Črka i manjka in mesto nje je jedna pika. Tudi številka 1 manjka. Iz ltot'U. Minolo noči o polu noči je treščilo v hlev Antona Martina v RoČu. Ubilo je tudi osla, ki je sladko dremal. Hlev jc bil hkrati v ognju, drugo živino so rešili. V tem nerodnem mestu ni bilo najti enih lestvic, da bi se bil ogenj pogasil. Zgorelo je vse, seno in drugo orodje. Mnogo so si prizadevali Ročanski gasilci, da bi ogenj ugasili, pa je bilo nemogoče. P o p o t n i k. Brezplačno zabavo jc imelo sinoči veliko občinstva na lesnem trgu. Po ulici S. Giovanni sta prišla na gornji trg ljubček in ljubica, roka ob roki in živahno razgovarjajc so. Presenečena pa sta bila hudo, kajti na trgu se jo zagnala v njiju druga ženska in je pograbila prišedšo za lase. Nastal jo precej hud vrišč in krik in tudi gledalci so začeli piskuti. Ljubimec, ki je najprej branil svojo zadnjo ljubico, se je potem zmuznil po kratkom branjenju in tudi ona jc zginila ob splošnem piskanju in smehu. Posledice norčije. 50-letni sedlar Anton R. in 51-letni sodar Ivan M., ki sta v službi »javne čistol>e«, sta sc norčevala včeraj popoludne. V norčiji je pahnil Anton prijatelja Ivana tako nesrečno, da je ta padel na neko železo in se ranil v levo stran života. Ker so mu bolečine naraščale vsled rane je moral iti Ivan na dom in leči v postelj. To je malo odveč, da možakarja, ki nosita na grbi skupno več nego eno celo stoletje, uganjata tuke otročje burke. Napad. Včeraj po noči je bil 221etni delavec J. Sabadin napaden v uliei Fabio Severo od petih nepoznaneev. Ranili so ga na glavi. A to še ni bilo dosti. Ko je zbežal, so mu sledili zopet, ga ujeli, ga vnovič vrgli na tla in pretepali. Na krik napadenca so napadalci zbežali, on pa se je podal v bolnišnico. Ne/srode. Včeraj popoludne je pahnila neka deklica 4-letno Marijo Šuman iz Skednja tako, da je poslednja padla na neko posodo. Reviea se je ranila zelo hudo na obrazu, na nosu in gornji ustnici. Prenešena je bila na zdravniško postajo in od tu v bolnišnico. Včeraj ob 5. uri popoludne se je spodtnknilo 71-letnemu Franu Trevizanu v ulici sv. Antona. Batiil se je na desni roki. Zatekel se je na zdravniško postajo. Strela. Minolo noč ob 1. uri udarila je strela v hlev posestnika Ivana Furlnna hšt. 37. na Opčinah. Ubila je jedno kravo. Loterijske številke izžrebane dne 20. t. m.: Praga...... 42, 35, 50, 79, 33. Inomost......73, 18, 36, 48, 57. Lvov.......04, 51, 74, 49, 13. Koledar. Danes v četrtek 21. julija : Dnniel prer,, Julija dev. Jutri v petek 22. julija: Marija Magd. sp; Teofil, m. Holnčni: I Lunin: Izhod ob 4. uri 5 min. Izhod oh (i. uri 58 min. Zuhod „ 8. „ 8 „ Znhotl „ 8. „ 4!) ,. Ta je 30. teden. Danes je 201. dan tega letu, imamo torej Se ll>4 dni. Iz pisem Božene Nemcove. Poroča A. Dermota. (Zvršetek). ur. *) Ne morem si kaj, da nc bi sama pisala in se zahvalila za pripovedke. Jako ste me razveselil z njimi. Prevela sem jih žc /a podagogični časopis »Skola a Život«. Niti mi Cehi, niti, kolikor mi je znano, Moravnni in Slovaki nimamo podobnih pripovedk, kakor so te, ki ste mi jih poslal. Ono o jagodah (smokvice) in o gromu sem malo razširila, da bi bila otrokom bolj všeč. Slepirič mi je dal mnogo misliti. V rokopisu stoji : Ko slepirič strupene kače vidi, se tudi on močno razgrne a pravi »Jaz budem pa tako hud, da hudem skočil skoz in skoz človeka!« Skočiti (springen) imamo tudi mi v češčini, pa bi ne bil pravi smisel. Prestavila sem torej to tako-le: »Kdvž slepejš jedovatč liadv spatšil, nadul sc moenč, fka: Ja budu nyn( tak zl^m, že projedu človeka skrz a skrz«. (Projela ho d^ka, Dolch, jehla projela mu prst, bolest ho projela atd.) Vendar pa ne vem, če sem zadela pravi pomen; izvolite presoditi sain! Znana jc tudi v nas, pa sc pripoveduje drugače. Zakaj poju ptički samo do kresa, je jako globokomiselna, in najbolj mi ugaja. Tudi igre so hipe in slično, kakor »Železen most " imamo tudi mi, samo da sc malo drugače igra. Iz ličele sem prevela tudi >Kačioa kraljica« in iz Novic »O Fašenku in Vuzeniu*, tudi za »Školo in Život«. Ako niste naročen na ta časopis, Vam pošljem, ko izide, vsaj zabavni del. Kada bi prevela več pripovedk, ki sem jih čitala v ličeli, toda pogrešam slovarja, imam lc Murkovega iz 1. 1833., in ta ne zadošča. O Rojenicah sem brala v Novicah in se čudila, da se je ta vraža tako ohranila v Vas, dočim sc v nas nahaja le malokje. V nas se spominjajo Sibilje prorokinje, in še sedaj so priljubljene vedeže-valke (babv hadačkv), katere ugibljejo ljudem o izgubljenih rečeh, zagovarjajo bolezni in pod. In mislim, da ženska (babičkv) in botricc (kmotfičkv) v naših bajkah, katere so pri porodu deteta, mu prisojajo srečo in lepoto in varujejo njegovo življenje, niso nič drugega, nego Vaše Rojenice. Na Slovaškem so še sedaj vedeževalkc (veštiee), ki žive navadno v gozdu in ljudstvojih zelo spoštuje. *) Pisano z azhuko, ponekod napačno. Jaz delam sedaj na slovaških hajkah, izmed katerih so marsikatere jtoeehoo značilne in pričajo veliki starodavnonti. Ko izidi' prvi zvezek, osmelim Vam dnponlati. Pravila, katere ste Vi napisal, in katerih mi je moj mož prinesel II ekm-mplarja, sem obdržala jeden eksemplar zase, drugega sem dala gospodu profesorju Hattali, kateri jili je hotel imeti. Sedaj je izdal »Slovo o piku Igorove« z izvirnim tekstom in prevod s pojasnili ; delo je jako te-meljito. Dejal mi je, da tudi Vam pošlje nekoliko eksemplarjev. Ali so v Pravilaeh prireeia, poslovice in izreki samo slovenski? Ali s-te jih prevajali tudi iz drugih slovanskih narečij ? Ali ne l»i sestavili kakšne slovnice, zlasti manjše in čitanko za šole? Sole so sedaj glavna stvar, samo na te se ozira; da hi bila naša mladina drugačna, v nji je vsa naša nada. Zelo se vesel in, da Vi obogatite slovansko literaturo z zbirko narodnih pesmij, po-vestij, šeg in navad 'Ziljske doline; zlasti se veselim slovesnosti Kresa. V nas se je ta večer tudi slovesno praznoval, o njem je bilo mnogo vraž, in ognji so se kurili, sedaj se pa to deloma prepoveduje, deloma pozablja; le po gorah se še slavi sem ter tja (Jan, piflenl Jana). Na Slovaškem se pa še pogosto slavi, tudi posebne pesmi imajo pri tem. Izdati nameravam tudi malo zbirko otroških pravljic, iger in malih pesmic; rada bi hotela, če bi obstojalo vsaj iz nekoliko slovanskih narečij; prosim, če imate še kakšno povestico ali igro ali pesem, da se me spomnite za to zbirko. Mi Slovani bi se morali bolj spoznavati; med nami je malo prave vzajemne ljubezni; ko bi se mi bolje poznali, bi se morda bolj ljubili. Kjer je ljubezen, tamje Bog, in če j c Bog z n a m i, k d o r j e z o p e r nas?! Toda pismo moram zaključiti; ne vem, da-li prečkate to pismo. Jaz sem se malo vadila v cirilici, samo kadar sc učim malo srbski in ruski. Da I >oste lažje razumel mojo pisavo, vzela sem si na pomoč Vašo azbuko, pa vidim, da je iz tega nastala lepa mešanica. Rada bi hotela, da bi mi vsi znali azbuko; kar so mene tiče, jaz, če pročitate le to, Vam hočem vodno tako pisati in upam, da poj de čim dalje tem bolje. Z odkritosrčnim prijateljskim pozdravom se priporočam Vaši prijaznosti in ostajam Vaša prijateljica Bože n a. Nah nas všeeh Bflh živi! V zlatud Praze, 21. oktobra 1H57. Zadnje vesti. Praga 21. Ministerski predsednik grofThun pojile v soboto v I sebi poročat cesarju o notranjem položenju. Sodijo, da v tej avdijenciji so store sklopi za rešenje krize. Pariz 21. To noč sc jc bila raznesla govorica o mnogih aretovanjih vslod preiskavo proti majorju Esterhazyju. Na sumu da jc več vojaških oseb radi sokrivde na falsifikaeijah, radi katerih je obtožen Esterhazv. Carigrad 21. Glasom sporočila s Kreto je admiral Poitiers — povodom zabranjenja 50 turškim vojakom, da se niso smeli izkrcati — poslal Djevat paši pismo, v katerem izjavlja, da sc ne sme izkrcati nikako vojaštvo v pomnoženje turških gar-nizij in da ne sme biti nikakih sprememb v gar-nizijah. Zajedno sc je prepovedalo vsem agencijam ladij, da ne smejo sprejemati nikakih transportov vojaštva za Kreto. Xew-Y ork 21. Iz Kingntona javljajo »Evening-Post-i« : Vodja ustašev Garcia je mrtev. Santiago de Ciiba 21. Ranjenemu generalu Linaresu so odrezati eno roko. Xew-York 21. Kakor so zagotavlja, so je posrečilo Spancem spraviti na varno tovore parnika »Antonio Lopez«, ki je zašel na suho blizu San Juan de Portorieo. Kakor poroča »Journal« iz AVashingtona, sili general Miles predsednika Mae Kiideva, da mu dovoli odpeljati vojsko proti Španiji, potem ko je zavzel Portorieo. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 20. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij S25/« (včeraj «2l/t), za september 73% (včeraj 727»), za december 727» (včeraj 72lM, koruza za juli 377* (včeraj 37), za september 38 (včeraj 38) mast r>JH> (včeraj f>X.">). Trgovinske vesti. Budimpešta. Pieniea za wptember 8-31 do 8-3.1. Oren za »pomlad —•—. Rž za m-ptcml>er «50 do «V52 Koruza za maj 18W. 4\'J<> do 4-32. PSenira: ponudbe bolj*e, povpraševanja —•—. 1'ro-' laj» 14ooo met. «tot. Vreme : oblačno. Ilamhurir. Santo« good average za september 29-25, za decembeer 29-75, za mare 3U-25, za maj 30-2,r>. Ilavre. Kava Santo« ^ood average za juli 35-—, za november 36 50 frankov za M) klg. Dunajska borza 21. Julija 1898. r^ , , včeraj dane« Državni dolg v papirju......101-70 10170 „ v »rebru......101K5 101-70 Avstrijska rentn v zlatu......12170 121-75 „ „v kronah.....101-10 10125 Kreditne akcije..................868-75 358-50 London K) Lsr.........119-90 119-90 Napoleoni......................9-52 9.53 20 mark......................11-75 n.75 100 ital. lir....................44 20 44-40 1200 oralov zemlje! Lastnik grajščine Stari Ribnik na Hrvaškem razproda <»<1 svoje grajščine, ki je 1 uro oddaljena od Metlike in dve uri od Karlovca, na drobno kacih 1200 oralov zemlje. Ta grajščina ima plodovit svet. Kupijo se po ceni lahko njive, boste in travniki ter tako naseli veliko kmečkih rodbin. Lesa je dosti in žaga blizu. Pohištva se z malim denarjem napravijo. Kraj je lepa ravan, zemljišča imajo globok svet in so doslej Se malo bila izrabljena. Voda Kolpa teče mej temi zemljišči. Sadno drevje raste bujno na teb zemljiščih. — Dninarjev je dosti dobiti po 30—40 nvč. brez hrane. Dogovori se lahko plačilo kllpOV po letUl proti zavarovanju. Podrobna pojasnila podaja oskrbništvo grajščine Stari Ribnik pri Metliki. Zaloga na debelo in na drobno. PoSlljatve le od 5 lit. naprej. CENE: OLJE jedilno fino Liter nvč..........28 „ finejše „ „ . . , . 32 » oljkino . . „ „ . . . . 36 » m fino „ „ . . . . 40 „ namizno,, „ „ . . . . 44 „ „ finejše „ 48 »» n Extra „ ......52, 56 „ Specjalit. ,, „ .... 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Trst, Via Aquedotto št. 9. r „SLOVENKA"1 Glasilo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina snafta: Za nenaročnike „EriinoRti** za vse leto 3 fjl.l., za naročnike „ftlinoHti" pa 2 >rl«l. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Slovenke", naročnina pa upravnifttvu „Eriinoflti", ulica Molin piccolo. Dolin ost in ponos vsako rodoljubne Slovenke hodi, da je naročena na ta edini leposlovni list na-Se^a ženstva ter da j