AKTUALNA ^^^^^^^^^^ NAŠA TEM^	ŠPORT
Izgorelost med medicinskim Hmelj in jabolka v rokah Namesto Tine Trstenjak na osebjem str. 2-3	tuje delovne sile str. 12-13	EP v Minsk Lia Ludvik str. is
novi tednik
■o
Ir-im
■ W-) im
"o
Š£r-
"Ös
m
by
cc
>	o:
m и
O	"
c	<r
Tj	m
S	o
>	Ш
Tednik za Savinjsko regijo / št. 21/ Leto 74 / 23. maj 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Brez čebel bomo lačni
Si predstavljate, da vas v trgovini pričakajo prazne police s sadjem in z zelenjavo? Tako so v ponedeljek na svetovni dan čebel kupce presenetili v Hipermarketu Tuš in spodbudili k razmišljanju o pomenu čebel za naše življenje. str. 6
INTERVJU
Tomica Kordiš, patronažna sestra str. 26-27
ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637
ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO ГДКОЈ».'
O >
Ш >
X СЧ
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2r90 € + davek (bio + 0,25 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BiO ŽIVALIH (do 0.25 £). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK.	t
X
cca 200 250 kg I
Zagotovlieno plačilo v dveh dneh na va£ bančni račun. "jZjy^iei "pteitte.	d.o.o. Parmova ulica 53, SM000 Ljubljana
novi tedniki radio celje
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Delavce iščemo v dveh tujih državah, saj jih iz ene države ne uspemo pridobiti dovolj, da bi zadostili svojemu povpraševanju.«
Roman Gregom, direktor Meje Šentjur
»Zaupanje je temelj dobrega odnosa med bolnikom in zdravnikom. Ljudje so vedeli, da me lahko kadarkoli pokličejo, če bi bilo kaj nujnega, a tega nihče ni izkoriščal.«
Jože Čakš, zdravnik
»Če me vprašate, če bi šla nazaj v prejšnjo službo, vam odgovorim, da ne. Kljub včasih neznosni utrujenosti končno počnem nekaj, kar je res plod moje ideje. Ponosna in hvaležna sem, da mi je uspelo.«
Iris Padežnik Malič, mojstrica v izdelavi sladoleda
»Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so veliko bolj samozavestni, so močni in se zavedajo svojih potencialov ter znajo nastopiti. Ko pridejo težave, vedo, da se je za rešitev treba zelo potruditi.«
Helena Meško, predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol
»Leta 2011 sem se prvič uvrstila v finale evropskega prvenstva. Ko so me v Bern klicali novinarji, sem se zavedla, da sem dosegla uspeh.«
Daša Grm, celjska umetnostna drsalka
CETRTEK
PETEK
22 11
/
23 11
SOBOTA
NEDELJA
24 12
-A
o

24 11
Izgorelost in stres med medicinskimi sestrami, tehniki in babicami
Pomagajo drugim, a so sami izčrpani
Letošnje geslo svetovnega dne medicinskih sester je bil Medicinske sestre in babice, zagovornice zdravja za vse. A pogosto ravno v tem poklicu zaradi skrbi za druge zaposleni pozabijo nase. Medicinske sestre, tehniki in babice so izgoreli. Zaradi preobremenjenosti mnogi zapuščajo svoje vrste, nekateri so v bolniških staležih, spet drugi delajo bolni, saj si odsotnosti ne morejo privoščiti. Kako dolgo traja okrevanje po izgorelosti, kaže primer medicinske sestre, ki se po dveh letih še ni vrnila na delo.
SIMONA SOLINIC
Začelo se je s strahom pred priznanjem, da ne zmore več. Zaradi kadrovskega primanjkljaja je delala za dva. Nato je odšla na
drugo delovno mesto. Toda ker je menjala delovno mesto v najtežjem obdobju, ko je izgorelost dosegla vrhunec, je doživela psihofični
zlom. Danes je še ni na delovnem mestu.
Področje zdravstvene nege že zelo dolgo velja za enega najbolj stresnih. Študije, opravljene v zadnjem desetletju, so pokazale, da so medicinske sestre najbolj izpostavljene stresu med vsemi zdravstvenimi delavci. Raziskave so ugotovile, da je stres ena od glavnih skrbi, ki negativno vpliva na njihovo zdravje in varnost. Dolgi delavniki, izmensko in nočno delo, medosebni spori, slab sistem nagrajevanja, neustrezna komunikacija. To so glavni dejavniki tveganja
ali razlogi, da je vedno več delavcev zdravstvene nege v duševni stiski in na robu zmogljivosti.
Medicinske sestre imajo višjo stopnjo umrljivosti in nesorazmerno veliko stopnjo pojavnosti neposredno s stresom povezanih bolezni, psihiatričnih posvetovanj v ambulanti in sprejemov na psihiatriji. Več kot 40 odstotkov vseh medicinskih sester v bolnicah dosega stopnjo izgorelosti. Več kot 43 odstotkov vseh medicinskih sester poroča o visoki ravni čustvene izčrpanosti. To bi morali biti za državo zaskrbljujoči podatki.
Celjski zdravniki ostajajo
Vlada je v petek sprejela sklepe o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019. Družinski zdravniki Zdravstvenega doma Celje bodo ostali na svojih mestih.
Kot je znano, so marca zaradi preobremenjenosti napovedali odpovedi pogodb, v ponedeljek pa je po skupnem sestanku strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček novinarjem sporočil, da so zdravniki z vsebino aneksa zadovoljni. »Zavedajo se, da meja 1.895 glavarinskih količnikov ne bo dosegljiva takoj, vendar je dogovor pomemben, predvsem zaradi obremenjevanja mladih zdravnikov. Tisti, ki to kvoto že presegajo, bolnikov ne bodo odslavljali. Na novo se bo zdaj mogoče vpisati le k tistimi zdravnikom, ki meje še niso dosegli. Za zdaj torej vseh 16
zdravnikov v ZD Celje ostaja na svojih mestih. »Septembra se bodo ponovno sestali in ocenili, kaj iz dogovora je bilo izpolnjeno. Zelo pomembno je namreč tudi to, da se bo vlada v tem času lotila tudi reševanja ostalih zavez,« je še dejal Drešček.
V vladi pravijo, da je sprejetje aneksa pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine. »V aneksu se spreminja zgornja meja glavarinskih količnikov, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb na 1.895 glavarinskih količnikov. Timi, ki presegajo glavarinski količnik, bolnikov ne bodo izpisovali, a jih bodo spodbujali za izbiro osebnega zdravnika v timih z nižjo glavarino,« pravi minister za zdravje Aleš Šabe-der.
V letu 2019 lahko družinski zdravniki ali pediatri na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev 1.895 glavarinskih količnikov. »Opredeljevanje novih zavarovanih oseb so najprej dolžni izvajati vsi timi, ki v letu 2019 ne dosegajo določenih 1.895 glavarinskih količnikov, oziroma timi, ki ne dosegajo 1.383 opredeljenih zavarovanih oseb, ter timi z najmanjšim številom glavarinskih količnikov ali opredeljenih zavarovanih oseb v območni enoti,« dodaja Šabeder.
Sezname zdravnikov, ki še lahko v določeni območni enoti sprejemajo bolnike, bo zagotovila Zdravstvena zavarovalnica Slovenije.
Ministrstvo za zdravje pripravlja tudi uredbo ukrepov za administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov in nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine.
SŠol, StO
AKTUALNO
3
Med zaposlenimi je veliko nemoči
»Vsaka medicinska sestra ali tehnik se srečujeta s stresom in preobremenjenostjo. Že samo nočno delo je stresno, nato delo v izmenah, običajno ima medicinska sestra en konec tedna prost, na mesec oddela do 240 delovnih ur. Vse to je velik problem, še posebej če upoštevamo podatke o odsotnosti od dela zaradi bolezni in podatke, koliko ljudi dela kljub bolezni, da ne bi obremenili drugih,« pravi Sabina Kračun, dipl. ms. in mag. zakonske in družinske terapije, ki v projektu Prizma v celjskem društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov osvešča o tem, kako naj zdravstveni delavci pravočasno prepoznajo izgorelost in kako naj si pri tem pomagajo.
Kračunova kot medicinska sestra še vedno dela na področju anesteziologije, kjer se vsak dan sooča s stresom. »Gre za ogrožujoča stanja bolnikov, oživljanja, narava dela
je takšna, da ni veliko časa za razbremenitev,« dodaja. Zato je s kolegi - magistrom psihologije Markom Bračičem, družinsko zdravnico Natašo Curl, reševalcem Darkom Za-bukovškom, in mag. zakonske in družinske terapije in upokojeno zdravnico Živo Novak Antolič - sestavila neformalno skupino Prizma. »S preventivnimi delavnicami želimo zdravstveno osebje osvestiti o nevarnosti izgorelosti. V delavnicah ugotavljamo, da kar 40 odstotkov medicinskih sester znakov izgorelosti sploh ne prepozna.«
Kolege želi skupina naučiti razvijanja sočutja so sebe. »Zavedanja tega, da veš, da si za bolnike naredil vse, a da je čas tudi za počitek, malico, za prosti čas. Torej da znamo živeti, ne le preživeti.« Mogoče izhaja iz naše kulturne naravnanosti, toda Slovenci smo priden narod, dodaja. »Včasih sistem to s pridom izkorišča. Tudi sebi v škodo.« Izgorelost ni diagnoza,
je skupek vseh simptomov, od fizičnih bolečin, glavobolov, razdražljivosti, utrujenosti do ostalega. Vse to se nalaga v človeku, ki vsega ne more predelati, rešiti. In nato pride do točke preloma. Ne more se ustaviti. Zdrvi v prepad.
»V literaturi nekateri strokovnjaki izgorelost poimenujejo tudi kot zlorabo, moral-
no rano in kršitev človekovih pravic. Toda pri načinu, kako se zaposleni odzove na stres, je pomemben tudi njegov subjektivni vidik, torej tudi njegova osebnost. Velikokrat se zgodi, da sta dejavnika tveganja
tudi perfekcionizem in delo-holizem,« dodaja sogovornica.
Omenja, da v zdravstvu resda obstaja zveneča modra knjiga standardov in normativov, vendar je ne upoštevajo. »Ni dovolj zaposlenih, do nadomestitve po enem mesecu bolniške mora nekdo delati za dva. Veliko je nemoči, saj zaposleni pogosto rečjo: >Saj je nima smisla, ni poslu-ha.< Navzven izgleda, da sistem vse zmore. Nekateri se bojijo iti v bolniško. Delajo bolni, ker mislijo, da je slabost, če si bolan. Bojijo se ožigosanosti v delovnem kolektivu. Pride trenutek, ko se zaposleni oddalji od svojega
v	Sabina Kračun,
	dipl. ms. in mag.
	zakonske in dru-
žinske terapije	
Pretekli teden je bila v Celju osrednja regijska proslava društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje, kjer so ob svetovnem dnevu medicinskih sester in babic podelili tudi priznanja in zahvale.
dela, pri čemer ve, da mora biti profesionalen,« pojasnjuje Kračunova.
Izgorelost ne pozna starostne omejitve. Izgorevajo že študenti. »Tudi delavnice in osveščanje ne pomagajo tistim, ki so že izgoreli. Tisti, ki pravočasno prepoznajo simptome in znanilce izgo-relosti, se iz brezna izgore-losti še lahko rešijo,« dodaja sogovornica. A pot do rešitve ni lahka. Na tej poti je treba popolnoma spremeniti vrednote. Predvsem sočutje so sebe.
Nujna je celovita rešitev
Vsi poklici, v katerih zaposleni pomagajo ljudem, imajo isti imenovalec - veliko stresno preobremenjenost. »Te poklice imenujemo tudi pomagajoči poklici. Podobno je z zdravniki, predvsem v povezavi z njimi se omenja sesutje zdravstvenega sistema, čeprav menim, da so medicinske sestre in tehniki še bolj obremenjeni,« meni priznan slovenski psiholog Matej Tušak.
Za te poklice je še posebej značilno, da se dejavniki tveganja seštevajo, torej nizajo dan za dnem. »Stres je lahko sicer pozitiven ali negativen. Če je nekdo menedžer, se lahko sooča s stresom, vendar je to zanj izziv. Na drugi strani imamo delavce zdravstvene nege, ki se dnevno soočajo z bolniki, s smrtjo. In to so negativni stresni dejavniki. Morate vedeti, da so
Psiholog Matej Tušak: »Enovitega odgovora na vprašanje, kako izkoreniniti izgorelost, ni. Zdravstvo je treba rešiti celostno.«
medicinske sestre ali tehniki povezani z bolniki, doživljajo jih empatično. Torej ne gre le za fizično pomoč nekomu,
ampak je njihova naloga tudi čustvena podpora, kar lahko vodi v izgorelost,« dodaja strokovnjak.
Tušak poudarja, da imajo zdravniki zato večjo dis-tanco do bolnikov: »Morajo delovati umirjeno, hladno in ne smejo si dovoliti, da se jih primeri čustveno preveč dotaknejo. Ob tem družba dojema zdravnikov status za višjega kot od medicinskih sester in tehnikov, kar prav tako pripomore k dojemanju njihovega dela.«
Poleg tega psiholog omenja, da so velik stresni dejavnik slabi odnosi. Težko je najti rešitev za nastalo situacijo v zdravstvu. »Kar nekaj ministrov je že razmišljalo, kaj narediti. Mislim, da ne moremo reševati problema izgorelosti v zdravstvu ločeno od vse ostale problematike zdravstvenega sistema.
Ker nimamo močne vlade niti močne volje, da bi zastavili spremembe tako, da bi pripeljale do vzdržnosti zdravstvenega sistema na vseh področjih. Nimamo jasnih normativov, ni jasnih pokazateljev kakovosti dela, stabilnega nagrajevanja glede na učinek. Vse to onemogoča spremembe,« meni Tušak. Zdravnik, ki sprejeme na dan več kot 60 bolnikov, ne more delati dobro, dodaja. »Zato, ker se bolniku ne more posvetiti, ne more se pomirjevalno odzvati. Ne more bolniku podati celostne informacije. Torej težav je toliko, da do osnovnega problema, komunikacije, sploh še ne moremo priti. Odgovor na vprašanje, kje je rešitev, je težava. Nujna je celostna rešitev, vse do takrat pa gre le za gašenje posameznih požarov, ki v celoti rešitve ne bodo prinesli.«
V	nedeljo na volitve
V	Sloveniji bomo v nedeljo izbirali osem poslancev, ki bodo našo državo predstavljali naslednjih pet let v Evropskem parlamentu. Med l03 kandidati s 14 list nas bo izbiralo 1.610.705 volilnih upravičencev.
Volivci moramo na volišče prinesti osebni dokument. Na volišču bo volivec prejel glasovnico z navodilom, kako glasovati: obkrožiti mora zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata.
Na volitvah se bodo pomerili kandidati vseh parlamentarnih strank: SDS, ki na volitve odhaja s skupno listo z zunajparlamentarno SLS, ter LMŠ, SD, SMC, Levice, NSi, SAB, DeSUS in SNS. Poleg njih se za sedež v Evropskem parlamentu potegujejo zunajparlamentarne stranke Zeleni Slovenije, Dobra država, Domovinska liga in Gibanje Zedi-njena Slovenija ter nestrankarska lista Povežimo se.
Na rezultate volitev bo treba čakati nekoliko dlje, ker na evropskih volitvah velja pravilo, da izidi ne smejo biti objavljeni, dokler se ne zaprejo vsa volišča v EU. Zadnja se bodo ob 23. uri zaprla volišča v Italiji. Do takrat naj bi slovenski volilni organi predvidoma že prešteli vse glasovnice, zato bodo izidi, ki bodo pokazali sliko odločitve volivcev, znani kmalu po 23. uri. Dan po volitvah bodo izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije, na glasove iz tujine pa bo treba počakati do 3. junija. Postopek ugotavljanja končnega uradnega izida volitev mora biti končan do 14. junija.	NT
P!KK <
RADIA CELJE
VOJNIKf PETEK, 14. JUNIJf OD 18. URE
18.00-19.00
19.00-19.45
19.45-20.15
20.15-20.45
20.45-21.15
WERNER
MODRIJANI
BQL
NIKA ZORJAN ALYA
TORTA ZA OBISKOVALCE
MLADI DOLENJCI VRAŽJI MUZIKANII ANSAMBEL STIL TANJA ŽAGAR
21.30-22.00
22.00-22.30
22.30-23.00
23.00-01.00
GENERALNI POKROVITELJ
f jAGER
novi tednik I radio celie
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Vedno? г
4
GOSPODARSTVO
Lani rast gospodarstva na Celjskem bolj umirjena kot prejšnja leta
Produktivnost še vedno pod slovenskim povprečjem
Gospodarstvo celjske regije je tudi lani poslovalo dobro, čeprav rast ni bila tolikšna kot leta 2017. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih letnih poročil zbrala celjske izpostava Ajpesa, so se prihodki družb povišali za 9 odstotkov, predlani je bil skok še višji, saj je znašal 11 odstotkov. V primerjavi s predlani so se povečali tudi prihodki na tujih trgih, rast je bila 11-odstotna, kar je za štiri odstotne točke manj kot v letu 2016. Ustvarjeni neto čisti dobiček se je povečal za 6 odstotkov in je znašal 289 milijonov evrov. Lani se je povečalo tudi število družb in s tem tudi število zaposlenih. Žal se produktivnost še vedno povečuje zelo počasi. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 38.988 evrov, kar je za 3,5 odstotka več kot predlani, ko je bila rast še slabša, saj je bila 2,5-od-stotna. Bolj kot predlani so se povečale povprečne bruto plače, ki kljub temu še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem.
Čisti dobiček družb po posameznih občinah:
ostale občine 26,7%
Celje 46,3%
Prebold
5,0%
Slovenske Konjice 5,7%
Zreče 6,1%
Žalec 10,2%
Vir: Ajpes
Mikro družbe, teh je bilo lani na Celjskem registriranih 4.631, so ponovno dokazale, da so bolj prilagodljive in dinamične kot velike družbe. V primerjavi s predlani so prodajo povečale za 25 odstotkov, izvoz za 47 odstotkov in dodano vrednost za petino.
JANJA INTIHAR
Podjetja na Celjskem so lani ustvarila 6,795 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov ali 575 milijonov evrov več od predlani in 1,1 milijarde več kot v letu 2016. Tako kot v preteklih letih so bile najmočnejše družbe v predelovalnih dejavnostih, ki so ustvarile 40 odstotkov vseh prihodkov regije in približno dve tretjini prihodkov od prodaje na tujem trgu. V predelovalnih dejavnostih so imele največji delež v izvozu kovin-skopredelovalne družbe, sledijo družbe, ki proizvajajo druge stroje in naprave, proizvajalke kemikalij in kemičnih izdelkov ter družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo motornih vozil. Po obsegu izvoza izstopajo tudi družbe s področja trgovine - tu je na prvem mestu Ko-vintrade - ki so ustvarile malo manj kot 16 odstotkov regijske prodaje na tujih trgih.
V regiji je trenutno 438 družb z negativnim kapitalom. Če za svoje finančno stanje kmalu ne bodo našle rešitev, jih najbrž čaka stečaj.
Celoten izvoz regijskega gospodarstva je lani znašal
2,486 milijarde evrov. Na trge Evropske unije so podjetja izvozila za 2,064 milijarde evrov blaga in storitev, kar je 15 odstotkov več kot predlani, prodaja na trgih izven unije je bila manjša za 4 odstotke. Po obsegu prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so še naprej najmočnejše družbe iz celjske občine, sledijo žalske družbe in družbe iz občine Zreče.
Gospodarske družbe na Celjskem so lani zaposlovale malo več kot 44.405 ljudi, kar glede na leto 2017 pomeni 6-odstotno povečanje. Največ, skoraj 44 odstotkov, je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, sledijo trgovina, gradbeništvo in gostinstvo. V predelovalnih dejavnostih je bilo tudi največ novih zaposlitev. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila 9-odstotna.
Še več dobička, višja tudi izguba
Celjska regija je lani že peto leto zapored poslovala s pozitivnim neto finančnim učinkom. Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo je
znašala 289 milijonov evrov, kar je za 17 milijonov evrov več kot predlani. Vsa podjetja skupaj, pozitivno jih je poslovalo 3.841, so imela 338 milijonov evrov čistega dobička, kar je za devet odstotkov več kot v letu 2017. Skoraj desetino tega dobička je ustvarila Cinkarna Celje. A tudi sicer je gospodarstvo celjske občine ustvarilo malo manj kot polovico čistega dobička v regiji. Sledijo gospodarstva občin Žalec, Zreče, Slovenske Konjice in Prebold. Najvišjo rast čistega dobička v primerjavi z letom 2017 so zabeležila podjetja v občinah Vojnik in Podčetrtek.
Malo več kot 1.400 gospodarskih družb, ki zaposlujejo
3.900 delavcev, je lansko poslovno leto zaključilo s čisto izgubo. Znašala je 49 milijonov evrov in je bila v primerjavi s predlani višja za kar 32 odstotkov. Največ - skoraj 43 odstotkov - izgube so pridelala podjetja v občini Celje,
Prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe poo-blaščenke Železar je sprejelo 70 delničarjev, ki so imetniki 4,6 odstotka vseh delnic te družbe. Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, nekdanji glavni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mač-košek in družba Storkom, ki so prevzemno ponudbo objavili, imajo zdaj v lasti 64,4 odstotka Železarja. Družba pooblaščenka je z 20-odsto-tnim deležem druga največja lastnica jeklarne Štore Steel.
Prevzemniki so za delnico Železarja ponudili 4,82 evra, kar pomeni, da bodo za pridobljen delež morali plačati malo več kot 216 tisoč evrov. Največ denarja bo moral dati Tomaž Subotič, ki je z Marjanom Mačkoškom in družbo Storkom podpisal sporazum o obveznostih in pravicah pri prevzemu. Sporazum med drugim določa tudi razporeditev pridobljenih delnic in delitev stroškov. Največ, 65 odstotkov delnic, bo pripadlo Subotiču, 20 odstotkov jih bo dobil Storkom, 15 odstotkov Mačkošek. To pomeni, da bo Storkom, ki je bil pred objavo prevzemne ponudbe 28,5-od-
približno četrtino ali 13 milijonov evrov pa v Štorah, kjer je bilo lani največji izgubar podjetje Valji. Za razliko od prejšnjih let lani gospodarstvo nobene občine v regiji ni poslovalo z negativnim neto finančnim učinkom, torej so povsod podjetja ustvarila skupaj več dobička kot izgube.
Celje pod regijskim
povprečjem
Povprečna bruto plača v regiji je lani znašala 1.474 evrov, kar je za 79 evrov ali 6 odstotkov več kot leta 2017, a še vedno 178 evrov manj, kot je bilo povprečje v celotnem slovenskem gospodarstvu. Zaposleni v podjetjih na Celjskem so bili torej za 11 odstotkov slabše plačani od slovenskega povprečja.
Prva na lestvici je spet občina Štore, kjer je povprečna plača znašala 1.829 evrov. To je 107 evrov več kot predlani. Glavni »krivec« za prvo mesto je družba Štore Steel, kjer so lani, tudi na zahtevo sindikata, plače zvišali za 11 odstotkov, na malo manj kot 2 tisoč evrov. Sledita Vitanje in Dobje, ki sta poleg Štor edini občini v regiji, kjer je bila povprečna plača višja kot na ravni države.
Višje od regijskega povprečja so bile plače le v občinah Zreče, Slovenske Konjice, Žalec in Braslovče, kar pomeni, da kar štirinajst občin ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Pod regijsko
stotni lastnik Železarja, po novem 29,4-odstotni lastnik družbe, Subotiču se bo lastništvo povišalo na malo več kot 23 odstotkov, Mačkošku na malo manj kot 12 odstotkov.
Na robu
legitimnosti
»Pričakovali smo, da se bo za prodajo odločilo več delničarjev, zato je izid prevzemne ponudbe po eni strani presenečenje. Vseslovensko združenje malih delničarjev je namreč z opozorilom, da je prevzemna cena prenizka, povzročilo veliko zmedo med ostalimi lastniki Železarja,« pravi Marjan Mačkošek. »Takšno ravnanje združenja je sicer na robu legitimnosti, vendar je nemoralno.«
Vseslovensko združenje malih delničarjev je nekaj dni po objavi prevzemne ponudbe malim delničarjem Žele-zarja sporočilo, naj bodo pri prodaji preudarni, ker je po njegovem mnenju prevzemna cena izrazito nizka in bistveno odstopa od vrednosti premoženja družbe. Po njegovih izračunih naj bi bil sorazmerni kapital lastniških deležev treh največjih naložb Železarja bistveno višji od zneskov, po
Med 5.448 družbami, ki so lani na Celjskem oddale letna poročila, je 32 velikih. Samo te družbe so ustvarile
39	odstotkov vseh regijskih čistih prihodkov od prodaje, 45 odstotkov izvoza, 37 odstotkov dodane vrednosti,
40	odstotkov čistega dobička in malo več kot dva odstotka čiste izgube.
povprečje je lani zdrsnila tudi občina Celje, kjer je povprečna bruto plača zaposlenih v podjetjih znašala 1.473 evrov. To je sicer le evrov manj, vendar je bila povprečna plača v celjskem gospodarstvu vsa zadnja leta nad regijskim povprečjem. Na repu lestvice so občine Kozje, Rogatec in Tabor. Podjetja v Taboru so svojim zaposlenim v povprečju na mesec izplačala le 1.060 evrov bruto, kar je skoraj 800 evrov manj kot v občini Štore.
Gospodarstvo celjske regije po produktivnosti za 12 odstotkov zaostaja za Slovenijo. Vsak zaposleni je lani ustvaril 154.239 evrov prihodkov, kar je za skoraj četrtino manj od slovenskega povprečja. Neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je v povprečju znašala 38.988 evrov, je bila nižja za 12,2 odstotka. Regijsko povprečje so presegla le podjetja v občinah Prebold, Štore, Polzela, Celje, Podčetrtek, Bra-slovče, Šmarje pri Jelšah in Zreče.
Glede na dejavnost so najbolj izstopale plače na področju oskrbe z električno energijo, s plinom in paro, ki so v povprečju znašale 2.106 evrov. Nad republiškim povprečjem so imeli tudi plače v zdravstvu in socialnem varstvu, informacijski in komunikacijski dejavnosti ter pri poslovanju z nepremičninami.
katerih je te naložbe knjižila družba Železar. Razlika naj bi znašala 12,45 evra na delnico oziroma malo več kot 12 milijonov evrov za vse delnice. Mačkošek poudarja, da je bila ponujena prevzemna cena realna in celo nekoliko višja od zadnje izračunane knjigovodske vrednosti delnice. Poleg štorske jeklarne ima Železar tudi 14 odstotkov podjetja Itro in 1,5 odstotka Uniorja.
Stroškov ni bilo
malo
Tomaž Subotič, Marjan Ma-škošek in družba Storkom so s prevzemom želeli pridobiti še preostalih 40 odstotkov delnic, ki jih ima približno 500 malih delničarjev. Ti so delnice pridobili tako, da so v družbo po-oblaščenko vložili svoje certifikate in neizplačane plače. Na začetku je bilo malih delničarjev skoraj 3.500, njihovo število se je najbolj skrčilo v zadnjih dveh letih. »Odkup delnic in tudi prevzemni postopek nista bila poceni. Ker smo že imeli 60 odstotkov Železarja, se nam je zdelo pošteno, da objavimo ponudbo za odkup preostalega deleža,« še pravi Mačkošek.
JANJA INTIHAR
VASA PODPORA NA PODJETNIŠKI POTI
OOZ Celje, Cesta na Ostrožno 4, 3000 Celje www.ooz-celje.si
Skromna prodaja delnic Železarja
GOSPODARSTVO
5
Turistična borza 2019
Preplet lokalne ponudbe in globalnega povpraševanja
Terme Olimia so konec prejšnjega tedna gostile 22. Slovensko turistično borzo. Gre za največji poslovni dogodek slovenskega turizma, na katerem se srečujejo slovenski ponudniki in tuji organizatorji potovanj, turističnih in specializiranih agencij. Hkrati je to tudi eden največjih in najpomembnejših projektov Slovenske turistične organizacije, na katerem se je predstavilo več kot 400 udeležencev, med njimi je bilo 155 tujih podjetij iz 37 držav.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Organizatorji so na letošnji borzi poleg formalnih srečanj
in sestankov, ki so bili prvič omejeni na 15 minut, posebno
pozornost posvetili neformalnemu druženju in izkustvenim doživetjem. Kot je dejala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je borza odlična priložnost, kjer lahko domači ponudniki doživeto predstavijo svoje produkte in našo deželo.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudaril, da je turizem izjemno pomembna panoga slovenskega gospodarstva. Za uspešen nadaljnji
razvoj slovenskega turizma je po besedah ministra ključno uresničevanje zastavljene strategije, ki predvideva, da bo turizem do leta 2021 ustvaril 4 milijarde evrov prihodkov. »V dveh letih smo povečali prihodke za pol milijarde evrov na lanskih 2,7 milijarde evrov. Iz leta v leto vztrajno povečujemo tudi število turistov in prenočitev, tudi v letošnjem prvem četrtletju. Da bomo dosegli cilj, moramo nujno povečati dodano vrednost v
Na turistični borzi v Podčetrtku je sodelovalo več kot 400 udeležencev, poleg številnih domačih se je predstavilo še 155 tujih podjetij iz 37 držav.
turizmu. To je skupna naloga tako turističnih podjetij kot države,« je prepričan Počivalšek.
Prestrukturiranje
državnega
premoženja
Za dosego zastavljenih ciljev minister napoveduje spremembe zakonodaje, nadaljevanje finančne podpore investicijskim in razvojnim aktivnostim, delo na področju kadrov ter prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti. Prav slednje je po mnenju Počivalška predpogoj za preboj slovenskega turizma. »Država ima v lasti 40 odstotkov slovenskih turističnih podjetij, ki obvladujejo več kot 70 odstotkov hotelskih zmogljivosti. Takšne koncentracije državne lastnine v turizmu ni nikjer drugje v Evropi.« Počivalšek pravi, da želi ta problem rešiti karseda hitro, a ob tem opozarja: »Res bi bili nespametni, če bi te bisere slovenskega turizma prodali prehitro, prepoceni in napačnemu kupcu.« Opozoril je, da se že kažejo želje posameznikov po okoriščanju, zato vsem jasno sporoča: »Prestrukturiranje turističnih podjetji bomo
izvedli odgovorno, v korist države, podjetij, ki jih prodajamo in skušamo prestrukturirati, in v korist slovenskega turizma. To bo izvedla izključno država s svojim fondom.«
Nadpovprečna rast
Slovenski turizem je v zadnjih petih letih doživel pravi razcvet. Tudi številke letošnjih prvih štirih mesecev nakazujejo ponovno rast, bo pa ta nekoliko bolj zmerna, pravi direktorica Slovenske turistične organizacije. »Napovedi temeljijo na splošnem umirjanju rasti v globalnem evropskem turizmu in tudi na umirjanju rasti v gospodarstvu na splošno. Pričakovana rast globalnega turizma je 4-odstotna, evropskega 3-odstotna in tu nekje naj bi bila tudi rast slovenskega turizma.« V prvih štirih mesecih so po besedah Pakove zabeležili 4 odstotke več prihodov in prav toliko več nočitev.
Ministrstvo bo letos objavilo tri javne razpise v višini 38 milijonov evrov za energetsko sanacijo turističnih kapacitet in pridobitev okoljskih znakov ter za razvoj in promocijo integralnih produktov turističnih podjetij ter ponudbe vodilnih turističnih destinacij. Obenem bo pripravilo tudi nov Zakon o gostinstvu, s čimer želi odpraviti nepotrebne administrativne ovire in druga bremena za gostince, je o pomembnejših nalogah s področja turizma povedala Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Foto: GrupA
0* » «ö
Pomemben jubilej laške Thermane
V Thermani, kjer ta mesec praznujejo 165-letnico, so pred dnevi gostili poslovne partnerje. Spomnili so jih na pomembnejše mejnike v zgodovini zdravilišča in napovedali cilje, ki so si jih zastavili za prihodnja leta. Poleg predstavnikov mnogih podjetij sta se srečanja udeležila tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, ki sta na fotografiji v družbi s predsednico uprave Thermane Mojco Leskovar.
Foto: Thermana
Celjski obrtniki praznujejo
Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Celje praznuje letos petdeset let. V tem času je postala pomembna podpora svojemu članstvu, ki ga ima v Mestni občini Celje ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna. Zbornica je tudi ugledna sogovornica številnih ustanov in združenj ter predstavnikov oblasti na lokalni, regionalni in državni ravni.
Vse se je pravzaprav začelo že leta 1968, ko se je osem celjskih obrtnikov združilo v iniciativni odbor za ustanovitev obrtnega združenja. To je bilo
potem ustanovljeno leto kasneje, vanj pa se je včlanilo 156 obrtnikov. Danes je v zbornico včlanjenih malo več kot petsto obrtnikov in podjetnikov, kar je krepko manj kot pred štirimi leti, ko je država uzakonila neobvezno članstvo v zbornicah. Vendar se v zadnjem času njihovo število spet povečuje, pravita predsednik Miran Gracer in sekretarka Martina Rečnik, saj je marsikdo že ugotovil, da potrebuje takšno organizacijo.
Poleg osnovnega poslanstva, to je povezovanja svojih članov in zastopanja njihovih
interesov, zbornica skrbi tudi za izobraževanje in usposabljanje obrtnikov ter izvaja vrsto projektov za promocijo obrtništva in podjetništva ter obrtnih poklicev. »V zadnjih desetih letih smo opravili 10 tisoč svetovanj, organizirali smo 365 delavnic in seminarjev, ki se jih je udeležilo več kot 8 tisoč ljudi, ter pripravili 333 promocij obrtnih poklicev, na katerih smo našteli 11 tisoč udeležencev,« je povedala Martina Rečnik.
Obrtniki bodo jubilej svoje zbornice proslavili 31. maja v Celju.	JI
Gorjup na čelu GZS še dve leti
Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je za predsednika zbornice ponovno izvolila Boštjana Gorjupa, direktorja nazarske družbe BSH Hišni aparati. Za Gorjupa, ki je bil edini kandidat za predsednika, je glasovalo 69 članov skupščine, proti jih je bilo sedem. JI

i1 1	F
I ' i	L f? ^
h / v
1	m
'Ш
ш
r 'Л m
L__
Povezujemo vas že 20 let.
■
Vi pa povežite televizijo, internet in mobilno telefonijo v najboljšo Al Connect kombinacijo že od 39,98 € na mesec ter uživajte v neomejenem prenosu podatkov!
U
Al.si
Ponudba za ceno 39,98 EUR/mesec vključuje mesečno naročnino fiksnega paketa Al Kombo S brez fiksne telefonije, ki ob vezavi za 24 mesecev v obdobju vezave znaša 23,99 € ter mesečno naročnino mobilnega paketa Al Gol S, ki z vključeno ugodnostjo za Al Connect uporabnike (2 EUR) ter uporabnike eRačuna (1 EUR) znaša 15,99 €. Ugodnost neomejene količine prenosa podatkov na mobilnem paketu velja za Al Connect uporabnike in sicer jo lahko izkoristijo vsi obstoječi in novi naročniki Al, ki na skupnem mesečnem računu najkasneje do 31. 7. 2019 združijo zaračunavanje določenih fiksnih storitev (paketi Al Kombo S, M, L in Al Kombo lite ter paketi Al Domači net 1, 2 in 3) in določenih mobilnih storitev (paketi Al Gol S, M, L). Velja za mobilne pakete, vključene na Al Connect skupni mesečni račun in sicer od aktivacije fiksnega paketa dalje. Uporabnik bo lahko mesečno zakupljeno količino prenosa podatkov v paketu (za Al Gol S 30 GB) + dodatnih 100 GB/mesec uporabljal pri polni hitrosti, nad to količino pa pri hitrosti 2/1 Mbit/s. Količine se ne prenašajo v naslednji mesec, neomejena količina prenosa podatkov velja le v nacionalnem omrežju. Uporabnik je upravičen do neomejene količine prenosa podatkov 24 mesecev od izpolnitve pogojev te ponudbe, kasneje veljajo redni pogoji paketa. Več o paketih Al Kombo S in Al Gol S ter ostalih pogojih ponudbe na Al.si. Cena vključuje DDV. Za pakete Al Gol ter Al Kombo veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oz. pravne osebe in podjetnike. Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, Posebni pogoji za izvajanje širokopasovnih storitev, Posebni pogoji paketov Al Kombo ter Opis paketov Al Gol, ki so skupaj s cenami ostalih storitev na voljo na 040 40 40 40, Al.si in na prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, SI-1000.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Šok ob akciji osveščanja o pomenu čebel za pridelavo naše hrane
Brez čebel smo odpisani
CELJE - Si predstavljate, da vas v trgovini pričakajo prazne police s sadjem in z zelenjavo in da namesto tega lahko le preberete obvestilo, da v svetu brez čebel ne boste našli svojega najljubšega izdelka? Tako so kupce presenetili v Hipermarketu Tuš v ponedeljek na svetovni dan čebel. Podjetje se je pridružilo akciji slovenskih rotaract klubov, podmladka rotarijcev. Ti so se ob strokovni pomoči Čebelarske zveze Slovenije odločili, da bodo na takšen nekoliko šokanten način ljudi spodbudili k razmišljanju o pomenu čebel za naše življenje in opozorili na nujnost večje skrbi za njihovo ohranitev.
TATJANA CVIRN
Pri nas se načeloma dobro zavedamo pomena čebel, saj je OZN prav na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Kljub temu da smo odvisni od njih, saj so zaslužne za opraševanje več kot 70 odstotkov naše hrane, jih ljudje s svojim nespametnim ravnanjem še vedno ogrožamo in zmanjšujemo njihovo populacijo. Novice o pomorih čebel zaradi škropiv so žal postale stalnica. Letos so k težavam prispevale še neugodne vremenske razmere in čebelarji ugotavljajo, da tako katastrofalne sezone še niso doživeli.
Šok in razmislek
Organizator dogodka v Celju je bil Matej Vošner iz Rotaract kluba Slovenj Gradec. Ker je tudi sam čebelar in ima 11 panjev, dobro
pozna razmere. »Slovenski rotaract klubi smo letos delovanje posvetili čebelam in zastavili dve akciji, v eni spodbujamo sajenje medovitih rastlin, v tokratni pa smo ljudem predstavili, kakšen bi bil svet brez čebel. Učinek je bil zelo dober, kamere so zabeležile nekaj pristnih odzivov ljudi, od začudenih do jeznih, ko so odvrgli nakupovalno košaro in odkorakali. Pri vhodu smo jih prestregli in jim pojasnili namen akcije, ki so jo sprejeli z razumevanjem.«
Kot je povedala Anja Marjetič iz Tuša, v podjetju podpirajo različne trajnostno usmerjene projekte in s tem skrbijo za okolje in kupce. »Morda bodo ob tem tudi sami doma nastavili žličko sladkorja, pomagali kateri od onemoglih čebel in naredili nekaj dobrega za okolje.«
Vsak lahko pomaga
Po mnenju Mateja Vošnerja lahko vsak naredi nekaj dobrega za čebele. »Lahko posadi medovite rastline in se izogiba strupenim snovem pri obdelavi zemlje, saj so pogosto pogubne za čebele. Enako velja za pristojne ustanove, ki bi morale spodbujati tiste, ki se odločajo za ekološko pridelavo in s tem skrbijo za čebele,« je povedal sogovornik, ki za prihodnje dni napoveduje še promocijski video, ki bo krožil po socialnih omrežjih in spodbujal sajenje medovitih rastlin. Sami jih bodo sadili v okviru projekta Čebelje oaze, in sicer na 13 mestih po Sloveniji. V Celju bodo takšno zasaditev opravili v soboto, 25. maja, pred stavbo celjskega gledališča. Vošner tudi predlaga, da bi vsaka občina ob rojstvu otroka družini podarila sadiko medovitega drevesa.
Sajenje medovitih
rastlin
»Čebela nas spremlja vse življenje, je simbol pridnosti in varčnosti, občudujemo njeno gospodarnost in organiziranost. Čebele in ostali opraševalci imajo pomembno vlogo v naravi, brez tega ne bi bilo hrane, sadja in zelenjave ter tudi bombažnih oblačil in vrste
drugih izdelkov. Težko si predstavljamo, kakšne globalne pretrese bi to prineslo,« je ob akciji v Tušu opozoril Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri ČZS, ki je ocenil, da je bila akcija zelo dobra in da bi jo lahko v prihodnje razširili še na vrsto izdelkov, ki so prav tako povezani z opraševa-njem čebel in drugih žuželk. Tako bi bil šok kupcev še večji.
Janez Vencelj, podpredsednik ČZS, je povedal, da zakon že določa, da morajo občine in organizacije na javnih površinah saditi 25 odstotkov medovitih rastlin. S tem lahko pomagajo čebelam pri iskanju hrane. Podžupanja MOC Breda Arnšek je povedala, da se občina zaveda pomena takšnih projektov in jih podpira. »Lani je na primer poklicna gasilska enota postavila čebelnjak, kar je občina podprla in financirala. Vsako leto v sodelovanju s šolami sadimo drevesa: na Lavi in Hudinji smo posadili jablane, pri vrtcu na Aljaževem hribu lipe. Tudi mestni park smo obnovili z medovitimi rastlinami. Skrbimo za 10 tisoč dreves v občini in za to, da vsako leto posadimo vsaj sto novih.« Na dan čebel so akcijo sajenja medovitih rastlin izpeljali tudi na vrtu pri Osnovni šoli Frana Roša.
Foto: SHERPA
Organizatorji dogodka v Tušu z maskoto kranjske sivke: (z leve) Anja Marjetič, Vlado Auguštin, Gorazd Gradišnik, Janez Vencelj, Breda Arnšek in Matej Vošner
Podmladek
kljub
težavam
Brez pomoči čebelarjev in vseh drugih imajo čebele vedno več težav s preživetjem, pravi Gorazd Gradišnik iz Čebelarskega društva Henrika Peternela iz Celja. Z očetom Petrom, ki je predsednik društva, imata deset čebeljih družin in nadaljujeta stoletno družinsko tradicijo. 80 članov društva ima čebelnjake po vsej regiji. Srečujejo se z razmerami, kakršnih ne pomnijo. »Letos ni slaba, ampak je katastrofalna sezona. Namesto da bi v teh dneh točili med, jim dajemo hrano, da bodo sploh preživele. Čebele so trenutno na infuziji. To se bo poznalo pri stroških čebelarjev, količine medu bodo majhne, cene bodo zrasle, nič dobrega se torej ne obeta.« Kljub vedno težjim pogojem čebelarjenja ima društvo kar precej podmladka, k čemur prispevajo krožki v šolah in organizirani tečaji za začetnike. Znanja je namreč treba imeti kar precej.
Novi
prostori v najstarejšem de u stavbe
CELJE - V Zdravstvenem domu so minuli teden uradno odprli dve prenovljeni ambulanti družinske medicine. Gre za prostore v pritličju zdravstvenega doma, kjer imata ambulanti družinski zdravnici Romana Jordan in Metka Ošljak.
Obnova teh ambulant je stala 130 tisoč evrov. Gre za del zdravstvenega doma, ki je najstarejši. Ambulanti so uredili po sodobnem načinu. Prostor, kjer so trenutno še referenčne medicinske sestre, so uredili tako, da bodo čez čas tam delo opravljali speci-alizanti. Te prostore so uredili iz čakalnic. Ob tej priložnosti je bil minuli teden še dan odprtih vrat, kjer so zdravstveni delavci med drugim opravljali meritve krvnega sladkorja in tlaka, predstavljali programa Svit in Dolgotrajna oskrba ter temeljni postopek oživljanja z uporabo defibrilatorja.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŽALEC - Za vodni park (še) ni zanimanja
Ob ribnik Vrbje vabi Ponirkova postojanka
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) že vrsto let skrbi za pestro dogajanje v občini. V zadnjih letih je vedno bolj priljubljena turistična točka številnih domačinov in turistov tudi ribnik Vrbje. Informacijsko postojanko ob ribniku je zavod s pomočjo proračunskega denarja pred začetkom nove sezone posodobil in tudi preimenoval. Odslej vas v objem ribnika vabi Ponirkova postojanka. Ta je dobila ime po istoimenski vodni ptici.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Ponirkova postojanka je s svojimi naravovarstvenimi vsebinami in ponudbo del Krajinskega parka ribnik Vrbje z zaledjem. Kot je povedala Sabina Palir, vodja programa turizem pri ZKŠT, je v marcu in aprilu informacijsko točko obiskalo približno 5.400 obiskovalcev. Pred začetkom poletne sezone so preuredili in prenovili gostinski del, otroški kotiček in knjižnico ter postavili informacijsko tablo o žalskih turističnih točkah. Prenova je stala približno 10 tisoč evrov.
ZKŠT je za izvajanje gostinske službe za letos izbral novega najemnika. V sodelovanju z njim bo v prihajajočih poletnih mesecih pripravil številne prireditve. »Ker je ribnik Vrbje zavarovano območje, so tudi dogodki prilagojeni omejitvam, ki jih določa odlok o zavarovanem območju. Gre za bolj umirjene dogodke, povezane z naravo, kot so na primer ježa ponijev, opazovanje ptic, različne naravoslovne delavnice in prireditve ob vseh svetovnih dneh, povezanih z naravo,« je še povedala Palirjeva.
Okrog ribnika so speljane številne tematske poti, in sicer Srčna pot, Pot ob Savinji, Hmeljko hops in Hmeljska pot, okolico pa krasijo tudi lesene skulpture lokalnega umetnika. Ponirkovo postojanko bodo odprli jutri.
Bo občina našla investitorja za Hopslandijo?
Žalska občina še vedno išče partnerje za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva vodni park Hopslandija v soseski Vrbje. Sama namreč ne razpolaga z zadostnimi proračunskimi sredstvi za uresničitev projekta, s katerim želi omogočiti infrastrukturo, ki bo obogatila življenje lokalnega prebivalstva in turistov.
V okviru omenjenega turističnega projekta želi žalska občina v naslednjih letih v javno-zasebnem partnerstvu urediti vodni park in resort Zeleno zlato - Hopslandia s kopališčem za 200 kopalcev, prenočitvenimi objekti,
z vstopnim večnamenskim objektom, s sanitarijami, z območjem za avtodome, s parkiriščem in z zelenimi površinami.
Projekt je zasnovani tako, da omogoča fazno gradnjo. Predvideno je, da bo občina na zasebnega partnerja za čas gradnje in trajanja javno-za-sebnega partnerstva prenesla stavbno pravico, katere obseg in obdobje trajanja bosta določena v postopku izbora. Gradnjo bo predvidoma financiral zasebni partner, ki naj bi prevzel tudi tveganje projektiranja, upravljanja in tekočega vzdrževanja. Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva bo lastnica objektov in površin ostala občina. Projekt naj bi bil končan leta 2022. A za zdaj občina zasebnega investitorja še ni našla. Kot so sporočili iz občine, so rok za oddajo vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta podaljšali do 14. junija, saj se do predvidenega roka na poziv ni javil nihče.
Foto: ZKŠT Žalec
Na mednarodno zeleno tekmovanje
ZREČE - Občina se je prijavila na mednarodno tekmovanje Cvetoče skupnosti (Communities in Bloom), katerega cilj so med drugim kakovostnejše zelene površine. Letos je že 25-letnica tega tekmovanja, Občina Zreče na njem sodeluje kot prva iz Slovenije.
Pripravlja ga kanadska neprofitna organizacija Communities in Bloom. Občina Zreče je poslala organizatorju tekmovanja potrebno dokumentacijo konec prejšnjega meseca, ocenjevalki bosta obiskali Zreče v prvi polovici junija. Rezultati letošnjega tekmovanja bodo objavljeni konec septembra, na prireditvi v Kanadi.
V projektu sodeluje občina z lokalno turistično organizacijo in Uniturjem, ki je na Zreškem največji turistični ponudnik. Za vse pomeni udeležba na tekmovanju priložnost za ustvarjanje čim bolj kakovostnejšega bivanja tako domačinov kot gostov. Obenem pomeni možnost promocije te turistične destinacije.
BJ
Uradno odprtje prenovljene postojanke ob ribniku Vrbje bo v petek, 24. maja.
Za male bolnike lažje
PODČETRTEK - Dolgo pričakovana pediatrična ambulanta je uradno odprla vrata. Občina je za obnovo prostorov namenila 200 tisoč evrov, četrtino je dodal še ZD Šmarje pri Jelšah za opremo. Pridobitev stalne pediatrinje v nadaljevanju pa bo neprecenljivo.
Če so podeželski družinski zdravniki trenutno iskani kot suho zlato, je s pediatri še nekoliko težje. JZ ZD Šmarje pri Jelšah skrbi za 34 tisoč prebivalcev v šestih občinah. Za 6.500 otrok so doslej skrbeli v dveh pediatričnih ambulantah v Šmarju in Rogaški Slatini. Dodatna ambulanta za otroke v Podčetrtku je velik napredek pri razširitvi zdravstvene mreže na primarni ravni, pri dostopnosti oskrbe in razbremenitvi trenutne ekipe. A to slednje naj bi se zgodilo šele v juniju, ko naj bi novo ambulanto prevzela tudi nova stalna pediatrinja. Doslej so v Podčetrtku štirikrat tedensko gostovali že obstoječi zdravniki. Da jim bo pridobitev pediatrije v občini uspela, je ves čas trdno verjel tudi župan Podčetrtka Peter Misja. »Brez izjemno dobrega sodelovanja z vsemi našimi lokalnimi skupnostmi, župani in županjo bi večino zastavljenih ciljev težko izpeljali,« je ob tem dejala direktorica ZD Šmarje Jasna Žerak.
StO
Kar smo nekoč gradili, rušimo
SLOVENSKE KONJICE - Bliža se rušitev čelne cestninske postaje Tepanje in stranske cestninske postaje Slovenske Konjice. Rušenje v Tepanju se bo začelo v začetku prihodnjega meseca in bo trajalo mesec in pol. Večino tega časa bo promet urejen po začasnih avtocestnih prometnih pasovih, pri čemer obvoz ne bo potreben. Mogoči bodo tudi zastoji.
»Z našimi delavci iz avtocestne baze Slovenske Konjice se bomo potrudili, da bomo zaporo kar najbolj hitro prilagajali prometnim tokovom. Žal se zgostitvam prometa ali tudi zastojem ne bo mogoče izogniti,« nam je v preteklih dneh povedal Marjan Koler iz družbe Dars.
Drugače bo, ko bo na vrsti še rušitev stranske cestninske postaje Slovenske Konjice. Ta rušitev se bo začela zadnji dan junija in bo trajala približno dva tedna. Zadnjih nekaj dni (med 30. junijem in 15. julijem) bo tam popolna zapora avtocestnega priključka, zato bo proti jugu nujen obvoz skozi mesto Slovenske Konjice, Frankolovo in Vojnik, in sicer vse do avtocestnega priključka v Celju. V mariborsko smer se bo treba peljati po stari glavni cesti vse do avtoceste v Slovenski Bistrici.
Vrednost preureditve območja obstoječe cestninske postaje Tepanje bo 1,6
milijona evrov. Preureditev stranske cestninske postaje Slovenske Konjice bo stala približno pol milijona evrov.
Eno samo
podiranje
Na našem območju je prišlo letos najprej do odstranitve cestninske postaje Vransko in do prenove avtocestnega odseka med Vranskim in Šentrupertom. Zadnja dela naj bi bila končana konec julija.
Kar nekaj prometnih ovir bo še zaradi podiranja avtocestnih cestninskih postaj v širši okolici naše regije. Tudi na avtocesti proti Ljubljani bodo od junija odstranitve več cestninskih postaj. Tako bodo odstranjene postaje Blagovica, Lukovica in nato še čelna Kompolje, kjer bodo dela končana v drugi polovici oktobra. V Kompolju bodo začeli brneti stroji 6. julija. Še letos naj bi prišlo tudi do preureditve cestninske postaje Krtina.
Ovire so tudi na glavni cesti med Celjem in Novim mestom ter Zagrebom na drugi strani. Obsežna dela potekajo na območju dosedanjih cestninskih postaj Drnovo in Krško, končana pa morajo biti do 19. junija. Kar pet odstranitev cestninskih postaj naj bi bilo letos tudi na primorski avtocesti. Tam bo med drugim odstranjena čelna cestninska postaja Videž.
BJ
Halo? Je tam prostofer?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Odgovora na to vprašanje Šmar-čani v domačem kraju za zdaj še ne morejo dobiti. A priprave na to, da bi mreža prostovoljnih voznikov Prostofer zaživela tudi na Kozjanskem, so intenzivne. Prvi telefoni bodo morda zazvonili že junija.
V občini so se o potrebah mobilnosti starejših in dodatnih možnostih za tiste, ki iz različnih razlogov ne vozijo več, v okviru tedna mobilnosti pogovarjali že pred leti. Zdaj je dozorel čas, da je občina v začetku leta navezala stik z zavodom Zlata mreža in z njim podpisala pogodbo. Sistem klicnega centra, ki povezuje uporabnike - starejše, ki potrebujejo prevoz do zdravnika, na terapijo, v trgovino ali po opravkih - ter voznike prostovoljce, doslej izvrstno deluje že v več slovenskih občinah. Ideja je zaživela na povsem prostovoljni ravni, pozneje so občine prevzele večji del materialnih stroškov. Tako bo tudi v Šmarju, pravi Sergeja Javornik iz tamkajšnje občinske uprave: »Občina bo prevzela stroške klicnega centra in stroške najema električnega avtomobila z vsemi potrebnimi zavarovanji. Predvidoma bo to znašlo 600 evrov mesečno. Zavod Zlata mreža na drugi strani bo poskrbel za usposabljanje prostovoljcev.« V skupino slednjih vabijo vse, ki imajo vozniško dovoljenje, dovolj časa in voljo za pomoč soljudem. Starejšim bodo to brezplačno storitev poskušali približati s pomočjo društva upokojencev in Doma starejših Šmarje pri Jelšah, morda že v nekaj tednih.	StO
vabi vJagočevLaško
od 33. do ЗБ. maja
Predstave v četrtek ob 17 v petek in soboto ob 15. ter v nedeljo ob 14. uri.
Ob predložitvi kupona, ki ga dobili v poštni nabiralnik, imate poseben popust.
V četrtek tudi družinski dan plačajo otroške cene. www.circusalexkaiser.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
K pediatru bo treba v Celje
ŠTORE - Občinski svet se je na svoji zadnji seji seznanil z razmerami v domači zdravstveni postaji. Gre za temo, ki je svetnike zaradi trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu posebej zanimala. Zdravstvena postaja Štore je organizirana kot del javnega zavoda Zdravstveni dom Celje.
Med novostmi v Štorah je, da od začetka avgusta tam ne bo več ambulante zdravnika pediatra. Starši bodo tako morali k njemu v Celje, kar se je pred koncem lanskega poletja zgodilo že v Vojniku. Štorska in vojniška zdravstvena postaja sta skupaj z dobrnsko del javnega zavoda Zdravstveni dom Celje. »Pritožb skoraj ni, starši so zadovoljni,« je povedala o stanju na vojniškem območju direktorica zdravstvenega doma Alenka Obrul. Kot prednost pediatrične obravnave v Celju omenja bližino urgentnega pediatričnega centra in še splošnega urgentnega centra, da je pediatrična ambulanta na voljo od 7. ure do 20. ure ter da ima laboratorij ugoden delovni čas. »Če bi imel zdravstveni dom možnost, bi delo pediatrov v Štorah in Vojniku omogočil, vendar jih žal primanjkuje. To je problem celotne Slovenije,« je še dodala Obrulova. In kako rešuje zdravstveni dom splošno kadrovsko stisko v svoji Zdravstveni postaji Štore? Upokojeno splošno zdravnico je v začetku tega leta nadomestila speci-alizantka, od prvega maja dela tudi specialistka družinske medicine.
Za starostnike koncesija
Štore imajo še eno težavo, saj je treba zagotoviti nemoteno delo ambulante v domu za starejše občane na Lipi. Tega Zdravstveni dom Celje zaradi svoje kadrovske stiske ne more več zagotoviti, zato bo Občina Štore objavila razpis za podelitev koncesije. Odlok o njeni podelitvi je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. Koncesija za vodenje domske ambulante na Lipi bo razpisana za obdobje 15 let, in sicer z možnostjo 15-letnega podaljšanja. Za razpis koncesije je prejela občina vsa potrebna soglasja.
Za koncesijo se lahko prijavijo tako fizične kot pravne osebe, tudi na primer kdo od zaposlenih v zdravstvenem domu, pravi direktorica. »Naše mlade zdravnike zelo težko prepričamo, da opravljajo poleg dela v svojih ambulantah še delo v domovih za starejše občane. To za zdravnike ne predstavlja izziva,« komentira direktorica Obrulova. Ocenjuje, da je lahko delo v ambulantah domov za starejše občane morda zanimivo za kakšnega upokojenega specialista družinske medicine. To pomeni štiri ure in pol njegovega dela na dan ali trikrat na teden z daljšim delovnim časom, odvisno od dogovora z domom. Trenutno delajo v ambulanti doma za starejše občane na Lipi zdravniki Zdravstvene postaje Štore.
Zanimivo je, da zagotavljajo medicinske sestre za delo v domskih ambulantah domovi za starejše občane kar sami. »Domske sestre seveda bolj poznajo bolnike, kot bi jih sestre, ki bi jih zdravniki pripeljali s sabo. V tem primeru bi potrebovala zdravnik in njegova sestra veliko časa, da bi sploh spoznala bolnika in njegove potrebe,« je dodala Obrulova.
BJ
V Zdravstvenem domu Velenje so lani zabeležili skoraj pol milijona obiskovalcev. Direktor je pohvalil zaposlene, ki v danih pogojih po njegovem prepričanju delajo optimalno. »Prebivalci težav, ki jih imamo, večinoma ne čutijo,« je dejal.
VELENJE - Vodstvo razloge za slabo poslovanje pripisuje neurejenemu sistemu
Zdravstveni dom z milijonsko izgubo
Zdravstveni dom je leto 2018 končal s približno 380 tisoč evri izgube. Skupna izguba je konec minulega leta znašala približno milijon evrov. Direktor mag. Janko Šteharnik pravi, da omenjeni javni zavod varčuje, kjerkoli lahko, in da je vzrok za rdeče številke neurejen zdravstveni sistem v naši državi. Občina od prvega moža zdravstvenega doma do julija sicer pričakuje sanacijski program.
TINA STRMCNIK
Direktor Janko Šteharnik je dejal, da velenjski zdravstveni dom beleži izgubo, ker mu vlada nalaga vedno nove obveznosti, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne plačuje. Med vzroki je naštel zniževanje cen zdravstvenih storitev, povišanje stroškov dela zaradi napredovanj in višjih plač, a tudi to, da so v velenjskem zdravstvenem domu za približno 162 tisoč evrov presegli program, ki ni bil plačan iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Direktor za slabe razmere krivi neurejen zdravstveni sistem. »Ta ne poskrbi za povezanost dejavnosti. Tako imamo množico dislociranih dejavnosti, kamor med drugim sodijo programi Dora, Svit, a tudi medicina dela.
Vsak takšen program ima svojo zgodbo. Svojo zgodbo imajo načini specializacij, pridobivanje delavcev v zdravstveni sistem. Marsikaj ni jasni niti tistim, ki sistem upravljajo.«
Do kdaj še
specialistične
ambulante?
Zdravstveni dom v petem največjem mestu v državi, ki v svojem okolju nima bolnišnice, pod svojo streho opravlja precej dejavnosti v specialističnih ambulantah. Šteharnik je povedal, da je zdravstvena zavarovalnica le dvema specialističnima ambulantama odobrila celoten program. Po njegovih besedah to v praksi pomeni, da velenjski zdravstveni dom ne more pridobiti zdravnikov,
ki bi se zaposlili v tej javni ustanovi. Večina gostujočih zdravnikov je zaposlenih v drugih zdravstvenih zavodih. »To povzroča višje stroške in tudi nered pri organizaciji dela,« je dejal.
Opozoril je še, da obstaja bojazen, da bi se specialistične dejavnosti iz Velenja selile v večje zdravstvene centre. Na to vplivajo predvsem zahteve države, naj zdravstveni domovi, čeprav nimajo odobrenega celega programa specialističnih ambulant, bolnikom ustrezno zdravniško pomoč zagotovijo v 24 urah. »Tega pogoja ne moremo izpolniti skoraj v nobeni od specialističnih dejavnosti. Inšpektorji nam zaradi tega zaračunavajo kazni in sprašujemo se, če bomo te dejavnosti sploh lahko ohranili v kraju.«
Medicina dela
brez mladih
strokovnjakov
Program medicine dela v Zdravstvenem domu Velenje je lani zabeležil izgubo v višini 114 tisoč evrov. Šteharnik letos pričakuje boljše poslovanje. A opozarja, da temu programu grozi ukinitev za-
radi pomanjkanja primernih kadrov na trgu dela. »Klika, ki v državi ureja področje medicine dela, že leta ni razpisala specializacij na tem področju, saj s tem upravlja s trgom in ima svojo moč. Dokler bodo upokojeni zdravniki še pripravljeni delati, bo program še obstajal. Že nekdanji direktor je dal zahtevek za specializacijo kandidatke, ki se je bila pripravljena izobraževati na tem področju. A do letos ni bilo v državi razpisane niti ene specializacije za specialiste medicine dela.«
Letos je na državni ravni sicer razpisanih pet specializacij za to področje medicine. A po prepričanju Šteharnika zdravstveni domovi na podlagi razpisanih mest ne bodo prišli do želenih kadrov. Program medicine dela v Zdravstvenem domu Velenje so sicer pred časom pretresala anonimna pisma. Šteharnik je namreč rešitev za tržno dejavnost, ki zdravstvenem domu prinaša izgubo, videl v sodelovanju s poslovnim partnerjem - Specialistično kliniko Lanovž. Del javnosti je temu nasprotoval in do dogovora naposled ni prišlo.
Foto: SHERPA
Zelena luč za zahtevnejša tekmovanja
VELENJE - Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje, ki upravlja s tamkajšnjim smučarskoskakalnim centrom, je za svojo največjo skakalnico pridobil certifikat Mednarodne smučarske organizacije.
Pridobljen mednarodni certifikat omogoča organizacijo tekem v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji na mednarodni ravni alpskega in celinskega pokala. Predsednik smučarsko-skakalnega kluba Milan Živic je pojasnil, da je bila podelitev certifikata za skakalnico le še vprašanje časa. »Po obnovi smo odpravili še zadnje manjše pomanjkljivosti. Skakalnica danes omogoča najboljše, kar lahko.« Na skakalnicah pod Velenjskim
gradom bo v petek, 31. maja, tretja tekma v smučarskih skokih za pokal Mestne občine Velenje za dekleta in fante. Velenje bo septembra letos ob 60-letnici mesta v smučarskoskakal-nem centru gostilo alpski pokal v smučarskih skokih. Klub je uspešno kandidiral še za izvedbo svetovnega veteranskega prvenstva, ki ga bo pripravil septembra prihodnje leto. Mestna občina Velenje bo letos za obnovo dveh od treh manjših skakalnic skupaj s Fundacijo za šport namenila skoraj 36 tisoč evrov. Lani sta občina in omenjena fundacija za posodobitev obeh večjih skakalnic namenili več kot pol milijona evrov.
TS
Š^'SU	IZ NAŠIH KRAJEV	9
BISTRICA OB SOTLI - Ob 40-letnici šole veliki načrti
Otroke je treba opremiti za življenje
Nova telovadnica, vrtec pod isto streho in obnovljena kuhinja z jedilnico so sicer velike, a z dobrim načrtovanjem uresničljive želje, so prepričani v OŠ Bistrica ob Sotli. Pred dnevi so z velikim praznovanjem obeležili 40 let nove šole, ki sicer stoji na 200 letih šolske tradicije v kraju. »Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in s krasnimi starši našo malo podeželsko šolo dela veliko tudi v slovenskem prostoru,« je bil ob tem dogodku ponosen ravnatelj Bogomir Marčinkovič.
SAŠKA T. OCVIRK
Čeprav je zgodovina šolstva v kraju precej bogatejša, je bilo leto 1979, ko so slavnostno odprli novo šolsko stavbo, prelomno. Šola je dobila ime po Titovi mami Mariji Broz. Leta 1995 so jo sicer preimenovala v OŠ Bistrica ob Sotli, a v kraju ostajajo zvesti svoji zgodovini. »Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, ne more upati na boljšo prihodnost,« pravi Marčinkovič.
»Želimo si, da bi generacije skozi obnovljena šolska vrata v svet odhajale z željo po nekaj več, z vztrajnostjo ter
V V»	и	I	••	V* I*	•
veščinami, ki jih potrebujejo za življenje,« je nove pridobitve pospremil ravnatelj Marčinkovič.
»Marija Broz ni bila političar-ka, bila je v prvi vrsti mati.« To je le del krajevne zgodovine, ki so jo ob obletnici predstavili na stalni razstavi v šoli. V vsakem primeru so tamkajšnji šolarji in njihovi učitelji zazrti v prihodnost. V zvezi s tem so v šoli še posebej ponosni na dva dogodka. Leta 2016 so prejeli nagrado Republike Slovenije, najvišje priznanje za izobraževanje v osnovnem šolstvu. »To je bila potrditev, da naše delo ni samo zelo dobro, ampak nekaj pomeni tudi na državni ravni,« pravi ravnatelj. Drug izjemen dogodek se je zgodil leto kasneje. Ekipa robotikov je na državnem prvenstvu v konstruktorstvu osvojila prvo mesto. Zmagali so tudi na svetovni ravni na eni od univerz v ZDA. Bistričani so še danes na ta dogodek izjemno ponosni. Tudi zato, ker so z donatorji in občino uspeli zbrati dovolj denarja, da so
Bogomir Marčinkovič OŠ Bistrica ob Sotli vodi 13 let. Šolo in vrtec trenutno obiskujeta 202 otroka.
otroke z njihovim mentorjem čez lužo sploh uspeli poslati.
Dober glas vabi na vas
Če je bila šola leta 1979 ob odprtju ena najlepših in naj-
sodobnejših v takratni Jugoslaviji, je doslej čas nekatere njene zmožnosti že prehitel po levi in desni. Idejni načrti za novo telovadnico z veliko plezalno steno že obstajajo. Glede na dobre odzive in ocene predšolskih programov si želijo nekoč tudi vrtec spraviti pod isto streho s šolo. Seveda bi bil počasi čas tudi za obnovo jedilnice in kuhinje. Okvirna ocena vseh teh naložb znaša za občino vrtoglavih sedem milijonov evrov. A kot pravi Marčinkovič, ostajajo optimistični. »Tega ne bomo zmogli v kratkem času. Enoten načrt bomo poskusili uresničiti v treh delih. Odločilni za to bodo tudi državni razpisi, še posebej ker je na tem področju zadnja leta precejšnja suša.« Se pa na srečo generacije otrok spet krepijo. »Ljudje vedno bolj spoznavajo, kaj pomeni resnična kakovost življenja, da je na podeželju življenje lepo. Vesel sem, ko se k nam priseljujejo mlade družine.« Še bolj je zadovoljen, ko ga na obiskih po Sloveniji dober glas prehiti. »Marsikdo pravi, da bi v takšno šolo z veseljem vpisal svojega otroka, a smo kljub vsemu nekoliko oddaljeni,« se nasmeje.
Foto: GrupA (Arhiv NT)
Likovna dela otrok v galeriji
CELJE - V Galeriji Nika Ignjatiča so pred dnevi odprli malo drugačno razstavo. Na ogled so namreč likovna dela učencev Osnovne šole Glazija, šole s prilagojenim programom.
Kot pravi predsednik društva Otroci otrokom Nejc Štefanič, ki vodi galerijo, ta že vrsto let sodeluje s šolo. Učenci prihajajo na različne delavnice in mentorica iz ga-
lerije Dona Pratnekar pogosto obišče šolo ter otrokom pomaga pri ustvarjanju. Učenci so sodelovali tudi na letošnjem natečaju za praznik Mestne občine Celje in ustvarili plakat s celjskim gradom, ki je ob vrsti drugih del na ogled tudi na tokratni razstavi. Kot je povedala specialna pedagoginja Martina Krebl, so izdelki rezultat spodbujanja in razvijanja posebnih talen-
tov pri otrocih, kar ni vedno enostavno, je pa trud učiteljev poplačan z veseljem otrok, ko vidijo svoj izdelek na razstavi.
Na odprtju so zapeli otroci iz Vrtca Tončke Čečeve, učenci iz Osnovne šole Glazija pa so pokazali, da znajo tudi dobro plesati. V Galeriji Nika Ignjatiča bodo prihodnji mesec razstavili še dela varovancev Centra za varstvo in delo Golovec.
TC, foto: GrupA
ZA ZDRAVO OKOLJE
NEDELJA, 26. MAJ 2019, OB 10. URI
V PRIMERU SLABEGA VREMENA 2. ALI 9. JUNIJ 2019.
STARTNA MESTA:
Celje - Citycenter Celje
Slovenske Konjice - pred trgovino Spar
Šentjur - športni park
Štore - športni park Lipa
Vojnik - parkirišče občine
Žalec - parkirišče občine
SKUPNI CILJ - CITYCENTER CELJE
Otroška trasa 12 km, samo v Celju
otroci DO
15. LETA BREZPLAČNO
www.na-kolo.si
Generalni pokrovitelj:
city/center
Vse najboljše
Pokrovitelji:
H SAVA ® ĆEEUD V^ece
LJ
flMJt 1
THERMANA

Organizator: Prima komunikacije

3 CINKARNA ^fmlt*"' V
ЗкоММГМм.
Soorganizatorji:
© s
g 5 ö 0
10
KULTURA
12. festival sodobnega plesa Korpus
Sodobni ples na Celjskem ima zgodovino, a žal premalo gledalcev
Plesni forum Celje je konec tedna organiziral že dvanajsti Korpus oziroma festival sodobnega plesa. To je edini festival na celjskem območju, s katerim Plesni forum Celje promovira sodobni ples. Zadnji dan festivala je zaključila celjska plesalka Aja Zu-panec. Ponovila je predstavo Liter of glitter/Kričeče bleščeče.
BARBARA GRADIČ OSET
Prvi dan festivala so se predstavili mladi plesalci in to v dveh delih. V prvem z naslovom Opus po Opusu je bil najprej izbor avtorskih koreografij plesalcev, ki so letos sodelovali na državnem in mednarodnem tekmovanju Opus 2019. Drugi del Prepletanja je predstavljal preplet koreografij različnih plesnih skupin. Poleg plesalcev Plesnega foruma Celje so sodelovali tudi Harlekin - društvo za umetnost plesa, Glasbena šola Laško-Radeče, Plesni studio N Velenje, Plesna Izba Maribor, Qulenium Kranj - Plesna skupina Qars, Gimnazija Slovenj Gradec, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana. »Vsako leto mi energija mladih potrjuje, da je sodobni ples kra-
sno področje, ki motivira in pravilno usmerja mlade pri njihovem razvoju,« je bila navdušena vodja festivala in Plesnega foruma Celje Gordana Stefanovič Erjavec.
Plehek ženski svet
brez pravih vrednot
V sobotnem dopoldanskem času je bila delavnica z Goranom Bogdanovskim z naslovom Kontaktni ples. V soboto zvečer se je predstavila akademija za ples s predstavo Plešite, plešite, drugače smo izgubljeni pod vodstvom Rosane Hribar. Aja Zupanec je nastopila v nedeljo zvečer. Predstava Liter of glitter/Kričeče bleščeče je lahkotna plesna predstava, s katero želi Aja odpreti različna vprašanja. »Plehek,
Aja Zupanec v bleščeči predstavi (Foto: Iza Skok)
bleščeč, sladkoben ženski svet pod vprašaj postavlja življenjske vrednote, idealne partnerje in srečne konce. Predstava je nastajala več kot dve leti, glavni ustvarjalni procesi so nastali v okviru
treh plesnih rezidenc - dveh v Španiji, v mestu Sabadell in ene na Siciliji, v mestu Catania,« je razložila celjska plesna pedagoginja, koreo-grafinja in plesalka Aja Zupanec. Podobno kot Gordana
Stefanovič Erjavec tudi Aja Zupanec meni, da je sodobni ples na območju Celja zelo močen. »Vsak selektor, ki si je do zdaj ogledal območno revijo v Celju, je to izpostavil. Imamo odlične plesne šole,
ki poučujejo ples in širijo to lepo umetnost med mlajše generacije. Zares je to en lep preplet ustvarjalnosti in fizične dejavnosti. Je pa res, da le redkokdaj zaide v Celje tudi kakšna sodobna plesna predstava iz profesionalnih vod. Zato se mi zdi zelo pomembno, da festival Korpus tudi to prinaša.«
Upad gledalcev
Aja Zupanec je na prvem Korpusu sodelovala kot plesalka Plesnega foruma Celje. Vesela je, ko vidi, v kaj je zrasel festival. Edini problem, ki ga mlada plesalka vidi, je upad gledalcev. »Mislim, da je razlog, da obstajata prevelika ponudba in zasičenost z vsemi informacijami ter ritmom življenja. Ljudje večinoma hrepenijo po razvedrilnih programih, brez neke bogatejše vsebine.«
Predstava Liter of glitter/ Kričeče bleščeče je bila pre-mierno uprizorjena decembra v Plesnem forumu Celje. Naslednja ponovitev bo septembra v Mariboru, predstava je bila namreč povabljena na plesni festival Platforma.
Koncert pod Celjskim stropom v čast Leopoldu Mozartu
Sedmo sezono komornega glasbenega cikla Ve-sperae Musicae je Hiša kulture Celje končala še posebej dobro, saj je na osmih koncertih naštela tisoč obiskovalcev. Za poslastico je organizator ponudil najvidnejše skladbe Leopolda Mozarta v izvedbi Komornega ansambla Hiše kulture Celje.
Zadnji koncert sezone, ki je bil v čast 300-letnici Leopolda Mozarta, se je zgodil v dvorani Stare grofije, pod Celjskim stropom, pod eno najslavnejših evropskih manierističnih stropnih poslikav. »Res je bil violinist in skladatelj Leopold Mozart slaven predvsem zato, ker je bil oče še bolj slavnega Amadeusa Mozarta, a je bil vseeno pomembna osebnost v takrat glasbeno razvitem Salzburgu. Nikoli mu ni uspel preboj med velikane svetovne kompozicije, a je pustil pečat na svojih otrocih. Pogledati na njegova dela je bil izziv za ansambel naše hiše,« je razložil vodja projektov v Hiši kulture Celje Gregor Deleja. Umetniški vodja ansambla, violinist, koncertni mojster Salzburške filharmonije in asistent na Akademiji za glasbo v Ljubljani Matej Haas je zbral
pester nabor del Leopolda Mozarta in njegovih sodobnikov.
Tisoč obiskovalcev je nov rekord
Vesperae Musicae so verjetno eden najprepoznavnejših ciklov Hiše kulture Celje, ki zapolnjuje prostor na področju komorne glasbe v Celje. Letos se je zvrstilo osem koncertov tujih in domačih glasbenih zasedb. »Veseli smo, da je vsako leto več oblikovalcev. Zaradi projekta Amabasa-dor kulture, ki ga pripravljamo v sodelovanju s celjskimi organizatorji kulturnih dogodkov, je vedno več mladih poslušalcev. Da je številka presegla tisoč obiskovalcev, ni samo v čast Hiši kulture Celje, ampak tudi Celjanom. Z dobrim obiskom izkazujejo zanimanje za resno kulturno dogajanje, ki je pomemben del urbane kulture.«
Nova sezona Vesperae Musicae je že skoraj v celoti pripravljena. Umetniški vodja cikla, dirigent Simon Dvoršak, napoveduje zanimivo sezono 2019/2020, ki se bo začela s koncertom del mladega celjskega skladatelja Leona Firšta.
BGO
Komorni ansambel Hiše kulture Celje je predstavil najvidnejše skladbe Leopolda Mozarta in jih na sporedu umestil med skladbe Leopoldovih sodobnikov.
Celje nagrajeno za kulturno dediščino
Celje je dobilo prestižno nagrado za predstavitev arheoloških najdb na Glavnem trgu. Evropska komisija in Europa Nostra, vodilni evropski organizaciji na področju kulturne dediščine, sta razglasili zmagovalce nagrade Evropske unije za kulturno dediščino.
Petindvajset prejemnikov nagrade iz 16 držav je prejelo priznanje za izjemne dosežke na področjih konservator-stva, raziskav, predanega dela ter izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja. Med letošnjimi prejemniki nagrade v kategoriji konservatorstva je tudi paviljon za prezentacijo arheologije v Celju. Po besedah žirije elegantno zasnovana stavba na celjskem Glavnem trgu bogati kulturne vsebine mestnega jedra ter uspešno ozavešča prebivalce in turiste o preteklosti Celja. Nagrajen paviljon na Glavnem trgu je zasnoval arhitekt Nande Korpnik, odprli pa so ga septem-
bra 2016. Zmagovalcem se bodo poklonili na slavnostni podelitvi nagrad za evropsko kulturno dediščino 29. oktobra v Parizu v času kongresa evropske kulturne dediščine.
BGO
Regijska raven KD Celjska folklorna
skupina
Preteklo nedeljo je bilo v Zrečah Maroltovo regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, na katerem se je predstavilo osem folklornih skupin, ki so dosegle regijsko raven. Med njimi tudi članice in člani Kulturnega društva Celjska folklorna skupina (CFS), ki se je predstavilo s plesi z Gorenjske z naslovom Iz teme v dan na koreografijo Vesne Klavžar.
Pesmi je izbrala Andreja Vodušek, za glasbeno priredbo in ubrano igranje je poskrbel glasbeni sestav CFS: Jasmina Čulk
Škoda - violina, Joži Vincelj - harmonika, Matjaž Lapornik -klarinet, Mitja Vodušek - bas.
Rezultati za doseganje državne ravni bodo znani junija, najboljše folklorne skupine se bodo predstavile oktobra na odru Kulturnega centra Žalec.
BGO
Nagrajena Tajda Krajnc
Šentjurska citrarka Tajda Krajnc se je v Münchnu udeležila enega največjih tekmovanj citrarjev - Ernst Volkmann Preis. Na njem je nastopila v najvišji kategoriji glasbenikov, kjer je po oceni strokovne žirije prejela drugo nagrado.
Pred dvema letoma je v isti kategoriji Kranjčeva dosegla prvo nagrado.
BGO
KULTURA
11
Premiera nove predstave Alarmi v SLG Celje
V
»Ce te ne razumem, si moj sovražnik«
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje s predstavo večkrat nagrajenega italijanskega dramatika Ema-nuela Aldrovandija končujejo letošnjo sezono. Drama govori o vzponu neofašizma, ki se vedno znova razplamti v času kriz. »A četudi je drama pisana v italijanskem prostoru, bi se lahko zgodila kjerkoli v Evropi,« je pred premiero povedal avtor Aldrovandi.
BARBARA GRADIČ OSET
Alarmi je parabola o skupini neonacističnih teroristov, ki želijo z atentatom na predsednika Evropske unije zanetiti revolucijo. Ne verjamejo v demokracijo, sovražijo priseljence in želijo vzpostaviti novo diktaturo v Evropi. Širijo svoje ideje in se pripravljajo na napad. Ta naj bi se zgodil prav na premieri uprizoritve Alarmi. Z dramo je Aldrovan-di debitiral v slovenskem gledališču, prav tako je z njo svoj profesionalni vstop na gledališke deske zabeležila tudi mlada režiserka Nina Ramšak. »V predstavi smo se osredotočili na to, kako lahko fašizem nastane iz neke >zafrkancije<, iz internetnih objav, iz neke forme, ki je zelo apolitična. Ukvarjali smo se s fašizmom in s tem, kakšno moč ima,« je dodala režiserka.
V drami nastopa tudi Branko Završan, ki ga je presenetilo gojišče idej na družbenih omrežjih. To ga je zelo razjezilo in zaradi tega ga je postalo tudi strah, kje se današnja družba nahaja. »Ta svet je vr-
Maša Grošelj, Branko Završan, Blaž Dolenc in Živa Selan v drami Alarmi
Emanuele Aldrovandi se je oglasil na celjski premieri. (Foto: Jessica Montanari)
glo iz tira, jaz nisem tisti, ki ga uravnavam, a kdo ga bo? Znotraj te svobode govora prihaja do takšne sovražnosti, da me boli želodec.«
Na premiero aktualne, ostre in neizprosne drame, ki orisu-je podobo Evrope, za katero smo še pred nekaj leti mislili, da ni več možna, je prišel tudi avtor Emanuele Aldrovandi. Z njim smo naredili tudi kratek
pogovor.
Dramo Alarmi ste napisali leta 2015, ko je Evropo zajel begunski val. Je kriza v Eu nastala kot posledica tega vala?
Niti ne, mislim, da je kriza del sprememb tega, kako vidimo Evropo. Leta nazaj je bila EU združitev različnih držav in je pomenila upanje, zadnja leta se Evropa spreminja in begunska kriza je tudi nov način, kako gledamo na EU. Ta drama opisuje vpliv ekstre-mizma, ki je nastal tudi zaradi sprememb v uniji.
Begunsko krizo ste moč-
neje občutili v Italiji. Ali se Italijani počutijo ogroženo?
Prepričan sem, da ne vsi, a nekateri zagotovo. Ljudje se vedno počutijo ogroženo, kadar koga ali česa ne poznajo. Najlažje je tako za svoje težave kriviti druge.
Ali vas je strah, da bodo priseljenci ogrozili vaš način življenja? Vas je strah prihodnosti?
Seveda me je strah, a sem tudi optimističen. Če vemo, da nekaj ne deluje dobro, sem prepričan, da imamo moč za spremembo. Verjamem v moč umetnosti, da ljudem ponudi-
mo poglobljeno razmišljanje o težavah. Upam, da bomo tudi z mojimi deli našli boljšo pot.
Pogosto se družimo z ljudmi, ki imajo podobno mišljenje kot mi, a kako razumeti ljudi, ki mislijo drugače? Kajti strpnost do drugače mislečih je rešitev vsesplošnega slabega vzdušja.
Mislim, da je to kulturni problem. Edini način je kulturni razvoj ljudi. S pomočjo izobraževanja, umetnosti, kulturnih izmenjav bomo naučili ljudi, kako sprejemati drugače misleče. V zadnjih letih sem opazil, da ljudi ve-
dno manj zanima kultura in da različna družbena omrežja uporabljajo za lastno izobraževanje. Manj berejo in gledajo filme, so vedno bolj ozko usmerjeni in potem sledi, da drugačnih ne razumejo, zato ti postanejo njihovi sovražniki. Vrtimo se v nekem krogu enako mislečih. Ne poznam rešitve, ker če bi jo, bi ustanovil politično gibanje.
Uporabljate družbena omrežja?
Seveda za službeno promocijo, da ljudje vedo, kaj delam. Za svoje izobraževanje in poglobljena razmišljanja uporabljam vse kaj drugega.
Ta konec tedna bodo evropske volitve. Kakšni so vaši občutki?
To bodo najpomembnejše volitve vseh časov. Če je EU nastala iz dobrih razlogov, kot je združitev proti vojnam, je kasneje postala zgolj ekonomsko združenje in ljudje ji to zamerijo.
Vaš lik v drami reče, da ga ne zanima prihodnost, zanima ga le sedanjost, kar je zelo sebično. Je to težava sodobnega človeka?
Zagotovo, postali smo veliki egoisti, vsak misli le nase. Svet res ne gre po pravi poti, a pomembno je, da sem jaz dobro. Da le imam službo in sem uspešen. Tudi sam nisem veliko boljši, a se trudim tudi s pomočjo svojih del narediti svet boljši.
Bodoči slikarji se predstavljajo v dveh prostorih
Program umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center (GCC) letos praznuje 15-le-tnico. Jubilej so proslavili s pregledno razstavo, poimenovano Odraščanje, že 15. po vrsti, tokrat kar na dveh lokacijah, v Osrednji knjižnici Celje in Galeriji sodobnih umetnosti.
Na tokratni razstavi v knjižnici je na ogled več kot dvesto likovnih izdelkov dijakov od 1. do 4. letnika. Ustvarjali so pri strokovnih predmetih. V celjski galeriji so predsta-
vljeni izdelki in projekti, ki so plod letošnjega sodelovanja med gimnazijo in galerijo. Pri tem projektu so dijaki sodelovali s priznanimi slovenskimi umetniki - fotografom Joštom Frankom, vizualnima umetnicama Majo Hodošček in Vesno Bukovec ter slikarko Urško Mazej.
Zakaj naslov
Odraščanje?
»Na odraščanje smo pogledali iz dveh smeri. Odraščanje naših dijakov se pozna tudi v njihovih delih, spremi-
nja se njihov pogled. Po drugi strani raste tudi likovna smer na naši gimnaziji in se spreminja samo še na boljše,« je razložil ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja.
V preteklih petnajstih letih je v programu maturiralo več kot tristo dijakinj in dijakov. Približno polovica je tudi študijsko pot nadaljevala na področju umetnosti in med nekdanjimi likovniki z gimnazije se najdejo že številna imena, ki pomembno sooblikujejo slovensko kulturno krajino.
BGO, foto: GrupA
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije sta letos organizirala šesti Teden ljubiteljske kulture (TLK). Med 17. in 26. majem se bo na celotnem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč kulturnih dogodkov. Celjsko odprtje je popestrilo sobotno dogajanje v mestu.
Kot je poudarila vodja projekta Urška Bittner Pipan, je TLK vseslovenski projekt, katerega vloga je promocija
ljubiteljske kulture, zlasti pa ustvarjalnosti v sodobni družbi. Ima izrazito povezovalno vlogo. Nacionalno odprtje namreč potuje po regijah in je vsako leto v drugem mestu. Letos je ta čast pripadla Murski Soboti.
Celjsko odprtje tedna ljubiteljske kulture je bilo v soboto dopoldne na Glavnem trgu v Celju. Nastopili so Pihalni orkester Celje, Celjsko literarno društvo, Moški pevski zbor Pod gradom, MePZ Don Bo-sko, KD Bratov Dobrotinšek
Škofja vas, 5+ band - KUD Ljubečna in Gledališče Zarja Celje. Zaključek celjskega kulturnega tedna bo v nedeljo, 26. maja, ko bo ob 17. uri pod znamenitim Celjskim stropom Pokrajinskega muzeja Celje nastopil mešani pevski zbor Collegium vocale Celje. Na sporedu bodo dela velikana romantične glasbe skladatelja Felixa Menedelssohna Bartholdya, katerega 210-le-tnico rojstva praznujemo v tem letu.
BGO, foto: SHERPA
DRUŽBENE NORME
Polovica dijakov likovne smeri nadaljuje pot na področju umetnosti.
Celjski pihalci so odprli Teden ljubiteljske kulture.
Odprtje Tedna ljubiteljske kulture
12
NAŠA TEMA
Hmelj in jabolka
v rokah tuje
delovne sile
Sezona del v sadovnjakih in hmeljiščih res še ni v polnem zamahu, a da bi želi sadove, je najprej treba opraviti pripravljalna dela. Kmetovalci si pri vsem omenjenem pomagajo s sezonsko delovno silo. Potrebe po njej niso velike, a glede na zahtevnost dela in ponujeno plačilo med Slovenci za opravljanje tovrstnih opravil ni veliko zanimanja. V tokratni temi smo preverili, kako kmetje in kmetijska podjetja zagotovijo delovno silo ter kako je tovrstno delo urejeno po črki zakona. Svojo zgodbo je delilo tudi mlado dekle, ki je po zaslugi obiranja jagod uresničilo svojo dolgoletno željo po potovanju na Škotsko.
TINA STRMCNIK
»Ko seštejemo splošno pomanjkanje delovne sile in posebne razmere v kmetijstvu, vemo, da smo pri iskanju sezonskih delavcev močno omejeni,«
pravi direktor Meje ^ Šentjur Roman Gregorn.
Med vožnjo po Spodnji Savinjski dolini spomladi v hmeljiščih zagotovo ne morete spregledati številnih sezonskih delavcev. Njihova nekoliko nižja rast in nekoliko bolj zagorela polt že na daleč kažeta, da ne gre za domačo delovno silo, temveč v večinoma za romunsko. S sodelovanjem so zadovoljni tako domači hmeljarji kot romunski delavci, ki v Slovenijo v času opravil v hmeljiščih prihajajo že petnajst let. Med Slovenci za takšna dela namreč ni dovolj zanimanja.
Romuni v savinjskih hmeljiščih delajo od leta 2004. Na Osetovo kmetijo se v glavnini vsako leto vračajo isti delavci.
Na kmetiji Janeza Oseta v Drešinji vasi v občini Žalec letos pomaga osemnajst romunskih delavcev. Živijo v preurejeni preužitkarski hiši.
Romuni v savinjskih hmeljiščih delajo od leta
2004, pred tem so pri sezonskih opravilih hmeljarjem pomagali delavci iz Hrvaškega Zagorja in s Slovaške. »Romunski delavci so se izkazali za najprimernejše. Vajeni so dela na polju in toplote,« pravi hmeljar in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, ki ocenjuje, da naj bi v povprečju v sezoni v hmeljiščih delalo 800 tujih delavcev. Spomladi približno mesec pomagajo pri napeljevanju vrvic in predči-ščenju hmeljišč z motikami. Ko je hmelj visok do trideset ali štirideset centimetrov, sledi »štrajfanje« oziroma navijanjem poganjkov na vrvico. V Spodnjo Savinjsko dolino se vrnejo v času obiranja hmelja, v vmesnem času se jih veliko sploh ne odpravi domov v Romunijo, temveč delo nadaljujejo v Avstriji in Nemčiji, kjer obirajo jagode.
Hrana in bivališče
Romunski delavci na kmetijo Janeza Oseta v Drešinji vasi v občini Žalec prihajajo od leta 2006. Letos jih na tridesetih hektarjih hmeljišč pomaga osemnajst. Osetovi poskrbijo za njihov prevoz, dokumentacijo, namestitev in prehrano. »Nekdanjo preužitkarsko hišo smo obnovili in v njej uredili kuhinjo, jedilnico, sanitarne prostore in sobe. Kot najboljše se
je izkazalo, da zanje kuha žena njihove skupinovodje. Navajeni so namreč na svojo, romunsko hrano. Podobno imajo zadeve urejene tudi ostale kmetije po dolini in kot sem pred časom slišal, so pogoji bivanja v Sloveniji bistveno boljši kot v Romuniji,« pravi Oset, h kateremu vsako leto prihajajo isti delavci, kar je prednost tako za prve kot druge. Na uro dobijo tri evre neto, medtem ko za hmeljarje to znaša 4,96 evra bruto. A Oset ob tem izpostavlja, da je strošek hmeljarjev zaradi zagotavljanja pogojev za življenje še bistveno večji in znaša približno osem evrov. »Hmeljarji namreč pokrijemo tudi stroške, povezane s prevozom, prehrano in z bivanjem. Romunom za našteto ni treba odšteti nič.«
Po novem
vrednotnice
Hmeljarji zanje uredijo tudi vso dokumentacijo za delo. Na podlagi zakonodaje lahko delovno silo najamejo za največ tri mesece letno. Letošnja novost so tudi po zaslugi Oseta vrednotnice. Romuni zanje na podlagi slovenskega emša in davčne številke, ki si jo morajo urediti v Sloveniji, zaprosijo na upravni enoti, ki vrednotnico izda za tekoči mesec. Njen strošek znaša malo manj kot deset evrov. Na njeni osnovi lahko opravljajo različna prijavljena dela.
ŠO, foto: SHERPA
Jagode je nabirala na Škotskem
Prav v teh dneh se začenja sezona obiranja jagod na škotski farmi Woodbank. Na 360 hektarjih poleg teh rdečih sadežev pridelujejo še krompir in žitarice. Na vrhuncu sezone za pobiranje pridelkov skrbi približno 200 sezonskih delavcev, večinoma iz vzhodne Evrope. Med njimi je bila pred časom tudi Slovenka Tina Novak. Tistim, ki razmišljajo o opravljanju sezonskega dela, priporoča, naj poskusijo. »Naj ne pričakujejo ogromno denarja, čeprav se da lepo zaslužiti. Izkušnja je zanimiva, lahko se bolje naučiš jezika, vidiš, kakšna delovna etika je drugje, spoznaš ogromno različnih ljudi in odkrivaš tujo državo.«
Ko se je sogovornici pri slo- Prvi teden je nabirala jago-venskem delodajalcu iztekla de na poljih. Nato je delala v
pogodba za določen čas, si je zaželela spremembo. Odločila se je za opravljanje sezonskega dela na Škotskem, saj jo je spoznavanje omenjene države mikalo že od nekdaj. »Zaposlitev sem našla čisto naključno. Ko sem brskala po spletu, sem zasledila oglas neke agencije. Ni mi bilo toliko pomembno, kaj delam. Bolj mi je bilo pomembno, kam grem.«
pakirnici jagod. Nadzorovala je kakovost sadežev, usklajevala je delo stalne ekipe sezonskih delavcev in se ukvarjala s papirji. »Razmere so bile dobre, nadrejeni so bili prijazni. Edina večja pomanjkljivost je bila, da me je ves čas zeblo, v pakirnici je namreč hladno, da jagode ostanejo sveže. Tisti, ki nabirajo jagode, delajo v težjih po-
gojih. Trpi predvsem njihova hrbtenica, saj so ves čas sklonjeni,« je povedala.
Nadure se
obrestujejo
Plačilo je znašalo 7,2 funta na uro, kar je minimalna plača na Škotskem. Po osmih urah dela na dan je delodajalec urno postavko zvišal na 10 funtov na uro. Ker je sogovornica delala skoraj cele dneve in šest dni na teden, je predvsem zaradi nadur zaslužila veliko. Takšen zaslužek so imeli tisto sezono le trije delavci na farmi, ostali so delali manj in so prejemali tudi slabše plačilo. Večina delavcev je bila iz Bolgarije in Romunije. Domačini so opravljali bolj zahtevna dela v skladišču ter na poljih, med drugim so upravljali stroje.
Kako si je Tina Novak uredila bivanje? Z ostalimi delavci je bivala v prikolicah, ki imajo dnevno sobo, kuhinjo in spalnice. Za prenočišče je plačevala 30 funtov na teden. K temu je prištela še približno 40 funtov, ki jih je porabila za nakup hrane. Do trgovin se je odpravila s prevozom, ki ga je enkrat na teden organiziral delodajalec.
»Tovrstno delo se zagotovo splača ljudem iz vzhodne Evrope. Za Slovence je to lahko predvsem priložnost, da doživijo zanimivo izkušnjo. Ti pa seveda več ostane, če samo delaš in si ne privoščiš ničesar drugega,« pravi Tina, ki je skoraj vsak prost dan namenila odkrivanju dežele. To ni bilo težko, saj je vsa Škotska preplavljena z zgodovino in so zanimive graščine skoraj na vsakem koraku. V bližini plantaže, kjer je delala, je bilo precej
sprehajalnih poti ob morju in v planinah. Ko je končala delo na farmi, se je za dva tedna odpravila še na Irsko,
pred odhodom v domovino pa je še nekaj dni ostala na Škotskem.
TS
NAŠA TEMA
13
Omejitve nujne za preprečevanje zlorab
Letos se bo opravilom v sadovnjakih pridružilo 135 ljudi, ki so kot iskalci dela prijavljeni v celjski območni enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Doslej je izdanih tudi 70 delovnih dovoljenj za sezonsko delo tujcev. V celjski območni enoti zavoda opažajo, da potrebe po sezonskem delu predstavljajo izjemno majhen delež glede na vse potrebe po delovni sili. Pogoje sezonskega dela opredeljuje Zakon o kmetijstvu, ki s svojimi določili skuša preprečevati zlorabe in širjenje prekernega dela.
Čeprav sezonsko delo ni zaposlitev, ampak pomeni občasno delo po pogodbi, ZRSZ na svoji spletni strani brezposelne osebe vseeno obvešča o tovrstnih priložnostih. Cilj je, da ljudje pridejo do začasnega dela in zaslužka. Opravljanje začasnega dela v kmetijski panogi predpisuje Zakon o kmetijstvu. Ta med drugim določa minimalno urno postavko, ki znaša 4,79 evra bruto, vendar morajo delavci, da prejmejo takšno plačilo, dosegati normo. »Pri posameznikih, ki nimajo izkušenj z delom v kmetijstvu in se težje navadijo na zahtevan tempo ter pričakovano kakovost opravljenega dela, so lahko norme težava,« opaža direktorica celjske območne izpostave ZRSZ mag. Alenka Rumbak.
Povedala je, da so kmetovalci hmeljarji doslej našli različne načine, da so prišli do primernih zaposlenih. Sezonske delavce iščejo v okviru Evropske unije, tam, kjer delovna dovoljenja niso potrebna. Ali se zanašajo neposredno na tujce. Poleg tega za ta opravila pomoč poiščejo pri družinskih članih, prijateljih, sovaščanih.
Kmetovalci s področja sadjarstva in pridelave jagod so-
delavce za sezonska opravila s pomočjo zavoda iščejo tudi med iskalci zaposlitve. Delavci prihajajo večinoma iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. »Med prosilci za delovna dovoljenja jih večina, in sicer približno 99 odstotkov, prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije,« pojasnjuje sogovornica.
Zanimanje niha
Direktorica celjske območne enote ZRSZ pravi, da odzivnost domačih brezposelnih za sezonska dela niha. Ko smo imeli v Sloveniji visok delež brezposelnosti, so se iskalci dela precej zanimali za opravljanje tovrstnega dela. Danes, ko ljudje brez omejitev hitreje najdejo delo, zavod delodajalcem težje zagotovi primerno število kandidatov. Zato večkrat ponovi obvestila o potrebah po sezonskih delavcih. »Ne gre toliko za odpor brezposelnih. Dejstvo je, da je tovrstno delo naporno. Plačila so takšna, kot so. Delodajalci prevozne stroške povrnejo v omejenem številu. Delovni čas je odvisen od vremenskih razmer. Delodajalci potrebujejo zanesljivo ekipo, ki zaviha rokave, ko se pokaže sonce, da takrat naredi čim več. Ta-
kšno učinkovitost lažje dosežejo, če imajo v svoji ekipi tujce, ki bivajo v bližini delovišč in so v dneh, ko je sezona na vrhuncu, na voljo od jutra do večera.«
Med Slovenci je pri opravljanju sezonskega dela tudi precej osipa, še dodaja Rumbakova. »Domačini se sicer odločijo, da bodo sodelovali, a po nekaj
lec mora za sezonskega delavca urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Spoštovati mora tudi določilo, da lahko sezonsko delo traja največ 120 dni v koledarskem letu. Ni pa omejitve, s koliko sezonskimi delavci lahko sklene pogodbe. Konkretna oseba lahko tovrstno delo opravlja največ 90 dni v letu. »Če tovrstnih omejitev ne bi bilo, bi se lahko pojavljale zlorabe. Tako bi lahko delodajalci v sezonska dela »zakrili« druge oblike dela, kar bi vodilo v nove prekerne oblike. Tisti, ki imajo v kmetijstvu potrebe po delovni sili celo leto, morajo
OB ROBU
Lani je bilo v Sloveniji izdanih več kot 18 tisoč delovnih dovoljenj, od tega za področje sezonskega dela v kmetijstvu le 772 dovoljenj, torej približno štiri odstotke. Na Celjskem je bilo lani za sezonsko delo v kmetijstvu izdanih 136 dovoljenj.
dneh gredo na bolniško, nehajo prihajati na delovišče, saj ne zmorejo opravljati dela. Kmetje ali kmetijska podjetja morajo tako najeti več ljudi, da zagotovijo zanesljivo ekipo.«
Največ 90 dni v letu
V preteklosti je bilo sezonsko delo v kmetijstvu urejeno s podjemno pogodbo, zdaj je v skladu z Zakonom o kmetijstvu urejeno s pogodbo o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu. Omenjene pogodbe med drugim določajo delovišča, časovni okvir dela, vendar kljub temu da opredeljujejo nekatere elemente delovnega razmerja, ne gre za zaposlitev. Delodaja-
Alenka Rumbak je pojasnila, da zavodu potrebe po sezonski delovni sili na Celjskem najavita predvsem podjetji Meja in Sadjarstvo Slom. Pred leti so sezonske delavce s pomočjo ZRSZ iskali tudi hmeljarji, a je bilo precej težav. »Delo v hmeljarstvu ima svoje zakonitosti, zato nismo uspeli ustreči pričakovanjem hmeljarjev. Z njimi zdaj sodelujemo v manjšem obsegu.«
z delavci zato skleniti pogodbe v skladu z delovnopravno zakonodajo.«
Tudi Slovenci se odpravljajo na sezonsko delo v tujino. Ker ne gre za zaposlitve, ZRSZ tega ne spremlja. Brezposelne osebe, ki se odločijo za časovno omejeno delo v tujini, še vedno ostajajo v evidenci
S trebuhom za kruhom
TINA STRMČNIK
»Pred več kot dvajsetimi leti sem »šparal« dopust in se poleti v Nemčijo odpravil obirat hmelj v hmeljišča. Na dan sem zaslužil 140 mark. Po 20 delovnih dneh je izkupiček znašal 2.800 mark. To je bilo takrat primerljivo s tremi povprečnimi plačami v Sloveniji. Delodajalec nam je zagotovil pet obrokov na dan.« Tako mi je v pogovoru mimogrede navrgel znanec, ki je bil s sezonskim delom v tujini tako zadovoljen, da se je tja vračal več let.
Nostalgični so tudi spomini na čas ročnega obiranja hmelja, ki ga je med drugim v svoji knjigi popisal Daniel Artiček. In bralcem predstavil, da so obiralke kljub težkemu delu pele slavo Savinjski dolini, saj so se vsako leto od nje poslovile z dragocenim zaslužkom.
Čeprav na sezonsko delo najverjetneje ne pomislimo pogosto, je prav na ta način pripravljenih ogromno dobrin, po katerih posežemo v trgovinah. Od špargljev, borovnic, hrušk, jabolk, gob in vse do cvetočih tulipanov. Zaslužki, ki jih za delo v nasadih jablan in hmeljiščih v Sloveniji ponujajo kmetje in kmetijska podjetja, domače delovne sile sicer ne zanimajo pretirano. Glede na to, da stalne ekipe iz južnih in vzhodnih držav k nam prihajajo že vrsto let, je iskanje zaslužka izven njihove domovine za mnoge očitno še kako dragoceno. Kar je za nekoga minimalno plačilo, je za drugega svetleča priložnost. Tako se čez mejo po svojih priložnostih oziramo tudi Slovenci.
Do tu je vse lepo in prav in odprte meje Evrope se slišijo kot balzam za vse težave skupnega trga dela. Če domačih delavcev ni, pač pridejo tisti iz bližnjih držav. A ko te zadene sporočilo, da je od izmučenosti in vročine pred letom umrla delavka, ki je za dva evra na uro le nekaj sto kilometrov od nas pobirala poljščine, da bi preživljala tri otroke, vrag vzame šalo. Ko bomo naslednjič razmišljali o tem, kaj bomo dali na svoj krožnik in koliko smo za živila pripravljeni plačati, morda razmislimo tudi o tem, da se v izkoriščevalski sistem sezonskih delavcev v kmetijstvu že v bližnjih državah, kot je Italija, ujame več sto tisoč ljudi. In smo spet pri večni temi -spoštovanju in varovanju pravic delavcev.
iskalcev zaposlitev. ZRSZ sezonska dela v tujini, kjer so urne postavke višje kot v Sloveniji, sicer objavlja na svoji
spletni strani v zavihku Evropskega zaposlitvenega servisa (Eures).
TS, foto: SHERPA
Delo v sadovnjakih ni premočan magnet
Meja Šentjur po sezonskih delavcih povprašuje predvsem na področju sadjarstva. Število sezonskih delavcev se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo, saj je podjetje nekoliko skrčilo obseg nasadov in napredovalo na tehnološki ravni -tako pri vzgoji jablan in načinu obiranja kot pri tehnološki pripravi nasada. A kljub manjšim potrebam po sezonski delovni sili težko pridobi še to število ljudi. Med sezonskimi delavci zato prednjačijo tujci, Slovencev je le za vzorec.
Meja Šentjur sezonske de- blan, spomladi je to redčenje
lavce potrebuje za dejavnosti sadjarstva in perutninarstva - prireje jajc. Dela v sadjarstvu so vezana na tri glavna časovna obdobja - pozimi in zgodaj spomladi je to rez ja-
jablan, jeseni sledi obiranje plodov. V perutninarstvu pogodbeno delovno silo podjetje potrebuje za večje selitve, ko prazni ali ponovno naseljuje hleve.
Glavna sezona, ko so potrebe po sezonskih delavcih največje, traja od začetka septembra do sredine oktobra, ko se začne obiranje jabolk. V tem času v podjetju potrebujejo približno 150 ljudi, ki za obiranje sadežev skrbijo v nasadih na različnih točkah po državi. Lani so obrali tri tisoč ton jabolk.
Manj zanimanja kot nekoč
Direktor Meje Šentjur Roman Gregorn bistvene razlo-
»Postopki za najetje tujcev zahtevajo čas, znanje in stroške. S tem se ne obremenjujemo, saj drugega izhoda ni. Delo čaka in treba ga je opraviti,« je poudaril direktor Meje Šentjur Roman Gregorn.
ge za oteženo iskanje ljudi, ki bi opravljali sezonsko delo, vidi v zahtevnosti panoge. »Delo v kmetijstvu je fizično zahtevno. Ljudje jabolka obirajo na prostem, izpostavljeni so vremenskim vplivom. Med delom se sklanjajo, prenašajo bremena. Ogromno ljudi ima glede tega pomisleke, veliko jih ima tudi resnične omejitve.« K oteženemu iskanju sezonskih delavcev po njegovih besedah pripomorejo tudi razmere na trgu dela, saj delovne sile nasploh primanjkuje. Dodal je, da je Meja minula leta delovno silo za sezonska dela dobivala na trgu nekdanje Jugoslavije. Zdaj se krči še ta trg. V Evropski uniji, ki omogoča prost pretok delovne sile med državami, delavci namreč delo iščejo tam, kjer so na voljo višje urne postavke.
Prevladujejo tujci
V Sloveniji Meja sezonske delavce išče s pomočjo zavoda za zaposlovanje, potrebe objavlja na svoji spletni strani, o njih obvešča s pomočjo oglasov na radijskih postajah ali v tiskanih medijih. V tujini kandidate išče po svojih ustaljenih poteh, pri čemer si pomaga z dolgoletnimi partnerji. Zelene kadre bo podjetje letos spet iskalo v domovini, a tudi v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. »Delavce iščemo v dveh tujih državah, saj jih iz ene države ne uspemo pridobiti dovolj, da bi zadostili svojemu povpraševanju,« je dejal Gregorn.
Na deloviščih na severovzhodu države, v bližini avstrijske meje, je razmerje med Slovenci in tujci v prid slednjim. Slovenci namreč delo iščejo na avstrijskem trgu, kjer so urne postavke višje kot v domovini. Meja lahko tam za sezonsko delo pridobi približno deset odstotkov naših državljanov. V Šentjurju je delež Slovencev višji, znaša od 20 do 30 odstotkov, a je to odvisno od sezone. »Postopki za najetje tujcev zahtevajo čas, znanje in stroške. S tem se ne obremenjujemo, saj drugega izhoda ni. Delo čaka in treba ga je opraviti,« je poudaril sogovornik.
Če za obiranje jabolk delavci ne potrebujejo posebnih znanj, je drugače z rezom jablan, ki sicer predstavlja najmanjši obseg pri potrebah Meje po sezonskem delu. Zato to delo opravilo opravi ekipa tujcev in Slovencev, ki
je dokaj stalna. Direktor Meje je poudaril, da si v podjetju ne morejo privoščiti, da bi se kadri, ki se ukvarjajo z rezom, menjali vsako leto. Za to delo namreč potrebujejo tako znanje kot izkušnje.
Vreme kroji delovni
čas
V podjetju Meja želijo, da ljudje delo opravijo kakovostno in da so pri tem zbrani. Zato skušajo slediti temu, da delavci dnevno delajo osem ur. Vendar sezonsko delo močno kroji vreme. Kadar je lepo, delavci opravijo kakšno uro več, ko je vreme slabo, delajo manj ali sploh ne.
Kako je z nastanitvijo in s prehrano sezonskih delavcev? Meja jih nastani v svojih prenočitvenih zmogljivostih, nekaj prenočišč najame. Za hrano poskrbi v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Slednji tri obroke - zajtrk, kosilo in večerjo - pripeljejo na delo-višča.
Gregorn je povedal, da so plačila skladna s pogodbo, konkretne višine urnih postavk ni želel razkriti. »Tujci imajo eno tarifo, Slovenci drugo. Postavke so odvisne od tega, kakšna opravila opravljajo sezonski delavci. Rez je plačana bolje kot redčenje ali obiranje jabolk. O postavkah se dogovarjamo sproti, glede na to, kakšen je odziv ljudi, kakšne so količine jabolk, kakšne so vremenske razmere.«
TS
Foto: arhiv podjetja Meja
14
KRONIKA
Kakšni vozniki so Celjani
Preizkusili simulator vožnje
Zavarovalnica Triglav je začela preventivno akcijo Skupaj za prometno varnost, tako imenovano turnejo mobilnosti po Sloveniji.
SIMONA ŠOLINIČ
Prva postaja na poti je bila v petek v Celju, kjer so s pomočjo sodobnega tako imenovanega Drajv simulatorja testirali, kakšni vozniki so Celjani.
Akcija je bila v trgovskem središču Tuš, kjer so obiskovalci lahko opravili vir-tualni preizkus vozniških sposobnosti. Na dogodku so bili tudi lokalni ambasadorji prometne varnosti, člani Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Vožnjo udeležencev na simulatorju je ves čas spremljal priznan inštruktor in član ekipe Slovenskega avtoklu-ba Sandi Štepec.
Foto: SHERPA
Divjal po Šentjurju
Šentjurski policisti so konec preteklega tedna na Cesti na kmetijsko šolo ustavili voznika, ki je pri omejitvi hitrosti 50 kilometrov na uro vozil kar 124 kilometrov na
uro. Gre za 30-letnega voznika, ki so mu zasegli vozniško dovoljenje, zoper njega pa bodo podali obdolžilni predlog. V Žalcu so policisti zasegli osebno vozilo mo-
škemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Podobno se je zgodilo tudi v Vojniku, kjer je voznik vozil tudi pijan. Zaradi poteka veljavnosti vozniških dovoljenj so policisti
pred dnevi dvema voznikoma vozili zasegli tudi v Celju. V Šmarju pri Jelšah so vozilo zasegli vozniku, ki je vozil brez ustrezne kategorije vozniškega izpita.
Dolgoprstneži na delu
Policisti so kaznovali moškega, ki je v četrtek popoldne v Celju ukradel psa. Tatvino je prijavil lastnik psa pasme ameriški stafford shire terier. Med obiskom nakupovalnega središča je psa pripel pred vrati. Ob vrnitvi ga ni bilo več. V iskalni akciji v popoldanskih urah so bili policisti obveščeni, da 35-letni moški, stari znanec policije, krši javni red in mir v eni od trgovin na Ostrožnem in na parkirišču pred njo. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, da ima moški pri sebi psa, ki naj bi ga pred tem ukradel pred trgovskim središčem. Moškemu so zaradi kršitve izdali plačilni nalog in psa vrnili lastniku.
Na parkirišču trgovskega središča v Celju so policisti obravnavali tatvino. Neznan storilec je občanki, ki je pustila odklenjeno vozilo, medtem ko je odpeljala nakupovalni voziček na bližnji prostor, ukradel denarnico. Z dvema plačilnima karticama je kmalu po tatvini dvignil približno 900 evrov.
Na Ljubečni je neznanec vlomil v prostore podjetja. Ukradel ni ničesar. Škodo je lastnikom povzročil s poškodovanjem vrat.
V	soboto so bili policisti obveščeni o vlomu v počitniško hišico v Imenski Gorci. Storilec je ukradel nekaj posode.
V	gostinskem lokalu v Novi vasi v Celju so policisti obravnavali tatvino ženske torbice z dokumenti in gotovino.
V	Lokarjah na območju Šentjurja je policija v nedeljo obravnavala tatvino starejšega neregistriranega skuterja znamke Yiying metalno rdeče barve.
Na Celjskem umrlo že enajst ljudi
Pretekli teden se je na območju Pake pri Velenju zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl voznik tovornega vozila. 25-letnik je vozil iz Mislinje proti Velenju.
V	ostrem desnem ovinku naj bi izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je tovorno vozilo prevrnilo na bok. Voznik je ostal ukleščen v vozilu in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila že v sredo, 1. maja, v Šibeniku pri Šentjurju, je v petek v celjski bolnišnici umrl 28-letni voznik z območja Šentjurja. Prometna nesreča se je zgodila na lokalni cesti v Šibeniku. 28-letni voznik je bil v nesreči udeležen sam. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Voznik je v levem ovinku pri vožnji po klancu navzgor izgubil oblast nad motornim kolesom, padel in se hudo poškodoval. Letos je na cestah Policijske uprave Celje umrlo že enajst ljudi.
Prometne nesreče s hudimi poškodbami
V	petek okoli 14.30 so policisti v Rogaški Slatini obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodovala 69-letna peška. Vanjo je na parkirišču trgovine pri vzvratni vožnji s parkirnega prostora trčila 39-letna voznica.
Isti dan nekaj čez 16. uro se je v Virštanju huje poškodoval 64-letni voznik mopeda. Voznik, ki je vozil brez čelade neregistriran moped, je pri vožnji po klancu navzdol izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na bankino in padel.
Na Cesti na Ostrožno v Celju se je v soboto pri padcu huje poškodoval kolesar, ki je vozil preblizu desnemu robu vozišča in pod vplivom alkohola.
ШШШ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
SKINAUT
smučarska SOLA
ntormacije
041 616464

TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—tfTpfr—
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
AKCIJA
15
OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
Imamo vse letošnje finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant. To so: februarski zmagovalci Simon Lokošek in Alen Lamper ter Vanessa Obrovnik iz Šolskega centra Šentjur, marčevska zmagovalca Anita Zupanc iz Gimnazije Lava in Nejc Gubenšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter aprilska zmagovalca Monika Ramšak iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Filip Rakita iz Srednje zdravstvene šole Celje.
Tisto dekle in tisti fant, ki bosta v tokratnem finalnem krogu glasovanju prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo v petek, 14. junija v središču Celja.
Ta mesec veljajo samo PISANI kuponi!
KUPON I
Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta
I Ime in priimek
pod zaporedno številko
Podatki o osebi, ki je glasovala:
, Glasujte za I »svojega« kandidata
Ime in priimek					
Naslov					
Telefon	E-pošta				
Ste naročnik Novega tednika?		DA		NE	
Finalno glasovanje bo trajalo do ponedeljka, 10. junija, do 12. ure.
Sto točk učiteljev
Tudi v finalnem delu lahko razrednik ali učiteljski zbor izbranemu kandidatu dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve
novotel
Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona
□ bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko ni&rc hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahL _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _| teva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Samsung Galaxy S9!
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov!
Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober naku
Lodlično storitev?
Mlečne dobrote kmetije
Četina, po domače Flis
Kmetija leži v Spodnjih Grušovljah, kilometer severno od Šempetra v Savinjski dolini. Usmerjena je predvsem v pridelavo mleka, družina obdeluje tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo 170 glav živine, od tega je 80 krav molznic črnobele pasme, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo približno 700 tisoč litrov mleka, ki ga prodajo v mlekarno.
Zgodovina kmetije sega daleč nazaj, dolgoletna tradicija se prenaša iz roda v rod. Leta 1938 je kmetijo od strica, ki ni imel svojih otrok, podedoval stari oče sedanjega lastnika. Kasneje je kmetijo vodil oče. Ker kmetija leži na tradicionalno hmeljarskem območju, je
Dostave:
bila do osamosvojitve Slovenije glavna dejavnost hmeljarstvo. V devetdesetih letih so se na kmetiji odločili za preusmeritev v govedorejo in proizvodnjo mleka. Sedanji lastnik kmetije in nosilec dopolnilne dejavnosti je Damijan Četina, ing. agronomije. Vodenje kmetije je leta 2006
prevzel od svojega očeta. Konec leta 2007 je kmetijo posodobil tudi z robotom za molžo krav.
Ker izzivov na kmetiji ne zmanjka, se je rodila ideja o predelavi mleka. Mleko, ki ga pridelajo, je izredne kakovosti, zato so polnega in bogatega okusa tudi njihovi domači mlečni izdelki. Prepričajte se sami!
Najavljenim skupinam na kmetiji nudijo tudi vodene oglede. Prava paša za oči pa je predstavitev sodobnega načina računalniško vodene molže z robotom.
Mlečni izdelki kmetije Flis
-	domače mleko
-	mladi sir (navadni ali z dodatki: koprivo, zelišči, papriki, česnom, čebulo...)
-	sirotka z okusom ali brez
-	sir za žar
-	domače maslo
-	kajmak
-	domača kisla smetana
-	tekoči navadni ali sadni jogurti v plastenki ali lončku
-	skuta (tudi lahka)
-	navadni in sadni jogurti brez laktoze
-	navadni in sadni jogurti na grški način
Izdelke lahko kupite v njihovi trgovini na kmetiji vsak dan med 10. in 18. uro ali pa vam jih dostavijo v bližino vašega doma po predhodnem naročilu. Za naročila pokličite 040 366 349 ali pišite na naslov darja.cetina@gmail.com.
v okolici Žalca, Celja, Vojnika in Štor:
torek, četrtek in soboto v okolici Velenja:
vsak ponedeljek in četrtek
Na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju so izdelki kmetije Flis letos prejeli:
•	zlato priznanje za sladko skuto, zlato priznanje za sir za žar,
•	zlato priznanje za tip grškega sadnega jogurta in zlato priznanje za sadni jogurt,
•	srebrno priznanje za mladi zeliščni sir in
•	bronasto priznanje za kislo smetano.
■ Prav tako so tudi letos prejeli certifikat izbrana
kakovost »KMEČKI« (ta naziv loči majhne pridelovalce od velikih mlekarn).
AKRON
MOJE POHIŠTVO
Obiščite nas v našem salonu!
Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš)
pE?! Zorjen, \ rahlo soljen ramsteak
13,80
f/len
DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
;	N
Џ ГЗ www.tingust.si
jL03/492-71 -30
■Gestama ostrožno 22, Celje
POHIŠTVO POMERI!
031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si
/^■ц GRADBENA
V^r TRGOVINA tomaz@grad bena- trgovina, s i www.gradbena-trgovina.si T: osi 612 666. 070 96 99 55
- .t» -, - ^
C/ko A\
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE
GRADBENI ~ MATERIAL
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Natakar, natakar barista (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, oseba naj bo urejena, prijazna in komunikativna, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila. Pričakujemo hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nudimo prijetno delovno okolje, delovni čas enak delovnemu času nakupovalnega centra, proste praznične dni. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. CR center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično
poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnjo profesionalne samozavesti in izrazito željo po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Sestavljalec in vzdrževalec (m/ž) (Petrovče)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik, avtomehanik, mehanik industrijskih strojev in naprav), 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, oseba naj bo samostojna, inovativna, inventivna, natančna, dosledna. Nudimo delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Skrbnik kupcev, komercialist (m/ž) (Prebold, teren)
Pričakujemo izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za pro-
dajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter z izobrazbo strojne in gradbene usmeritve. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidatov pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnič-ne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika - angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in do dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Zidar (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo končano srednjo poklicno izobraževanje smeri gradbeništvo, 3 do 5 let delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, znanje in prakso s področja visokih in nizkih gradenj, natančnost, redoljubnost, obvladovanje aparatur in znanje branja gradbenih načrtov. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter ograj (m/ž)
(teren, Avstrija)
Od kandidatov pričakujemo pasivno znanje nemškega jezika, IV. stopnjo izobrazbe smeri zidar, klju-
čavničar ali monter gradbenih konstrukcij, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, natančnost in pripravljenost na delo, vozniški izpit B-kategorije, pripravljenost na bivanje v Avstriji (med tednom). Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. OGK Zäune GmbH, IGP Völkermarkt Süd 14, 9100 Völkermarkt, Avstrija. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -
ključavničar (Teharje)
Delovno mesto bo obsegalo vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Od kandidatov pričakujemo dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoklepar
(m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si.
Konstrukter (m/ž)
(Šoštanj)
Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe strojne ali gradbene smeri, izkušnje na področju konstruiranja,
poznavanje CAD programskih orodij, zaželeno je znanje nemškega, srbskega/hrvaškega jezika (ni pogoj), računalniška pismenost (MS Office ...), pripravljenost na timsko delo, samostojnost, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, odgovornost do dela, zanesljivost, željo po pridobivanju novih znanj, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 8. 6. 2019. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Nazarje)
Od kandidata pričakujemo 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, IV. stopnjo izobrazbe smeri skladiščnik, prodajalec ali podobne sorodne smeri, izpit za delo z viličarjem, izpit B-kategorije, dobro poznavanje MS Office programov. Nudimo zaposlitev za določen čas z enomesečnim poskusnim obdobjem in možnostjo podaljšanja pogodbe za nedoločen čas. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Pfeifer d.o.o., Pri-hova 21, 3331 Nazarje. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoličar
(m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe smeri avtoličar, vsaj 2 leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Monter (m/ž) (Slovenija)
Naloge: montiranje in sestavljanje pohištva, branje načrtov, prevoz in vnos pohištva strankam. Lesnina LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog konstrukter II (m/ž) (Stari trg ob Kolpi)
Opis del: izdelovanje parametrov in tehniško tehnološke dokumentacije ter določanje normativov na svojem delovnem področju, programiranje CNC-strojev, sodelovanje pri razvoju in vpeljevanju novih tehnologij, nabava rezilnega orodaja in skrb za nejgovo racionalno porabo ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
JavaScript razvijalci (m/ž) (Ljubljana, Maribor ali Celje)
Pri Agiledropu iščemo JavaScript razvijalce, ki imajo izkušnje bodisi z React, Angular ali Vue knjižnicami in bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Če bi radi delali v nestresnem okolju s super sodelavci ter popoldneve preživljali z družino in s prijatelji, ne da mislite na službo, bi vas zelo radi spoznali. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na polovični delovni čas (m/ž) (Velenje)
Ste pripravljeni dati 110 % od sebe, da bi uspeli s prodajo? Ali radi delate v dinamičnem okolju z veliko izzivi? Uživate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10A, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni inženir elektronike (m/ž) (Celje)
Vaša misija: odgovornost za razvoj in načrtovanje elektronike ter močnostnih vezij, načrtovanje, simulacije in razvoj shematike elektronskih vezij, izdelava tehnične dokumentacije ter kosovnic za proizvodnjo, testiranje in validacija razvitih elektronskih vezij, zagotavljanje kakovosti in standardov, pridobitev ustreznih certifikatov, sodelovanje z razvojno ekipo inženirjev.. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni računovodja (m/ž) (katerakoli poslovna enota)
Vaše delo bo zajemalo samostojno delo z različnimi naročniki računovodskih storitev. Zanje boste opravljali celotno računovodstvo, vključno z obračunom davkov, plač ter izdelavo zaključnih računov. Zaželene so tudi izkušnje opravljanja računovodskih storitev za javne zavode. Vizija računovodstvo, d. d.,
Tržaška cesta 297, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za prodajo / blagajnik (m/ž) (Celje)
Imate radi modo, spremljate modne smernice? Postanite del našega tima in začnite kariero, polno priložnosti! Opis delovnega mesta: delo na blagajni, svetovanje in prodaja strankam, prevzem blaga, skrb za urejenost trgovine. Inditex Slovenija, Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za program vodovod-ogrevanje (m/ž) (Celje)
Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih ... Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor kakovosti v oddelku elektronike (m/ž) (Prebold)
Na delovnem mestu boste odgovorni za celovito izvajanje kontrole procesa in/ali produkta, zagotavljanje kakovosti vgradnih delov, sistematično uporabo orodij kakovosti, analiziranje in odpravo napak v procesu ali na produktu, skrb za ekonomično in gospodarno izvajanje delovnih nalog in ostala dela po navodilu nadrejenega. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent v blagovnem načrtovanju (m/ž) (Komenda / Arja vas)
Iščemo referenta v blagovnem načrtovanju z najmanj V. stopnjo izobrazbe, z izkušnjami s področja prodaje in administracije ter odgovornim pristopom do dela. Zaželeno je znanje nemškega in/ali angleškega jezika. Lidl Slovenija, d. o. o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 22. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor na tehničnih pregledih (m/ž) (Velenje)
Vaše zadolžitve bodo obsegale izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, izpolnjevanje in podpisovanje dokumentacije, skrb za redno kontroliranje merilnih naprav, druga sorodna dela. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec v maloprodaji (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: prodaja storitve, opreme in drobnega materiala iz ponudbe; nudenje pomoči in svetovanje naročnikom ter potencialnim strankam, izvajanje ukrepov lojalnostnega programa, skrb za urejenost in videz poslovalnice ... T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik (m/ž) (Slovenska Bistrica)
Vaše naloge bodo sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Železna cesta
16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist (m/ž) za nemško govoreče trge (Celje)
Opis delovnega mesta: aktivno delovanje na trgu - komunikacija z obstoječimi in s potencialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb, skrb za njihovo realizacijo (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremljanje zadovoljstva strank ...) ter tehnična podpora kupcem . Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec (m/ž) (Celje Hudinja)
Delo izbranega kandidata bo obsegalo predvsem prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 27. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Iščemo odgovore M na vprašanja poslušalcev. A
Vsak ponedeljek ob 12.15.	ШШ
Vaš zakaj, naš zato.
18
ŠPORT
Že petnajsti evropski pokal v organizaciji celjskega judo kluba
Deseterica iz celjskega Sankakuja
DEAN ŠUSTER
Predsednik organizacijskega odbora je Marjan Fabjan. V zahtevno organizacijsko delo je vpregel dve mamici. Lucija Polavder je direktorica dvorane, Urška Žolnir Jugo-var skrbi za administracijo. »Predvidevamo, da bodo ne-
kateri tekmovalci odpovedali udeležbo. Pričakujemo jih približno tristo, domačih in tujih. V domači zasedbi bo zelo veliko mladih judoistov in judoistk. V Podčetrtku že od začetka tedna vadijo številne reprezentance, po
turnirju bo tukaj ostalo približno 150 tekmovalcev. V čast nam je, da med drugimi gostimo olimpijsko šampi-onko in dvakratno svetovno prvakinjo Majlindo Kelmen-di s Kosova, njeni rojakinji, evropsko prvakinjo Noro Gjakovo in evropsko podpr-vakinjo Listerio Krasniqi, ter številne hrvaške tekmovalke,« je v uvodu povedal Fabjan. Slovenijo bo zastopalo 26 judoistov in 12 judoistk.
Šampionki še
pomagata
Za celjski klub Z'dežele Sankaku bodo tekmovali Anemari Ograj enšek (kategorija do 52 kilogramov), Lia Ludvik (do 63 kg), Pia Grabar (do 70 kg), Matjaž Trbovc, David Štarkel in Lo-vro Kavčič (do 60 kg), Andraž Jereb (do 66 kg), Rene
Kožar, Adam Bergant in Aljaž Plantak (do 73 kg). Uvrstitve vsaj v četrtfinale naj bi si priborili Ludvikova, Trbovc, Štarkel in Jereb, vsi pa upajo, da bo prijetno presenetil kdo od predstavnikov mlajše generacije. »Pomaga nam 85 prostovoljcev. Gostitelji so zelo gostoljubni, pomagajo nam po svojih močeh. Navkljub družinam, ki sta si ju ustvarili, sta Lucija in Urška še vedno pripravljeni postoriti vse,« je dodal Fabjan in glede kakovosti poudaril, da bomo videli na delu tekmovalce, ki bodo krojili vrh na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.
Tinin cilj Tokio
Glavne Fabjanove varovanke v soboto in nedeljo ne bodo nastopile. Tina Tr-stenjak bo zaradi poškodbe
kolena izpustila evropsko prvenstvo. V Minsk bo namesto nje odpotovala njena klubska kolegica Lia Ludvik. Vadbi se posvečata tudi Ana Velenšek in Klara Apotekar ter vse misli usmerjata v prvenstvo stare celine. Kljub temu bo v Podčetrtku nastopilo kar deset judoistk in judoistov celjskega kluba. »Tina ima težave s kolenom. Po pregledu, ki bo kmalu sledil, bo jasno, ali bo morala na operativni poseg. Poškodovan je meniskus. Zanjo bo bistven nastop na svetovnem prvenstvu. V Tokiu se bosta na prizorišču naslednjih olimpijskih iger borili tudi Ana Velenšek in Klara Apotekar. Čeprav tam ne nameravamo razkriti prav vsega, je naš načrt boj do zadnjega atoma moči. Azijcem bomo pokazali, da se jih ne bojimo,« je odločen Fabjan.
Za celjski klub Z'dežele Sankaku bodo tekmovali Anemari Ograjenšek (kategorija do 52 kilogramov), Lia Ludvik (do 63 kg), Pia Grabar (do 70 kg), Matjaž Trbovc, David Štarkel in Lovro Kavčič (do 60 kg), Andraž Jereb (do 66 kg), Rene Kožar, Adam Bergant in Aljaž Plantak (do 73 kg).
Na EP v Minsk bo Marjan Fabjan namesto Tine Trstenjak odpeljal Lio Ludvik.
Predvideva, da bi bila Trste-njakova tudi po operaciji kolena sposobna zelo uspešno nastopiti na svetovnem prvenstvu. Še s hujšimi težavami so medalje na velikih tekmovanjih osvajale Žolnirjeva, Polavderjeva, Velenškova ... Boj na evropskem prvenstvu v Belorusiji pa bi pomenil previsoko tveganje.
Celje ima najboljšega nogometaša lige
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije je v ljubljanski operi podelil nagrade najboljšim nogometašem pretekle sezone. Za glavno nagrado je bil izbran član Celja Rudi Požeg Vancaš.
Nominirana sta bila še Senijad Ibri-čić (Domžale) in Saša Ivković (Maribor). Požeg Vancaš je bil pred nedavno poškodbo tudi v igri za prvega strelca prvenstva. Njegovi soigralci so nesrečno in po krivici ostali brez dveh točk v Domžalah, kjer je bil končni izid 1:1. Povedli so z golom Daria Vizin-gerja, izenačil je Shamar Nicholson. Ta je prehitro stekel v kazenski pro-
stor, ko mu je z belega krogca podal Ibričić (enajstmetrovko je po igranju z roko zakrivil Žan Zaletel). Po očitni sodniški napaki - glavni delivec pravice je bil Andrej Žnidaršič - se je odzval predsednik NK Celje Miloš Rovšnik: »Zadnja dva prvenstvena kroga bosta zanimiva in napeta, predvsem v borbi za mesto, ki vodi v evropsko tekmovanje. Vsaka napaka bo lahko odločilna. Želimo pa si, da bi igra ostala v domeni igralcev in da na končni rezultat ne bi vplivalo sojenje. Po tekmi v Domžalah nočemo nikogar ali konkretno sodnikov obtoževati za namen oškodovanja. Je pa zelo pomembno, da se
tudi delivci pravice maksimalno resno in odgovorno pripravijo na tekme tako kot ekipe. Pomembno je vedeti, da sodniki ne odločajo le o rezultatu, ampak v primeru borbe za evropsko tekmovanje tudi o prihodkih klubov.« Včeraj so Celjani gostili Velenjčane. Imeli so tri točke zaostanka za Muro, ki je igrala v Ljubljani pri Olimpiji. V kvalifikacije za evropsko ligo vodi tudi četrto mesto. Odvisno od včerajšnjih rezultatov pa je, ali bo v soboto medsebojni obračun odločal o zadnjem evropskem potniku. Morda bo pomagal najdražji igralec Celja Požeg Vancaš.
DŠ, foto: SHERPA
Podčetrtek bo v soboto in nedeljo gostil že petnajsti evropski pokal v judu. Desetkrat je Judo klub Z'dežele Sankaku tekmo evropskega pokala pripravil v Celju, nato štirikrat v Podčetrtku. Udeležba letos ne bo takšna, kot je bila lani, vseeno pa bo zelo številna.
Lia Ludvik je mladinska evropska prvakinja postala lani v Sofiji.
Marjan Fabjan se je na novinarsko konferenco v Hotel Sotelia pripeljal s posebnim kolesom, nato je izvedel, da so Ani Velenšek v Celju ukradli avto.
Na Ptuju je tekmovalo kar 37 mladih plavalcev celjskega Neptuna.
Začetek sezone v 50-metrskih bazenih
Mladi plavalci celjskega Neptuna so se udeležili dveh tekem, prvih v sezoni v odprtih bazenih olimpijskih dimenzij.
Na Ptuju so zmagali Julijan Pevec, Sebastjan Jug, Gašper Pevec, Filip Bratina, Lui Uplaznik Sunarić, Hanna Naya Hušić in Jon Kočevar. Druga mesta so osvojile Izabela Pakiž Rumpf ter dve štafeti. Na 4x50 metrov mešano so plavali mlajši dečki Jakob Brodej, Julijan Pevec, Filip Bratina in Vid Čujež, v štafeti 4x100 metrov mešano dečki pa so bili Sebastjan Jug, Gašper Pevec, Jakob Lesjak in Domen Vihernik. Na mednarodnem mitingu v Ljubljani sta bila uspešna Mitja Horvat (200 prosto) in Maks Jereb (50 delfin), ki sta osvojila srebrni medalji.
DŠ
Foto: PK NEPTUN
ŠPORT
19
Najboljša slovenska umetnostna drsalka je Celjanka Daša Grm
Obleka s posebnimi bleščicami tudi za tisoč evrov
Daša Grm je v finalu svetovnega prvenstva v Saitami vpisala svoj najboljši dosežek na velikih tekmovanjih. V mesecu marcu še 27-letna Celjanka je bila v kratkem programu 16., v prostem programu je osvojila končno 18. mesto. Za svoja nastopa je prejela 161,16 točke, kar je njen osebni rekord.
DEAN ŠUSTER
Daša Grm se je udeležila sedmih članskih svetovnih prvenstev. Na mladinskih SP je bila trikrat. Fotografija je bila posneta pred skoraj desetletjem.
Daša Grm: »Drsanje mi je dalo vse, kar sem si kdajkoli želela. A tudi marsikaj vzelo, seveda ...«
Grmova je že z uvrstitvijo v prosti program izpolnila osnovni cilj, v finalu je z 18. mestom ponovila svojo najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih izpred štirih let. Gledalce je očarala predvsem s čudovitimi piruetami. Sodniki so bili neprizanesljivi zaradi nekaj slabših skokov. Toda Dašo je bilo užitek gledati. Na januarskem evropskem prvenstvu v Minsku je osvojila 17. mesto. Ob 70-letnici celjskega drsalnega kluba je spregovorila o svoji uspešni karieri. Svojega začetka se ne spominja, o njem sta ji pripovedovala starša.
Koliko ste bili stari, ko ste začeli?
Pet let. Imam posnet svoj prvi nastop, za kar sem očetu zelo hvaležna. Kamero si je moral izposoditi. Otroška leta na drsališču so mi ostala v lepem spominu. Imela sem prijetno družbo. Po tekmovanjih smo se veliko igrali.
Družina je povezana z zimskimi športi. Oče je bil smučarski skakalec, nato trener, brat je poskusil z igranjem hokeja. Je bil to povod za vaš začetek v drsalnem športu?
V hipu smo se odločili, da bo brat vadil hokej, jaz pa umetnostno drsanje. Bila sem v mali šoli drsanja in so me povabili v klub, kasneje je hokej igral še mlajši brat.
Kaj pa mama?
Je naš največji podpornik. Ni se ukvarjala s športom, meni je zelo pomagala s prehrano.
Oče Slavko je izuril vsaj dva talenta v vrhunska
športnika, vas in Timija Zajca ...
Timija sem spoznala, ko je bil še majhen. Bil je v klubu pri očetu. Osnove je osvojil pri Smučarskem društvu Vi-zore. Na to je oče ponosen.
Zdi se, da je enostavno našteti svoje trenerje, a se izkaže, da je zelo zahtevno. Kako je s tem pri vas?
Drži, kar ste rekli. Sicer pa ... Moja prva trenerka je hitro zapustila klub, vem le, da ji je bilo ime Romana. Prišla sta Inna in Boris Uspenski. Ko sta odšla, me je prevzela Anja Bratec Lesjak. Ko sem začela študirati, je zanosila in jo je nadomestila Tamara Dorofejev. V Ljubljani mi je začel pomagati Jan Čejvan. Nato sem se vrnila k Dorofejevi. Drugo sezono zapovrstjo vadim sama. No, pomaga mi moj fant Anej Wagner. Je moj trener za fizično pripravo.
Kdaj so prišli prvi odmev-nejši dosežki?
V domači konkurenci sem zmagovala, na mladinskih svetovnih prvenstvih pa se nisem izkazala. Svoje kakovosti mi ni uspelo prikazati, zato sem celo razmišljala, da drsalke postavim v kot. Leta 2011 sem se prvič uvrstila v finale članskega evropskega prvenstva. Ko so me v Bern klicali novinarji, sem se zavedla, da sem dosegla uspeh. Osvojila sem dvajseto mesto. Bila sem ponosna in nadaljevala s trdimi treningi.
Kakšna se vam je zdela slavnostna prireditev v Narodnem domu?
Zelo mi je bila všeč. Izvedela sem nekaj novih informacij o začetkih našega klu-
ba. Lepo so me predstavili in me je ganilo.
Omenjali ste svojo tehnično podkovanost, ki pa ni bila dovolj, kajne?
Ko sem bila v mladinski kategoriji, je bil drugačen sistem sojenja. Glavni poudarek je bil na skokih. Zdaj se posebej ocenjujejo skoki in drsanje. Na večjih tekmah sem opazila, da je moja kore-ografska plat nižja v primerjavi z večino tekmic. Vedela sem, da sem sposobna več. Začela sem sodelovati s plesalcema Jagodo in Jurijem Batageljem. Ogromno sta me naučila. Program je dobil drugačno sliko. V zadnji sezoni sem sama ustvarila koreografijo. Razlika je očitna.
Še hranite obleke iz otroštva?
Prvo in drugo še imam. Moja teta je bila šivilja. Kasneje sem preizkusila tudi druge šivilje. Zadnje obleke sem sama zasnovala. S tem je ogromno dela. V oblačilu se moraš odlično počutiti. Najdražje so drsalke. Čevelj stane od 400 do 600 evrov, rezilo pa 600 evrov. Cene
oblek so odvisne predvsem od bleščic. Če so posute z bleščicami Swarovski, obleka doseže ceno tisoč evrov.
Vzornice, najboljše tekmovalke?
Ko sem odraščala, je bila v našem klubu najboljša Anja Bratec. Po televiziji sem spremljala nastope Mojce Kopač in Gregorja Urbasa in si želela, da bodo tudi mene gledali na malih zaslonih. V mojih najstniških letih mi je bila zelo pri srcu Američanka Sasha Cohen. Kasneje sem občudovala in ju še vedno izjemno cenim Italijanko Carolino Kostner in Korejko Yuno Kim.
Kaj pravite o nepozabnem, brezčasnem »sarajevskem Boleru« para Jayne Torvill - Christopher Dean, starem že 35 let?
Večkrat ga pogledam. Začela sta se gibati, ko sta bila
na kolenih. Čas ni začel teči, temveč šele tedaj, ko sta začela drsati. Zato je bil njun nastop daljši. Koreografsko je bil dovršen, izjemen. Če bi tisti program prenesli v današnji čas, bi mu nekaj manjkalo le po tehnični plati.
Koliko sezon je še pred vami?
Zagotovo še ena. Dokler mi bo telo dopuščalo vrhunski šport in če bom uživala, bom vztrajala. Diplomirala sem na Fakulteti za šport. Pred vrati je magisterij. V žepu bi rada imela uspešno športno kariero in primerno izobrazbo. Rada bi trenirala mlade drsalce.
Kaj vam je dalo drsanje?
Šolo za življenje, upanje, moč, hrabrost, samozavest, iskrenost, veselje, ljubezen, tudi žalost.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, DK CELJE
NA KRATKO
Žalčanke daleč
spredaj
Celje: Rokometašice Z'dežele so v državnem prvenstvu pristale na petem mestu. V Zlatorogu so premagale Velenje s 30:24. Na roko jim je šel rezultat s Ptuja, kjer je Koper izgubil, v primeru zmage pa bi bil peti. Pri Celjankah je bila najbolj učinkovita Sanja Vrček z osmimi goli, po pet so jih dale Katarina Regner, Jasmina Pišek in Katja Če-renjak. Za Velenje, ki je pristalo na devetem mestu, je bila osemkrat uspešna Nika Oder, po štirikrat pa sta zadeli Tjaša Smonkar in Ines Kaltak. Daleč najboljše na celjskem območju so bile v tej sezoni Žalčanke; igralke Zelenih dolin so osvojile naslov državnih podprvakinj. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se v Mariboru v zadnjih sekundah uspeli izogniti porazu, toda vseeno so imeli včeraj zvečer možnost proti Ribnici osvojiti naslov državnih prvakov.
Glavni atletski
tekmi v Celju
Celje: Na prvi od šestih tekem mednarodne atletske lige, ki bo v soboto v Slovenski Bistrici, bosta nastopila tudi najboljša slovenska atleta zadnjega obdobja, člana celjskega Kladivarja, Martina Ratej v metu kopja in Luka Janežič, ki bo sezono začel s tekom na 300 metrov. Obe najpomembnejši domači tekmovanji, slovenski pokal in državno prvenstvo, bosta v Celju. »Verjamem, da bo liga dobila zagon in se bomo pridružili tudi organizaciji mitingov s tekmovanjem Celjskih knezov, ki ga že nekaj časa ni več. Prav tako bo večja tuja konkurenca in bo zaključna tekma lige v Celju res zelo privlačna,« je zatrdil Stane Rozman, predsednik AD Kladivar.
Prevelika vrzel ...
Celje: Slovenska ženska kegljaška reprezentanca je na svetovnem prvenstvu na Češkem v skupini D premagala Francijo s 7:1 in si tako že zagotovila uvrstitev med osmerico. V naši izbrani vrsti je nekaj nekdanjih igralk celjske ekipe, skoraj vse preostale nekdanje in sedanje igralke Kegljaškega kluba Celje so bile v ponedeljek na celjskem pokopališču, kjer se je ob zadnjem slovesu od celjske športne legende Lada Gobca zbrala nepregledna množica. Gob-čeve učenke in varovanke so pod dežnimi kapljami vztrajale v bližini žalujočih, dokler ni v Ladov grob padel zadnji nagelj. Bilo je ganljivo, v ozadju pa so ke-gljaški veljaki iz prestolnice ugotavljali, kako velika vrzel je zdaj nastala, in se spraševali, če jo bo sploh možno vsaj delno zapolniti. Odgovor je, žal, znan. Spomin na Lada Gobca so z minuto molka počastili tik pred nogometno tekmo Celje - Maribor. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VOZILA
PRODAM
VW passat 4 motion, letnik 2012, vrhunska oprema, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 612-160.
STROJI
PRODAM
KUPIM
MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
POSEST
PRODAM
Z Zelenim valom na izlet
752
Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 22 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 8. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov.
MOTOR Acme dizel za kosilnico Muta, rabljen od 5 do 7 ur, prodam. Telefon 070 993922.	736 IZKOPALNIK krompirja in obračalnik Tajfun 220 prodam ali menjam za telico. Telefon 041 222-762. 751 KMETIJSKE stroje, rabljene (predsetvenik, br-zoparilnik, trosilec, škropilnico) prodam. Telefon 051 671-666. 754 NAKLADALKO prodam. Telefon 031 798-815.
757
FREZAR za Gorenje Muto, okrogel priklop, prodam. Telefon 031 611-745 . 7 6 8
Kupon št. 4	
Ime	
Priimek	
Naslov	
Telefonska številka	
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.	
599
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Posameznik lahko kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
V DRAMLJAH pri Celju ugodno prodam vinsko klet z večjim bivalnim prostorom in 54 m2 uporabne površine. Zemljišča z vinogradom je 1.400 m2. Cena po dogovoru. Informacije za ogled po telefonu 041 437370.	720 HIŠO v Mozirju, novo naselje, velikost parcele 800 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 532-157. 730
PARCELO, 1.511 m2, Dramlje, asfalt do parcele, voda (vodovod), 30 sadnih dreves, parcela omrežena, prodam. Telefon 031 353-945.
738
PRODAM
GARAŽA
KUPIM
NA Otoku ali v okolici kupim garažo. Telefon 041 690-330.	747
MALO rabljeno klimatsko napravo Airwell ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803.	727 POHIŠTVO za kmečko sobo: omara, kotna sedežna (klop, miza in dva stola) ugodno prodam. Telefon 041 691-112. 740
PODARIM
BUTIČNO jedilnico, odlično ohranjeno, okrogla raztegljiva miza, štirje tapecirani stoli, servirni voziček - bar, skulptura, vse v modni barvi, nemški proizvajalec Schutz, prodam. Cena 190 EUR. Telefon 041 759667.	743
Naročili sprejemamo na 041Ш 835. astrateHa tortam
RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE
narodmzabavna TV oddaja
-	v
I
-7
OKRASNO omaro z devetimi predali, ohranjeno, podarim. Telefon (03) 5719-030, 031 442-443.	735
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
ŠEST mladih jagnjet prodam. Telefon 040 615-540.	p
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam.
Telefon (03) 5773-013.	719
OSLIČKA, srednje postave, temno rjave barve, vajenega paše in pastirja, star bo dve leti, prodamo. Telefon 031 864-316. 731 TELICO simentalko, težko 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074.
Š 27
TELIČKI simentalki, zelo lepi, prodam. Telefon 041 725-055.	Š 28
TELICO, visoko brejo, in kravo prodam. Telefon 041 996-166.	749 MLADE kozličke, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 563-725. 755
V četrtek, 23.5.2019 ob 20. uri v živo
ans. Zeme
ans. Kertci
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/ntgv iz a
KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, bomo prodajali od 25. maja naprej. Cena kokoši 1,20 EUR/ena. Farma Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, telefon 041 369 309.	n
TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 422-606, (03) 5792-174. 759 TELIČKO limuzin, staro 6 mesecev, Šmartno v Rožni dolini, prodamo. Telefon 041 998935.	760 DVOJČKA (bikca in teličko), siva pasma, stara 7 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162.
761
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarki-ce na začetku nesnosti. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p
DVE telički simentalki, stari 4 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 767 TRI bikce, različne starosti in pasme, prodam.
Telefon 051 332-448.	772
VEČ kozličkov, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 585-813. 773 PUJSKE pasme mangalica prodam. Telefon 041 623-439.	776
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
Ko
nakupuje moški
Izbor »bonus« kuverte je bil tokrat na strani Franca Kračuna. Z ekipo je nakupoval štiri minute, vendar novega rekorda nismo videli.
Eva se je spet dobro pripravila na dirko med policami, ki je tokrat bolj kot na štiripogonsko akcijo spominjala na panoramsko vožnjo. Nakupovanje Franca Kračuna se je začelo pri siru, nadaljevalo mimo kave in olja do mesa, kjer si je Franc vzel še največ časa. Voziček je napolnil s suhomesnimi izdelki ter poskrbel, da ne bo izgovora za organizacijo piknika. Tri minute je za Franca očitno veliko časa, saj je med nakupovanjem naglas razmišljal, počasi vodil, edina zares živčna pred izzivom pa je bila Eva.
A očitno so mirni živci dobra strategija. Po pretečenih treh minutah je bila na Fran-čevi strani namreč tudi izbira kuverte, ki mu je prinesla dodatno minuto nakupovanja. Drugi del akcije Do polnega vozička brez mošnjička je Eva začela pri zamrznjenem programu. Franc si je privoščil še pomfri, rogljičke za zajtrk in sladoledno lučko. Še pred odbito zadnjo sekundo je bil s svojim nakupom zadovoljen. In to upravičeno, kot je na koncu pokazal izpisek na računu - 153,39 evra.
Foto: SHERPA
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ni več bitja tvojega srca in tvojega petja.
V SPOMIN
Minilo bo deset let, kar si odšla od nas, draga sestra
IVANKA KRAJNC
iz Tovstega
V naših srcih in mislih še vedno živiš. Pogrešamo te močno.
Vsi tvoji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te med nami več ni.
Le delo in trpljenje tvoje sta bila življenje, pri nas ostala sta praznina in velika bolečina ...
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar nam je bila zaradi krute in zahrbtne bolezni vzeta iz naše sredine draga žena, mamica, babica, hči, sestra, teta, sestrična, botrca in prijateljica
ALOJZIJA CVIKL
iz Rup 15c, Šmartno v Rožni dolini (16. 4. 1959 - 24. 5. 2017)
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je
živeti brez njega. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je
ANGELA KLEP
(1. 6. 1935 - 30. 4. 2019)
Ob boleči izgubi drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe, vse stiske rok, darovane sveče in cvetje ter izkazano pomoč in dobroto. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Slavko z družino
764
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE HABE
s Klanca 64 na Dobrni (1931 - 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala gospodu župniku. Hvala pevcem kvarteta Oljka. Hvala Herti Rošer za poslovilni govor, cvetličarni Meta in pogrebni službi Usar za pogrebne storitve. Še posebej hvala gospe dr. Manici Žerjav in patronažnima sestrama Petri in Sabini iz Zdravstvenega doma Velenje ter sodelavkam iz Zavoda Dobrna.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: Zinka in Ivica z družinama
795
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre
ANE GOBEC
rojene Šolinc iz Šentjanža ned Štorami 26 (e2. 7. 1928 - 7. 5. 2019)
se1 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancemza izražena ustna in pisna sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti on da stnji darovalinveče, cvetje in za seete maše. Hvala sodelavkam podjetja Mercator Polule, ter vodstvu in sindikotu Mercaiorja. Hvala gospodu župniku M°ei Hermanu za lopoopravljen obred, pogrebni nlužbi Zagajšek, pevcem seupine Eros za dnptte pesmi in govornicigospe Zpenki Orač za lep govor. Zahvala Domu ob Savinji za nega v Sosu njene balezni Vsem in vsakemu posebej še enksat: hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V bolečini naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali.
V SPOMIN
Minilo je deset žalostnih let, kar si odšel tod nos,
IVAN KNEŠAK
■Vsi tvoji domači
ДГШЈШ
lastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operaterja
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VSE vrste krav in telic za zakol, lahko tudi slabše reje, za na pašo, kupim. Dobro plačilo - takoj. Telefon 041 544-270. p TELIČKO ali bikca, težkega od 60 do 150 kg, kupim. Telefon 051 822-360. 756
PRODAM
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735.	p KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561 JURKO, ni škropljena, prodam. Telefon 070 818-005. 695 OTAVO, suhe kocke, 200 kosov, prodamo. Cena 2 EUR. Frankolovo. Telefon 031 235-529. 753
KOCKE sena, 1,70 EUR/kocka, v Laškem, prodam. Telefon 041 814-242. 750 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 480510.	766 150 l domačega vina (jurka, izabela) in 10 l slivovke in sadjevca prodam. Telefon 031 806-041. 774
OSTALO
PRODAM
KOSILNICO Bcs 127, s sedežem, prikolico za prevoz ene živali in vprego za dva para konj prodam. Telefon 041 592-851. 712 DESKE in plohe (lipa, jesen, češnja, parje-na bukev in hruška), debelina 50 in 80 mm, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	723
ZENITNE PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
SMREKOVE »prekle«, dolge 4 m, in koše za seno prodam. Telefon 051 351-032.715 STAREJŠI motokultivator Gorenje Muta, s prikolico, nov rotacijski plug in dva hrastova soda, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5863-073.	p
BALE, suhe, slamo in cisterno, 2.800 l, prodam. Telefon 041 880-798. 741
SPOZNATI želim vdovca, starega približno 70 let (Celje-Rimske Toplice). Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LAŠČAN-KA.	734
ZAPOSLITEV
DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n
Poroke
Celje
Poročila sta se: Renata BE-GANOVIĆ iz Ljubljane in Valentino ŠEČIĆ iz Srbije.
Žalec
Poročili so se: Katja ZAVER-ŠNIK in Gregor FONDA, oba iz Latkove vasi, Nastja HAJDI-NJAK in Mitja GLASENČNIK, oba iz Podvina pri Polzeli, Anja CILENŠEK iz Podloga v Savinjski dolini in Mitja SKALE iz Braslovč.
Velenje
Poročila sta se: Breda VIDO-VIČ iz Velenja in Tomaž ŽNI-DARŠIČ iz Nove vasi.
Marjeta KOREN Iz Šempetta v Savinjski dolini, 87 lat:, Zdravko NEMIVŠEK iz Pongraca, 65 let, Johan LEBRECHT ib Pedgorja jkod pdrinom, 7o let, Alnjzija PUK iz Celje.
Šentjur
Umrli so: Ivan VEB ER iz nentjnrja, 86 let, Franc ZUPANČIČ iz Dolge Gore, 73 let, Josip TUDJINA iz Šentjurja, 70
let, Vera SENIČAR iz Gorice pri Slivnici, 92 let.
Žalec
Umrla sta: Vladimira RODE iz Žalca, 85 let, Jure ROTAR iz Ložnice pri Žalcu, 31 let.
Velenje
Umrli so: Ivan MOVH iz Šoštanja, 90 let, Ivan HRUPAČ-KI iz Vnlenja, 77 let, Marija KLANČNIK iz Šoštanja, 88 let.
POTREBUJETE osebo, ki bo natančno opravila, kar boste želeli? Osebo, ki se drži dogovora? Če potrebujete nekoga za ureditev okolice, nasaditev, polaganje tlakovcev, asfaltno pripravo, izkop, naklad in odvoz (gnoja, zemlje ...), potem pokličite 051 255-481. Dogovorili se bomo za termin. Gradnje Frenk, Jazbine 4, Dramlje. 739 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija peči je pet let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.	770
Smrti
Celje
Umrli so: Leopoldina ZMR-ZLAK iz Žalca, 94 let, Roza PETEK iz Velenja, 90 let, Terezija METELKO iz Žalca, 72 let, Jožefa SENICA iz Tevč, 90 let,
22
NAPOVEDNIK
radio celie
Kino
90.6 I
95.1
95.9
100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 23. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 24. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice,15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 25. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik,14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 26. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 27. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 28. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 29. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Ultima: Ti boš moja
2.	Vera in Originali: Srčen trčen
3.	Frajerke: Dupleška deklina
4.	Ans. Zeme: Sreča najine ljubezni
5.	Kraški kvintet: Biti kakor eno
Spored od 23. 5. do 29. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Aladin - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.30 sobota, nedelja: 13.30, 17.00, 19.30
Aladin - pustolovski, fantazijski, 3D
od četrtka do srede: 16.00, 18.30 Bleščeči rakci - komedija od četrtka do srede: 16.40, 21.00 Brez dotika - romantični, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50
sobota, nedelja: 14.20, 18.50 Brightburn - drama, grozljivka, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, tore, sreda: 18.10, 20.00 petek, sobota: 18.10, 20.00, 21.50 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30
sobota, nedelja: 14.40, 16.30 GrdeLutke: Popolno nepopolne
- animirani, pustolovski, komedija
sobota, nedelja: 13.40, 14.15 John Wick 3: Parabellum - akcijski, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.30 petek, sobota: 18.00, 20.30, 22.00 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.50, 15.40 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 20.40 sobota, nedelja: 13.45, 17.10, 20.40
Pokemon: Detektiv Pikachu -
animirani, družinski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.40 sobota, nedelja: 14.50, 17.30, 19.40
Prevarantki - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20, 20.20 petek, sobota: 16.10, 18.20, 20.20, 22.20,
Stotnik - akcijski, pustolovski petek, sobota: 21.45 Zapelji me, če me moreš - komedija
od četrtka do srede: 15.30, 21.10
ČETRTEK
18.00 Nikec na počitnicah - družinska komedija 20.00 Stotnik - drama PETEK
19.00 Dogman - kriminalna drama
21.00 Stotnik - drama SOBOTA
19.00 Stotnik - drama 21.00 Med policami - romantična drama NEDELJA
17.00 Drobižki 2 - animirana pustolovščina
19.00 Med policami - romantična drama
PETEK
18.00 Pokemon: Detektiv Pikachu - animirani, družinski, pustolovski
18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.05 Bleščeči rakci - komedija 20.15 Dogman - drama 22.00 John Wick 3: Parabellum
-	akcijski triler SOBOTA
18.00 Pokemon: Detektiv Pikachu - animirani, družinski, pustolovski
18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.15 John Wick 3: Parabellum
-	akcijski triler
20.30 Dogman - drama
тп7г
niuzejnovejšezggdovinelcelje
Muzej novejše zgodovine Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje vas v sredo, 29. maja 2019, ob 18. uri vabita v muzejsko kavarno na pogovorni večer Teater v muzeju ob prvi slovenski uprizoritvi drame
ALARMI!
Vstop prost Prijazno vabljeni! Več o programu na spletni strani muzeja www.muzej-nz-ce.si.
NEDELJA
16.00 Pokemon: Detektiv Pikachu - animirani, družinski, pustolovski
17.00 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 John Wick 3: Parabellum - akcijski triler 19.00 Dogman - drama 20.30 Bleščeči rakci - komedija PONEDELJEK
20.00 Stotnik - zgodovinska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 23. 5.
12.00 Narodni dom Celje
Mešani pevski zbor s Filipinov Los Cantantes de Manila
koncert s pesmimi filipinske umetne in ljudske glasbe ter pop glasbe; vstop prost
16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop harmonikarskega orkestra in komornih harmonikarskih skupin
18.00 Gasilsko-kulturni dom
Polje ob Sotli_
Servus petelinček
premiera igre, DU Podčetrtek
18.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Pika praznuje rojstni dan
plesna predstava ob Tednu ljubiteljske kulture
19.00 Prešernova ulica pri Zlatarni Celje Javna vaja Celjske folklorne skupine
v primeru dežja prireditev odpade
19.30 Kulturni center Laško Pesmi naše in vaše mladost
letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško z gosti
19.30 Glasbena šola Velenje Ponovno skupaj
slavnostni koncert ob 25. obletnici srednješolskega glasbenega programa in 20. obletnici umetniške gimnazije v Velenju
PETEK, 24. 5.
15.00 Narodni dom Celje 3. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Oskarja Riedinga
otvoritveni koncert finalistov tekmovanja in članov žirije, vstop prost
17.00 Velika športna dvorana na Polzeli
Sezimo do zvezd
zaključna pevsko-plesna prireditev
17.30 Vila Bianca Velenje_
Citrarke Marjanke
letni koncert ob Tednu ljubiteljske kulture
18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Orgelski in zborovski nastop učencev Orglarske šole sv. Jožefa Celje ter orgelski nastop učencev glasbenih šol Celje in Šentjur vstop prost
19.00 Glasbena šola Velenje Javna vaja Pihalnega orkestra premogovnika Velenje
ob Tednu ljubiteljske kulture
19.30 SLG Celje_
Emanuele Aldrovandi: Alarmi!
abonma Petek večerni in izven
20.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope
filmski večer: Den skyldige/112
20.00 Otročji center Kino Laško Cikel ruskega filma 2019: Pot navzgor
športna drama
20.00 Dvorec Novo Celje
Tukaj, nekoč in danes: pregled dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v prostoru Savinjske doline odprtje razstave
20.00 eMCe plac Velenje_
Stičišča
odprtje razstave Zale Česnik, Toma Vebra in Ane Zmrzlak
21.00 Branibor club Celje Uroš Planinc group z gosti
koncert; vstop prost
SOBOTA, 25. 5.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Čebelica Debelica
7. predstava programa na Hermanovem odru, gostuje: Miškino gledališče Ku-kuc; za abonma in izven
10.30 Dom kulture Velenje Palčica
premiera lutkovne predstave v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje; primerno za otroke, starejše od treh let
17.00 SLG Celje_
Emanuele Aldrovandi: Alarmi!
abonma Sobota večerni in izven
NAPOVEDNIK
23
17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin v Pečovniku Čajanka z Almo - utrinki (njene) umetniške duše
igrata: Anica Milanović in Sonja Mlejnik, v počastitev 130. obletnice rojstva in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 125 let MoPZ Gotovlje
koncert
19.00 Narodni dom Celje 3. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Oskarja Riedinga
Simfonični orkester Konservatorija za glasbo Gradec, gala koncert ob zaključku tekmovanja
19.00 Župnijska cerkev sv. Jerneja Vojnik Mešani pevski zbor s Filipinov Los Cantantes de Manila koncert; vstop prost
20.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope
filmski večer: Los bando
20.00 Celjski dom_
Ansambel Bisernica iz Bijeljine, Bosna in Hercegovina
koncert, vstop prost
20.00 Dom krajanov Tabor
Ob 30-letnici Mešanega pevskega zbora Tabor
slavnostni koncert
NEDELJA, 26. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Pokrajinski muzej,
dvorana pod Celjskim stropom
Collegium vocale Celje
koncert ob 210-letnici rojstva skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja in zaključna prireditev celjskega Tedna ljubiteljske kulture
19.30 SLG Celje
Kdor gleda ljudi skozi mačje oči
Svetlana Makarovič z gosti, ekskluzivno gostovanje
19.30 Dom kulture Velenje Pacienti v čakalnici
KD Gledališče Velenje, ob Tednu ljubiteljske kulture
PONEDELJEK, 27. 5.
19.00 Narodni dom Celje
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje
letni koncert
20.00 Cerkev Lurd Rimske Toplice
Trobilni kvintet Schaka
koncert
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno г илеиој/
Ostale prireditve
ČETRTEK, 23. 5.
17.00 Letno telovadišče
Športnega društva Gaberje
Celje_
40. Cicibaniada
tradicionalno srečanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu v okviru akcije Veter v laseh, s športom proti zasvojenosti
17.00 Osrednja knjižnica Celje Kako vzgajati otroka v svetu tehnologije in interneta
predava: Marko Juhant
TOREK, 28. 5.
13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin
17.00 SLG Celje
Sergej Prokofjev: Peter in volk
SNG Maribor, izven abonmaja
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Džez večer
18.00 Velenjski grad
Med tipkami in gumbi
Branko Dobrovoljski, harmonika, Martin Plaskan Hodnik, harmonika, z gosti; harmonikarski večer
18.00 Galerija Velenje_
Javno vodstvo po razstavi s Sonjo Hrastnik Jančič
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
koncert, solista: Klemen Golner, klavir in Peter Firšt, trobenta, abonma CGO in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert pevskih zborov in mlajšega Godalnega orkestra Glasbene šole Velenje
SREDA, 29. 5.
13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop srednje stopnje oddelkov godal, pihal, trobil, tolkal, petja ter komornih skupin
17.00 Celjski dom_
Pojem in igram
območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje; vstop prost
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Teater v muzeju: pogovor ob predstavi Alarmi!
vstop prost
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert komornih skupin osnovne stopnje
nastopili bodo učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
20.00 Vila Bianca Velenje_
18. mednarodni Lirikonfest Velenje
Lirikonfestova celovečerna degustacija liričnega občutja
17.00 Osrednja knjižnica Celje Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje
predava: dr. Dušan Rutar
19.00 Celjski mladinski center Sulawesi, Indonezija
potopisno predavanje; vstop prost
19.00 Knjižnica Žalec Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu od Izraela do Kenije
potopisno predavanje Aleša Juvanca; vstop prost
20.00 Celjski dom_
Uvodni info o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti
informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga, vstop prost
20.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Čarobnost mestnih trgov
na modni stezi in ob njej bodo predstavili mestne blagovne znamke in ostale ustvarjalce
PETEK, 24. 5.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini z Jožefovega hriba: Ali ljubite Brahmsa?
Popotovanje po glasbenih spominih skozi zgoščenke in DVD, voditelj: Danijel Pšeničnik
16.00 Ribnik Vrbje_
Odprtje Ponirkove postojanke
18.00 Titov trg Velenje_
Tabu in Dopplerjev efekt
koncert ob dnevu mladosti
SOBOTA, 25. 5.
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.30 Športni center Žalec 25. regijske igre specialne olimpijade Slovenije
9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 do 12.00 Velenjska
promenada - amfiteater Ulična slikarska šola
namenjena vsem željnim ustvarjanja ter učenja veščin risanja in slikanja; delavnica je brezplačna
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celje_
Podeželje v mestu
podeželska kulinarika, glasba in ples...
10.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
20.30 Športni center Žalec
2. Nočni atletski miting (5 km in 10 km na stezi)
21.00 Špital za prjatle Celje
Himalaja za telebane ali dva bizgeca v Nepalu
predavata: Žiga Bedrač in Simon Šoster, vstop prost
NEDELJA, 26. 5.
8.00 Odhod iz Celja_
12. pohod od Starega piskra v Celju do spomenika talcev v Zabukovici
15.00 Mozirski gaj
Preskok v času: Srednjeveško popoldne v Začarani vasi
gostje: srednjeveška skupina iz Turističnega in kulturnega društva Celje; v primeru dežja odpade
18.00 Dvorec Novo Celje
Odprtje Petrovčevanja, druženje krajanov KS Petrovče z rock duetom 2 kajle
PONEDELJEK, 27. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Skrivnostna Alžirija
potopisno predavanje v okviru univerze za III. življenjsko obdobje, predaval bo Mohamed Laissani
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večer flamenka
TOREK, 28. 5.
14.00 do 16.00 Zdraviliški park Laško
Ob svetovnem dnevu multiple skleroze
športno obarvano popoldne in druženje
16.00 Knjižnica Žalec Ženska ruta
srečanje bralnega kluba
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši
pravljična ura
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ne pričaj po krivem!
predavanje iz sklopa deset božjih zapovedi za življenje danes, predava: mag. Jure Levart
SREDA, 29. 5.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico, primerno za otroke od 3. leta dalje
17.00 Športi center Žalec
Cici olimpijada - Mi smo prvi
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga izvajali jo bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Mestna knjižnica Velenje Depresija, stres, tesnoba - ali ni to vse isto? predavanje
Dobrodelne prireditve
TOREK, 28. 5.
18.00 Dom kulture Velenje
Misli hrabro
dobrodelna prireditev, izkupiček bo namenjen za nakup pripomočkov za diabetike Šaleške doline
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24_ZANIMIVOSTI_Sl. 2?<23i m*20l9
LAŠKO - Končan arhitekturni natečaj
podobo
Mestno jedro s privlačnejšo
Občina Laško je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) končala natečaj za ureditev starega mestnega jedra Laškega in izbrala najboljše rešitve. Mesto čaka tudi obsežnejša horti-kulturna ureditev.
V središču Laškega bo v prihodnje manj betona in več zelenja.
ROBERT GORJANC
Z natečajem so v občini želeli pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev za oblikovno ter funkcionalno prenovo osrednjih javnih površin v mestnem jedru, na Trubarjevem in Savinjskem nabrežju, v Mestni, Kidričevi ter Trubarjevi ulici ter na Aškerčevem, Valvasorjevem in Orožnovem trgu. Z natečajem so v občini želeli pridobiti tudi rešitve za ureditev površin za pešce, kolesarski, motorni in mirujoči promet za gostinske, tržne in prireditvene dejavnosti ter sodobno urbano opremo.
Natečajne elaborate je oddalo devet prijaviteljev, med njimi je prvo nagrado v vrednosti 5.400 evrov prejela rešitev arhitekta Matevža Zalarja, samozaposlenega v kulturi, druga nagrada v vrednosti 4.400 evrov je pripadla podjetju Atelierarhitekti, tretjo nagrado v višini 3.400 evrov je prejel elaborat Arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar.
Za izbrane arhitekturne stvaritve je ocenjevalna komi-
sija ugotovila, da izpolnjujejo kriterije in pričakovanja razpisa. »Rešitve delujejo resno in izvedljivo, brez pretenzij po nepotrebnem dodajanju in krašenju. Umirjena eleganca predlaganih rešitev ponuja nevtralen, a vendar unikaten, sodoben paspartu za urbano življenje in razvoj mesta,« so zapisali v ocenjevalni komisiji. Elaborate je vrednotila glede na skladnost zasnove, kakovost urbanistične, arhitekturne in krajinsko-ar-hitekturne zasnove, merila gospodarnosti, trajnosti in energetske učinkovitosti.
»S sodelovanjem strokovnjakov kot tudi predstavnikov zavoda za varstvo kulturne dediščine smo ocenili, da je to v tem trenutku najbolj primerna rešitev za Laško. Izbira sicer ne zavezuje, da je treba narediti vse v skladu s to idejno zasnovo, zato nas v prihodnosti še čaka nadgrajevanje te ideje,« je izbiro glavne rešitve komentiral župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Po zmagovalni rešitvi Matevža Zalarja je vrednost
investicije izvedbe ureditve starega mestnega jedra Laškega ocenjena na 3,5 milijona evrov, cena projektne dokumentacije znaša 252 tisoč evrov. »Zmagovalno rešitev bomo izvajali s pomočjo pridobivanja evropskih sredstev in skupaj z gradnjo infrastrukture v Laškem, prijavili se bomo tudi na razpise, ki bodo namenjeni urejanju mestnih jeder, saj menim, da
bodo v naslednji perspektivi tudi takšni razpisi mogoči,« je še povedal župan Franc Zdolšek.
Laško bo tudi bolj zeleno, z več drevesi
Občina s partnerji - Ther-mano, hortikulturnim društvom in Stikom - v Laškem izvaja tudi projekt projekt Ozaveščanje o pomenu hor-
tikulturne ureditve okolja in sobivanja z naravo. Občina je bila s projektom uspešna na razpisu za program LAS - Raznolikost podeželja in je zanj prejela državna in evropska sredstva.
Del tega projekta je tudi strategija celostne ureditve javnih zelenih površin Laškega, ki jo je pripravil strokovnjak za hortikulturo Matic Sever iz podjetja Traj-
nice Carniola iz Ljubljane. »Središče Laškega je, kar se tiče zelenih površin, razdrobljeno, zato smo izpostavili umeščanje drevja v ulicah. Za posege na določenih območjih se je bilo treba posvetovati z zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj dreves ni mogoče zasaditi povsod.«
Eno osrednjih območij obsežnejšega hortikulturnega posega je Aškerčev trg. »Na tem mestu smo predvideli eno zelo konkretno zasaditev in deloma tudi približanje nekdanji ureditvi v preteklosti, saj so v središču trga nekoč že rasle lipe. Kar nekaj priložnosti ponuja tudi zelena površina tik ob Savinji, v bližini glasbene šole in hotela Savinja,« je še povedal Matic Sever.
Strategijo celovite horti-kulturne ureditve mesta so v Laškem že začeli uresničevati. Predvidena je ureditev manjšega parka pred glasbeno šolo, učnega vrta zeljna-tih trajnic na prostoru med muzejem in knjižnico, pasu gredic pred kulturnim centrom in zasaditev manjšega drevoreda japonskih češenj tik ob Savinji.
Hortikulturno strategijo bodo v Laškem uresničevali postopoma, njeno izvajanje bo trajalo več let.
Foto: SHERPA
Л
\
Ted ni ko ve ši zgodbe
Št. 21/ Leto 74 / Celje, 23. maj 2019
Sedem desetletij celjskega drsalnega kluba 32
Foto: SHERPA
Portret: Janko Čakš, Mali čoko - uspešna Tako podobni, a hkrati upokojen zdravnik str. 29 sladoledna zgodba str. 33 tako različni
str. 36-37
26
INTERVJU
Delavci zdravstvene nege na robu zmogljivosti
Tudi okorelost odnosov
vodi v izgorelost
Ko se v javnosti pojavljajo razprave o izgorelosti v zdravstvu, se v zadnjem času omenjajo predvsem zdravniki, malo manj medicinske sestre, tehniki, babice. A javnost pozablja, da so ravno medicinske sestre, tehniki in babice tisti, ki z bolnikom najprej navežejo v stik. Ne delajo samo v ambulantah, so na bolnišničnih oddelkih, v porodnišnicah, domovih za upokojence, različnih zavodih, delajo tudi kot patronažne sestre na terenu. So izgoreli. Na koncu z močmi. Nekateri delajo, tudi če se ne počutijo dobro in sami potrebujejo bolniško, a vztrajajo zaradi svojega poslanstva - pomoči drugim. Tudi predsednica celjskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Tomica Kordiš, patronažna sestra v Zdravstvenem domu Laško, pravi, da je že čisto izgorela, enako kot njeni kolegi. A nekako najde moč za tiste, ki potrebujejo njeno delo. Ko opazuje situacijo v družbi, vidi, da ni več vrednot, ki so povezovale ljudi in ki so to družbo krepile ne glede na vse. Prvi razlog za izgorelost so stresne situacije. »Zaposleni so resnično strašansko pod stresom,« pravi in dodaja, da se tudi na tem področju zelo pozna vpliv vseh družbenih sprememb. Pozna se tudi razlika med generacijami.
SIMONA SOLINIC
»Morate vedeti, da je starejša generacija odraščala v socializmu, medtem ko mlada odrašča v kapitalizmu. To je prva razlika, druga je v načinu razmišljanja. Dogaja se, da prihajajo na vodilna mesta mladi, ki stremijo k temu, da določeno stvar opravijo po vseh togih pravilih. Delajo vse tako, kot je zapisano, ne znajo določenih stvari sprejeti na način, kot so jih pretekle generacije.«
Kako to mislite?
Na primer vprašaš vodjo, ali lahko greš uro prej domov iz službe. Reče, da ne moreš. Ker nimaš dovolj ur ali vodja nima nikogar, ki bi te lahko nadomestil. Govorim torej o delovnih razmerah. Potem je tu še tako imenovana zaprta atmosfera. Na primer delo v operacijski dvorani. Zaposleni medicinske sestre in tehniki pridejo zjutraj v službo in so do 17. ure v
Pa še kako. Zgodilo se mi je, da sem zaradi snega in slabih vremenskih razmer z vozilom obtičala na mestu in nisem mogla do bolnika. Njegovi sorodniki so prišli pome, da so službeno vozilo potegnili iz snega s traktorjem. Tudi s tem se srečujemo. Na drugi strani me je istočasno, ko sem čakala na pomoč in nisem mogla nikamor z vozilom, klical zdravnik, da moram nujno takoj še k drugemu bolniku ....
piti koraka nazaj. Zdravstvena nega ne more biti omejena na točno določen čas. Zdravniki in medicinske sestre včasih delamo preveč in včasih nekoliko manj. Vse je omejeno s tem strogim časom. Zaradi vsega tega grem »v dežurstvo« že uro prej, in sicer zaradi strahu, da mi ne bi kdo odtrgal kakšne delovne ure ...
So se vrednote v zadnjem desetletju spremenile?
Da. Pridnost, delavnost in skromnost so zamenjali učinkovitost, prodornost in doseganje nekega statusa. In točno tu se pozna velik razkol med mladimi in starejšimi sodelavci.
Ali mladi danes drugače dojemajo izkušnje starejših?
Potreba po znanju se je prav tako spremenila. Ko sem pripravljala svojo magistrsko nalogo, je temeljila na menedžmentu znanja. Zdravstvo ga v pravi meri sploh ne pozna, ker ne ve, kako bi znanje prenašalo. Organizirana so sicer izobraževanja. Ampak poglejte, kaj se dogaja. Imela sem primer bolnika z rakom, ki sem ga kot patronažna sestra morala obiskati doma. Pri tem je bilo načrtovano dajanje zdravila, ki ga na tem področju še ni-
»Bojim se, da tudi izobraževanje o komunikaciji v tem kapitalističnem času ne bi veliko pomagalo. Ker imajo nekateri preveč ozko usmerjene cilje, premalo so čustveno inteligentni. «
operacijski dvorani. Izredno jih občudujem, da to zdržijo. Tako delajo vse dneve, nato še v času dežurstev. V zaprtem prostoru. Veste, kako je to? Kot da bi bili v pokritem ekonom loncu! Ne vidijo dnevne svetlobe. Zaupajo mi, da ne morejo niti na malico, saj nimajo nikogar, ki bi jih nadomestil. Ali pa so določeni zaposleni specializirani za neko delo ter posege in morajo nadaljevati operacije. Dokler torej program dela, ki je načrtovan, ni končan, ne morejo nikamor. Zdravniki lahko gredo iz operacijske dvorane, na primer na oddelke, lahko vsaj nekoliko spremenijo delovno okolje, čeprav so tudi oni obremenjeni, medtem ko medicinske sestre ne morejo ven. In to je stresno. Na drugi strani imamo patronažne sestre vsaj to prednost, da smo na terenu.
Kljub temu je to delo naporno.
Je ta časovni pritisk še toliko hujši, ker delate z ljudmi? Napak ne glede na vse ne sme biti.
Ravno ta časovni pritisk je eden od dejavnikov tveganja za izgorelost. Ta pritisk se začne že pred službo. Veš, da se moraš registrirati ob prihodu v službo, trudiš se, da bi bil pravočasen, ker če zamudiš nekaj minut, so težave zaradi primankljaja delovnih ur. Kolegice so mi povedale, da je v nekem primeru nadrejena stala pri registratorju ob vhodu in če je kdo prišel samo nekaj minut kasneje, mu je odvzela delovno uro. Nekdo se je pozabil petkrat registrirati, čeprav je delal, pri čemer so mu odvzeli pet delovnih ur. Kaj želim s tem povedati? Na vodilna mesta v zadnjih letih prihajajo ekonomisti. Prej so bili na teh položajih zdravniki, ki so poznali naše delo, vedeli so, v kakšnih razmerah delamo, poznali so zdravstveno stroko. Zdaj vodilni vedno gledajo na nas skozi denar. To je to, kar sem poudarila prej, togo je vse, nihče ne zna sto-
smo bili vajeni. S tem zdravilom se še nisem srečala, kljub temu da imam 31 let delovne dobe. Pred časom je bilo izobraževanje ravno o aplikaciji tega zdravila. Mene niso poslali, na izobraževanje so šli drugi, tisti, ki smo to potrebovali, pa ne. Torej zemljevid znanja. Tega v zdravstvu ni. Zato sem na osnovi tega pri svojem magistrskem delu ugotavljala, da bi morali biti primarna, sekundarna raven zdravstva in tudi domovi upokojencev bolj povezani na tem področju.
Mislite, da bi si delili znanje.
Da. Da bi lahko šla tja, kjer imajo določeno znanje in bi mi pokazali določene stvari. In vesela bi bila, če bi mi vodstvo pri tem dalo kakšno prosto uro in bi mi to izobraževanje določenega postopka uradno priznalo. Kolegica iz doma upokojencev mi na primer pravi: »Pridi, saj veš, da ti bomo pokazali.« Ampak to prenašanje znanje bi moralo biti bolj utečeno.
INTERVJU
27
Kako na drugi strani vse te stresne situacije in okoliščine, zaradi katerih se zdravstveni delavci včasih tudi odzovejo drugače, občutijo bolniki?
Treba je poudariti, da smo zaposleni različni. Ker smo vsi samo ljudje, začne človek, ko se mu zgodi izčrpanost, sovražiti vse, ne prenese, da ga kdo kaj vpraša. Prosi pri sebi, naj nihče ne pride v dežurno ambulanto ... Vse mu je odveč. To je dejstvo. Ker pri sebi veš, da si profesionalec, moraš takšno razmišljanje pustiti ob strani. V praksi je namreč malo sporov med bolniki in sestrami. Nekdo pride v dežurno ambulanto ob tretji uri ponoči. Veš, da zagotovo ni prišel tja brez razloga. Rečeš si: »Samo, da ni kaj hujšega.« Ker ti ni vseeno. Odnos in prava komunikacija sta tista, ki dajeta rezultate ne glede na uradnost in na težave, ki jih imata oba. Zaposleni in bolnik. Profesionalnost je tista, ki se mora odraziti tako, da bolnik iz zdravstvene ustanove odide z vsemi navodili in zadovoljen z obravnavo.
»Eden največjih problemov je, da ne znamo reči ne. Morda je nekdo premlad, morda nima izkušenj ali se enostavno boji nadrejenih. Danes službe niso več tako zabetonirane za nedoločen čas.«
Ampak včasih je tudi odnos bolnikov do zdravstvenih delavcev slabši.
Tudi to se zgodi. Morda ima nekdo slab dan ali pri sebi nerazrešene stvari, takrat nastane težava. A zavedati se je treba, da sta za odnos odgovorna oba. Na žalost se kdaj težave, ki jih imajo drugi, odražajo tudi na nas, zdravstvenih delavcih, da.
Bi bilo takšnih sporov, slabe volje v odnosu med bolnikom in zdravstvenim delavcem manj, če bi vsak stopil korak nazaj in izbiral pravilne besede?
Da. Za zdravstvenega delavca je najpomembneje, da že ko začuti možnost nastanka spora, da ga prepreči. Vse se da. Z lepo besedo, vprašanji, odgovori, s pogovori. Vsak se takrat pomiri. Tako se preseka sovražnost. V zdravstvu se je treba zavedati, da so ljudje kdaj nezadovoljni, nimajo znanja o določenih stanjih, so nebogljeni, se ne znajdejo, poleg tega jih je strah in znake še dodatno potencirajo v smislu »zakaj nisem takoj na vrsti«. Takrat jih je treba pomiriti na pravilen način. Biti prijazen. Čeprav moram reči, da je več besednih sporov v telefonskih pogovorih in predvsem na spletu, socialnih omrežjih. Tam lahko vsak napiše vse, zatrdi nekaj, kar sploh ne drži, čeprav ne pozna določene situacije. To je težava, s katero se prav tako soočamo.
Zanimivo je, da niti enkrat v pogovoru o stresnih situacijah ne omenjate količine dela oziroma dela kot vzroka za stres.
Delo z ljudmi je posebno poslanstvo. Še posebej v tem zelo občutljivem obdobju. Lahko bi rekla, da količina dela niti ni takšen problem, največji problem so delovne razmere, neplačane nadure, večizmensko delo. Zaposleni delajo dopoldne, popoldne, ponoči ... Večina mojih kolegov in kolegic skoraj nima prostih sobot ali nedelj, morda imajo eno soboto ali nedeljo na mesec. Predvsem v domovih za upokojence se dogaja, da je zaposlenih medicinskih sester in tehnikov premalo in opravljajo težja dela, za katera niso usposobljeni, na kar sem prav tako že opozorila, saj sem želela povedali, kakšne nevarnosti lahko to prinaša v določenih situacijah.
Torej osebje zdravstvene nege zna, vendar nima pristojnosti za določene delovne postopke?
Tako. To je predmet pogajanja zdravstvene nege z ministrstvom za zdravje že nekaj časa in bi moralo biti dorečeno že mnogo prej. Če nekdo dela dvajset let na nekem oddelku, delo pozna, zato je prav, da se mu določene kompetence na podlagi izkušenj priznajo.
Če bi medicinska sestra morala na ukaz zdravnika opraviti ^ postopek, za katerega ni ^ pristojna, ker spada v pristojnost diplomirane medicinske sestre, in bi prišlo do napake, bi za to odgovarjala ona?
Da.
Si katera upa reči »ne bom naredila, ker ni v moji pristojnosti«?
Ne.
Toda če nekdo ne upa reči ne, je to
eden od velikih dejavnikov tveganja za izgo-relost in stres. Vedo, da delajo nekaj, za kar niso pristojni in tvegajo morebitno napako.
Ravno to je eden največjih problemov, ker ne znamo reči ne. Morda je kdo premlad, morda nima izkušenj ali se enostavno boji nadrejenih. Danes službe niso več tako zabe-tonirane za nedoločen čas. Ampak te težave obstajajo. Ko zdravnik nekaj naroči, je znanje ključno, da delo dobro opraviš. Toda menim, da sta znanje in vedenje o zdravstvu tista, na podlagi katerih zdravniku jasno lahko rečeš: »Oprostite, tega ne bom naredila ali naredil.«
A če kdo česa takšnega ne naredi ... ... nastane problem.
Kdo potem stoji za medicinsko sestro ali tehnikom v takšnem primeru?
Moral bi stati menedžment. In odgovarjati. Odgovornost bi morali prevzemati tisti, ki so odgovorni, ampak je ne, ker se bojijo, da ne bodo več na odgovornih položajih. Zato si enostavno ne upajo biti odgovorni. Zaključen krog. Dejansko je tako. Samo primer z drugega področja. Morala sem na izobraževanje, sama sem si uredila prevoz, da ni bil strošek za mojo organizacijo, kjer delam. Ko sem vprašala, če lahko grem uro prej, ker bi se lahko peljala s kolegicami, so mi odgovorili ne, edino, če za to koristim uro dežurstva. Zakaj? Spet togost in držanje po črki zakona, ker si nekdo ni upal prevzeti odgovornosti.
Kaj bi se zgodilo, če bi se zaposleni v zdravstveni negi tako togo držali vseh zapisanih pravil?
Sistem bi se porušil.
Katero področje zdravstva najprej?
Področje intenzivne nege, delo v operacijskih dvoranah, tudi sistem dela v domovih za upokojence.
Ampak kaj če se res zgodi napaka, ko je medicinska sestra »prisiljena« narediti nek postopek, za katerega ni usposobljena?
Veste, nihče od nas, ker imamo radi to delo, ne razmišlja o tem, kaj bi bilo, če bi se kaj zgodilo. V prvi vrsti želiš najprej pomagati. Samo v zbornici - zvezi - je na primer 16 tisoč članov, zaposlenih v zdravstveni negi. Med temi so tudi takšni, ki določene stvari želijo delati. In v tem ne vidijo težav.
Je borba za učinkovitost poglavitna razlika med mladimi in starejšimi?
Da. Ker ko si starejši, lažje dolo čenemu zdravniku poveš, da nek bolnik morda mora iti naprej na preiskave ali da nek bolnik nima ravno takšnih simptomov, kot domneva, in podobno ... Ali enostavno lažje poveš, da nečesa ne boš naredil.
Ali zdravniki to izkoriščajo? Da zaposleni v zdravstveni negi pri neki obravnavi opravijo delo, za katerega niso usposobljeni?
Dejstvo je, da je premalo diplomiranih medicinskih sester. Enako je bilo pri reševalcih nujne medicinske pomoči, kjer so s srednješolsko izobraz bo morali opravljati določene postopke, ki so v pristojnosti diplomiranih reševalcev.
Ampak tudi
zdravniki so obremenjeni. Zelo.
Koliko ljudi iz vrst zdravstvene nege odide zaradi vse-
»Odgovornost bi morali prevzemati tisti, ki so odgovorni, ampak je ne, ker se bojijo, da ne bodo več na odgovornih položajih. Zato si enostavno ne upajo biti odgovorni. Zaključen krog. Dejansko je tako.«
Veliko. V Sloveniji je bilo izdanih petsto potrdil dobrega imena, ki so jih zaposleni potrebovali pri zaposlitvi drugje. Približno dvajset odstotkov jih je zagotovo iz naše regije. Kam odhajajo?
Iz naše regije v Avstrijo, iz Primorske v Italijo. Zaposlijo se predvsem v bolnišnicah ali domovih za upokojence. Ko razmišljam o tem, vidim, da niso le finance vzrok za te odhode. V Avstriji medicinske sestre in tehniki opravljajo točno določene naloge in nič več od tega. Lahko si izbereš, ali boš delal 36, 40 ali samo 32 ur na teden. Tudi ena od mojih hčera je odšla iz Slovenije zaradi sistema. Zdaj dela in živi v Avstraliji. In mi večkrat reče, da so tam ljudje sproščeni, imajo več časa, medtem ko jaz tukaj ves čas delam ...
So tudi odnosi razlog za odhode zaposlenih?
Da. Tudi zdravniki se zaradi slabih odnosov odločajo za delo v zasebnem sektorju.
Veliko se je slišalo zadnja leta o boju zdravnikov za višje plače, boljši položaj. Se spomnite, kdaj je bil tako glasen boj za boljši položaj zaposlenih v zdravstveni negi?
Ne. Če bi bil takšen problem na primer v Angliji, bi ga država rešila v enem tednu. Ker gredo zaposleni ven in rečejo »zahtevamo to in to«, drugače ne bomo delali.
Ali to pomeni, da v Sloveniji na tem področju dela ni enotnosti?
Ne. Enotnost je. Problem je na ministrstvu za zdravje in zdravstveni zavarovalnici.
Zakaj zdravniki lažje dosežejo svoje zahteve?
Ker se znajo pogajati. Imajo ugled. Med bolniki?
Ne, ne, mislim, da predvsem med političnimi predstavniki. Politika ima pred njimi večji strah. In mobing? Ga je veliko?
Mobing je nekaj najhujšega, kar se ti lahko zgodi in pripelje do popolne izgorelosti. Poskušaš se bolj dokazovati, še več dati od sebe, nato si še bolj tarča. Tudi sama izgorevam. A da ne boste razumeli narobe. Bolniki me nikakor ne izčrpajo, dajo mi veliko energije in jaz jo dam njim. Imam tudi umirajoče bolnike. Toda k njim in od njih grem vedno z zadovoljstvom in vedenjem, da sem zanje storila vse. Ampak ko včasih d e -

žuram vso noč in mi zjutraj od kolegov nihče ne ponudi kave, se vprašam, kje sem ... Metaforično govorim.
Torej pogrešate pravi odnos, lepo besedo ...
Da. To rabimo. Prijetno vzdušje ne glede na vse. Nasmeh. Ker to pomeni ogromno in tega nam manjka. Tudi tu je velik razcep med mladimi in starejšimi. Mladi ne čutijo tako. Ko pride mlajši sodelavec do kavnega avtomata, bulji v mobitel. Prideš z dopusta, pozdraviš, vprašaš, »kako ste«, in potem se nekdo odzove in reče, »kaj se dereš«. To je to. Enostavno se človeku takrat vse poruši. Raje se obrne in gre.
Če bi bilo za zdravstveno osebje v času izobraževanja več poudarka na komunikaciji, mislite, da bi bilo bolje?
Absolutno. Toda bojim se, da tudi izobraževanje v tem kapitalističnem času ne bi veliko pomagalo. Ker imajo nekateri preveč ozko usmerjene cilje in so premalo čustveno inteligentni.
Ampak to pomeni, da bo samo še slabše.
Da. Odnosi bodo vedno bolj strogi, hladni, »striktni«. Ko bo danes mlajša generacija prišla v čas, v katerem smo mi zdaj, bo vse napisano in vsi se bodo strogo držali pravil, vse bo okorelo. Administracija nas ubija. Če nečesa nisi napisal, pomeni, da tega nisi naredil, čeprav si, a morda ni zapisano. Obvestila si vsi med med seboj pošiljajo samo še v elektronski obliki. Ni več pristnosti.
Nas bo vse to oropalo človeškosti?
Iskreno povem, da se bojim, ker bomo enkrat vsi mi potrebovali takšno pomoč, kot jo danes nudimo drugim. Ko bo mene nekdo brez empatije negoval, bo zame precej hudo. Politiki nam ne stojijo ob strani tako, da bi uredili te stvari.
Zanimivo, ne omenjate niti prenizke plače, ampak ves čas bolj odnos in pomanjkanje človeškosti med ljudmi.
Osnovna plača delavca v zdravstveni negi je tako ali tako katastrofalna v primerjavi z drugimi poklici. Svoj čas sem delala tudi v gospodarstvu in imela sem možnost videti razliko z javnim sektorjem. Kljub vsemu sploh ne bi rekla, da so samo plače problem, problem je celotna situacija, počasnost razumevanja, politika ne gre z nami z roko v roki, ne upošteva stroke. Če nekaj nekdo predlaga, drugi reče, da bodo naredil drugače, nato se pojavi tretji, ki pravi, da bodo to spet spremenili. Najprej so zamrznili napredovanja, nekdo si je izmislil razrede, nekdo ocenjevanje ... Od ljudi, ki nimajo toliko izkušenj, kot jih imajo tisti, ki so obremenjeni, je odvisno, ali jih bodo s točkami ocenili tako, da bodo lahko napredovali. Potem je tu še Zakon o dolgotrajni oskrbi. Še vedno ni sprejet. Čedalje več pa je bolnih, dementnih, ki nimajo nikogar. Ni dovolj negovalk, nimajo ustreznih usposabljanj, nimajo dovolj znanja. Ljudje pa potrebujejo pomoč, so nezaupljivi, ti kot zdravstveni delavec pa moraš ohraniti njihovo dostojanstvo. Ni povezave znotraj mreže tistih, ki lahko pomagajo. Ta zakon morajo nujno in čim prej sprejeti. Ne zavedajo se, kako pomemben je. In ko ga bodo sprejeli, se bo pojavil nekdo, ki bo tuhtal, kdo bo od tega imel dobiček .
Politika, ki gleda na zdravstveno nego kot na strošek, se bo znašla v situaciji, ko bo potrebovala takšno pomoč.
Drži. Politiki se ne zavedajo, da bodo enkrat tudi oni v domovih za upokojence in da bodo sami potrebovali pomoč. Torej vse, kar zdaj narobe delajo, se jim bo takrat povrnilo.
Foto: SHERPA
»Odnos in prava komunikacija sta tista, ki dajeta rezultate ne glede na uradnost in na težave, ki jih imata oba. Zaposleni in bolnik. Profesionalnost je tista, ki se mora odraziti tako, da bolnik iz zdravstvene ustanove odide z vsemi navodili in zadovoljen z obravnavo.«
28
REPORTAŽA
Avtorica domoznanske razstave o šmarskih zdravnikih je Mateja Žagar.
Razstava Šmarski podeželski zdravniki 1870-1970
»Ko bom velik, bom študiral za Lorgerja«
Na sprehodu po trgu so bili običajno trije ljudje deležni še posebej pozornega pozdrava. Vaški župnik, učitelj in seveda zdravnik. Poklic slednjega se je v zadnjih stotih letih morda še najbolj spremenil. In tudi zato je pregledna razstava Knjižnice Šmarje pri Jelšah o zdravnikih, ki so v kraju zaznamovali zadnjih 150 let, še toliko pomembnejši domoznanski dosežek.
SAŠKA T. OCVIRK
Med redkimi, a mogočnimi trškimi hišami se je vila gramozna cesta. Tu in tam je prah dvignil enovprežni ko-leselj ali morda kakšen »furman« na poti iz Rogatca proti Celju. S hišnega obiska se je ravno vračal doktor Vošnjak. Ljudje so ga opazovali od daleč in se mu spoštljivo klanjali. Še nikoli prej v svojem kraju
niso imeli okrožnega oziroma podeželskega zdravnika. Pisalo se je leto 1870. Šoštanjčanu na Kozjanskem ni bilo hudega. V družbi dobrega prijatelja Franca Skaze, ki ga je v Šmarje tudi privabil, ni bil prikrajšan niti za razburljive salonske politične razprave. A vseeno. Svetovljan, vajen dunajskega in graškega mestnega utripa,
je pred Šmarjem služboval že v Ljubljani, Kranju in Slovenski Bistrici. Roko na srce, če na zadnjem delovnem mestu s svojimi prevratniškimi na-rodnobuditeljskimi idejami ne bi tako zelo razburil družbenega ozračja, Skazove ponudbe verjetno ne bi sprejel. Zato se je malokdo čudil, ko se je že dve leti pozneje preselil v Ljubljano. V vmesnem času svoje bojevitosti niti na Šmarskem ni krotil. Bil je poslanec v štajerskem deželnem zboru, pustil se je izvoliti za načelnika v okrajni zastop in mimogrede je tudi Skazo spodbudil, da se je začel dejavno upirati germanizmu v domačem kraju.
Avtorica Mateja Žagar je razstavo postavila iz dokumentov knjižnične domoznanske zbirke in iz zasebnih zbirk Guste Grobin ter Janeza Anderluha. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro Šmarski podeželski zdravniki 1870-1970. Razstavo in katalog je oblikoval Marko Samec.
Smeh je pol zdravja
Vsestranski doktor Jožef Ra-kež, Korošec, ki je v Šmarje prišel leta 1893, je kraju ostal zvest vse do smrti natančno pol stoletja pozneje. Svojo domoljubno držo in politično dejavnost je znal Rakež zaviti v celofan humorja in literarne nadarjenosti. V domoznanskem arhivu šmarske knjižnice je zbirka njegovih neobjavljenih pesmi, njegova bogata knjižnica pa še danes predstavlja neprecenljivo dediščino slovenske literarne pomladi. Ko je predaval, je vsaj toliko kot s svojo izjemno strokovnostjo navduševal s hu-mornostjo. Ordinacijo je imel v lastni hiši, ki je stala na mestu današnje policijske postaje.
Fotografije bodo v knjižnici na ogled do konca junija, potem jih bodo stalno razstavili v šmarskem zdravstvenem domu.
Dobro je obvladal botaniko in marsikatero tegobo je rešil z zeliščno lekarno na domačem vrtu. Zavzemal se je za uporabo slovenščine v uradih in šolah in kot član odbora šmarske hranilnice in posojilnice je marsikatero domačijo rešil pred propadom. V zakonu z ženo Ano sta se mu rodili hčeri Ana in Karolina. Vnuk po slednji, Jo-ško Majhen, je kot zdravnik v Šmarju po drugi svetovni vojni hodil po dedovih stopinjah.
Umivajte si roke!
Če se je zdelo, da bo le s težavo še kdo presegel Rakeže-vo priljubljenost, je leta 1924 to mesto v Šmarju zasedel domačin Viktor Lorger. Rodil se je v preprosti šmarski družini. Študij v Gradcu je moral prekiniti zaradi prve svetovne vojne. Preživel jo je v ruskem ujetništvu, kjer je kot zdravnik dobil ogromno medicinskega znanja in kirurških izkušenj. Ko je po vojni začel delati v domačem kraju, mu je vse to še kako koristilo. V tistem času je moral namreč podeželski zdravnik ogromno zahtevnih posegov opraviti kar na domovih v neurejenih razmerah in brez potrebne opreme. Rešil je ogromno porodniških, kirurških in drugih primerov, ki so se v danih razmerah zdeli brezupni. Po drugi svetovni vojni se je stanje počasi obračalo na bolje. Lorger je tako postal tudi prvi upravnik novoustanovljenega zdravstvenega doma v Šmarju. V njegovem času so organizirali tudi prvo reševalno službo. Izjemno veliko si je dal opraviti tudi s preventivo in z izobraževanjem prebivalstva. S potujočimi razstavami je ljudi poučeval o higieni, možnostih preprečevanja bolezni ter o prvi pomoči. V 30. letih prejšnjega stoletja je bil tudi župan oziroma predsednik občine. Med pomembnejšimi pridobitvami tistega časa je bil vodovod, Šmarje pa je dobilo tudi bazen. Lorger je bil za domačine živa zgodba o uspehu. Iz vaškega otroka je postal izjemno priljubljen, sposoben in ugleden. Ob vsem tem je bil leta 1950 v Šmarju celo prvi lastnik avtomobila. Potem seveda ne preseneča, da so ga otroci gledali z vsem občudovanjem, tu in tam pa je kdo v šolskih klopeh bolj ali manj na glas povedal: »Ko bom velik, bom študiral za Lorgerja ...«
Po dedovih stopinjah
Povojno obdobje šmarskega zdravstva je zagotovo najbolj zaznamoval Joško Majhen, vnuk doktorja Rakeža. Otroštvo je preživel na Jelšingradu, kjer je bil njegov oče oskrbnik, mladost kot udeleženec NOB in po vojni dejaven politični funkcionar. Zeljo, da bi sledil dedovim zgledom, je negoval iz rosnih otroških let, uresničil jo je takoj po osvoboditvi. Medicino je končal v Zagrebu, leta 1960 je postal upravnik zdravstvenega doma v domačem Šmarju. Naredil je bleščečo medicinsko kariero in se odlikoval na državni in zvezni ravni. Za Šmarje je najbolj pomembno, da je v njegovem času vseh šest današnjih občin dobilo sodobne zdravstvene postaje, zdravniki pa so dobili bistveno boljše delovne pogoje. Družinsko zapuščino Rakeževih in Majhnovih je Joško po smrti leta 1988 zapustil domači knjižnici. In kot je dejala avtorica razstave Mateja Zagar, gre za pomemben del njihove domoznanske zbirke.
Dopoldne svedri,
popoldne gledališki
odri
Če smo doslej omenjali le moške predstavnike zdravniške stroke, je bila prva zobozdravnica v Šmarju ženska. Amalija Anderluh se je na Kozjansko primožila iz Bele krajine. Z možem Avgustom sta nekaj časa živela v Beogradu in medtem ko je ona končala dentistično šolo, se je tudi on izučil za zoboteh-nika. Po vojni sta postala prva uradna zobozdravstvena uslužbenca v Šmarju z ambulanto v Skazovi hiši pod vodstvom dr. Lorgerja. Kasneje sta imela zobno ambulanto tudi v lastni hiši ob poti k sv. Roku. V zgodovino kraja sta se zakonca Anderluh zapisana tudi kot kulturnika, ki sta povojni čas na Kozjanskem obarvala z izjemnimi gledališkimi predstavami. Pod njunim vodstvom so leta 1952 Miklovo Zalo uprizorili na prostem, nastopilo je več kot sto igralcev in na desetine konjenikov.
Med ženskami omenimo vsaj še Erno Graner Grat, ki je bila zdravnica v Šmarju 33 let in se je upokojila leta 1996. Razstavo o temeljih velikanov, ki so šmarskim zdravnikom tlakovali pot, si je seveda z nostalgijo in obujenimi spomini ogledala med prvimi.
Foto: SHERPA
Razstava podrobneje predstavi življenje in delo Josipa Vošnjaka, Jožefa Rakeža, Viktorja Lorgerja, Joška Majhna in Amalije Anderluh
REPORTAŽA
29
»Dela sicer nisem nosil domov, a nekatere stvari so ostale z menoj, tudi ko sem zvečer zaprl oči. So bremena, ki jih ne odložiš nikoli. Zdravnik ostaneš za vedno. Poleg duhovnika je to najstarejši poklic v zgodovini človeštva.«
Čeprav še vedno rad obleče belo haljo, je v zadnjem času najraje dedek svojim šestim vnukom. Na družini obeh sinov je izjemno ponosen.
Janko Čakš - upokojen šmarski zdravnik in nekdanji direktor ZD Šmarje pri Jelšah
Če nosiš belo haljo, nisi zdravnik
Do bolnice vas bom praskal po nosu, samo da ni kaj drugega, sem mu olajšano odgovoril,« se še danes ob tem gromko nasmeji.
Počasi, ampak gre
na bolje
O trenutnih razmerah v družinski medicini ima svoje mnenje, ki med mlajšimi kolegi verjetno ne bo naletelo na navdušen odziv. A kot pravi, jih ne razume vedno. Tudi zato, ker sam sodi v generacijo zdravnikov, ki so preživeli bistveno težje čase. »Bilo nas je malo, obolevnost se je povečala, več je bilo nesreč, več rakavih bolezni, standardi niso bili dorečeni, možnosti zdravljenja je bilo manj.« Kot direktor šmarskega zdravstvenega doma se je tudi sam soočal s tem, da je težko zagotovil dovolj osebja za vse potrebe, še posebej v odročnej-ših krajih. »Povsem običajno je bilo, da so imeli naši zdravniki po dva tisoč opredeljenih oseb, kar pomeni skoraj tri tisoč glavarinskih količnikov. Kot direktor sem imel polovično normo, a sem vseeno imel 1.200 opredeljenih bolnikov. In temu primerno manj kot 60 bolnikov dnevno nismo v ambulantah sprejeli nikoli. Prej bistveno več. Ob tem smo imeli
še
se ogromno ročnega pisanja in urejanja birokracije.« Bolniki so morali vzeti v zakup, da
nikjer ni ravno rožnato. so na pregled pri
»Mislim, da stanje v zdravstvu
»V tretjem nadstropju levo,« me prijazno usmeri receptorka v avli doma upokojencev. Ob omembi doktorja Čakša se ji obraz razleze v podoben nasmeh, kot ga imajo vsi stanovalci in ostali zaposleni ob srečanju s svojim hišnim zdravnikom. »Ga ni čez našega doktorja,« mi zaupa ena do stanovalk. To vlogo je prevzel po upokojitvi pred štirimi leti. »Dokler se za to delo ne odločijo mladi specializanti oziroma dokler je moja licenca še veljavna, bom ostal,« se nasmeje brkat gospod in ob tem me prešine, da svojega sorodstva z bratom Jožetom, nekdanjim šmarskim županom, ne bi mogel skriti, četudi bi se zelo potrudil.
SAŠKA T. OCVIRK
V družini je s fantoma rasla še sestra Mira. O tem, da bi bil zdravnik, Janko v otroštvu ni razmišljal, čeprav je imel dobre zglede tako po očetovi kot mamini strani sorodstva. »Očetov brat je bil zdravnik, mamina sestra Terezija je bila glavna sestra na kirurgiji. A sem se pred vpisom na fakulteto vseeno nagibal k študiju biokemije ali čemu podobnemu,« pove sogovornik. Potem mu je srčna izbranka - z ženo se poznata že iz osnovne šole - namignila, da bi znalo biti vseeno bolj koristno, če bi se namesto rožam posvečal ljudem. Tako se je leta 1970 vpisal na medicinsko fakulteto. To, da je bil štipendist šmar-skega zdravstvenega centra, in spodbuda direktorja Joška Majhna sta bila kriva, da kot splošni zdravnik vse od začetka do danes ostaja zvest bolnikom svojega domačega kraja. Občutka utesnjenosti zaradi tega ni imel nikoli. »Zaupanje je temelj dobrega odnosa med bolnikom in zdravnikom. Ljudje so vedeli, da me lahko kadarkoli pokličejo, če bi bilo kaj nujnega, a tega nihče ni izkoriščal. Večino stvari smo rešili dopoldne v ambulanti.« V vrsti za kruh v trgovini mu je bilo stokanje o bolečinah v križu in o trganju v kolenih tako prihranjeno.
Odvisen od »fička«
in črne torbe
Mladi zdravniki raje izberejo večje delovne kolektive tudi zato, ker je možnosti za posvetovanje in mentorstvo starejših kolegov več. Na podeželju se morajo novinci pogosto bolj zanesti nase. »V svojih prvih letih sem moral z malim >fič-kom< velikokrat na teren sam, opremljen le s klasično črno zdravniško torbo. Lažje je bilo le toliko, ker sem vsaj načeloma kraje poznal, pa naj sem moral na Veternik ali kam proti Svetim goram. A tu in tam me je vseeno kaj presenetilo. Ceste so bile komaj vredne svojega imena, telefoni so bili še sila redki. Spominjam se, kako mi je enkrat avto začel drseti po mokri travi s ceste. >No, zdaj bom pa še brez avta ostal,< mi je šlo skozi obupane misli. Nazadnje mi je bolnik pomagal potisniti avto nazaj in se je vse dobro končalo.« Prvih nujnih voženj v bolnišnico se še vedno spominja z rahlim nelagodjem. Citroenove »žabe« so na razritih kozjanskih cestah bolnikom dajale občutek, kot da se vozijo na lojtrni-ku. A tudi zdravnikom so vse prej kot omogočale primerno oskrbo bolnika med vožnjo. »Običajno smo se morali ustaviti, da smo izvedli kakšen nujen reševalni poseg. Po znamenitih prevorskih serpentinah smo tudi zdravniki že komaj čakali,
da se je cesta zravnala. Ampak ko smo nazadnje človeka varno spravili v bolnišnico in bili od kolegov morda celo pohvaljeni, da smo dobro opravili, so bile vse muke pozabljene.«
Samo po nosu me
popraskajte
V štirih desetletjih so se razmere v zdravstvu radikalno spremenile in izboljšale. »Ni šlo čez noč, a bilo je vedno bolje. Najprej smo dobili štiri-pogonska vozila, vedno več je bilo mobilne opreme za nujne primere. Od skromnih začetkov smo zdaj tako daleč, da je lani ekipa nujne medicinske pomoči iz Šmarja pri Jelšah na svetovnem prvenstvu dosegla drugo mesto. Na celem svetu so bili samo kolegi iz Kanade pred njimi. Vse ostale ekipe iz Evrope in Slovenije so pustili zadaj. In to je nekaj, na kar smo tudi starejši kolegi izjemno ponosni!« Življenjske razmere so danes tudi sicer veliko boljše in ceste na Kozjanskem so zdaj asfaltirane skoraj do vsake zidanice. A ko ga povprašam o najtežjem trenutku kariere, se začuda ne ozre prav daleč v preteklost.
»Bilo je pred približno šestimi leti. Sredi oktobra je noro
Janko Čakš s sodelavkami v svoji ordinaciji v šmarskem domu starejših
Dvomim, da imajo kje na svetu le 20 bolnikov na dan. Upoštevati moramo tudi finančne razmere. Naš BDP pač še ni na ravni Švice. V zadnjih desetletjih se je veliko stvari izboljšalo, nobena pa se ni spremenila čez
zdravniku čakali ure in ure. »V Šmarju smo bili med prvimi v državi, ki smo uvedli naročanje ob urah. Sprva je bilo težavno
noč.«
snežilo, ceste so bile
obupne, drevje se je pod težko olistanih vej lomilo vsena-okrog. In v takšnih razmerah je v Kozjem avto s štirimi potniki zgrmel v prepad približno dvajset ali trideset metrov globoko. Težko vam opišem težavno reševanje in tesnobo, ko smo se bližali kraju nesreče. Bilo je vredno akcijskega filma in brez pomoči gasilcev ter domačinov do poškodovanih sploh ne bi prišli. Glede na razmere še danes težko verjamem, da fantje hujših poškodb niso utrpeli. Enega smo vseeno morali odpeljati v bolnišnico. In ko sem v avtu moker do pasu razmišljal, kakšnemu čudežu smo pravzaprav bili priča, se je oglasil poškodovanec, da rabi pomoč. Ves zaskrbljen sem se nagnil k njemu, on pa me je prosil, če ga lahko popraskam po nosu.
prevezo-vanje iz centrale, takoj ko je bilo mogoče, pa smo uredili samostojne telefonske linije do vsake ambulante. To je bil res velik napredek pri organizaciji dela,« se spominja Čakš.
Pred boleznijo in smrtjo smo vsi ponižni
Morda bodo sodobni zdravniki zmajevali z glavo, a njihov poklic ostaja med bolj spoštovanimi. Kot pravi sogovornik, upra-
Ш M7
vičeno le v primeru, če si človek spoštovanje z dobrim in s poštenim delom zasluži. Še pomembneje je, da ohrani občutek ponižnosti. »Pred boleznijo in smrtjo moramo vedno ostati ponižni. Nikoli ne vemo, kaj bo prinesel jutri. In prav ponižnost je tisto, kar te približa človeku na drugi strani.« Kot pravi, je najpomembnejšo lekcijo iz tega poglavja dobil že kot študent. »V Topolšici sem na praksi pomagal krotiti nemirnega bolnika. Sestra me je zaradi avtoritete pred njim naslavljala z gospod doktor. Ko me je vprašal, kdo da sem, sem mu odgovoril, da zdravnik. >Če nosiš belo haljo, še ne pomeni, da si zdravnik,< je pribil. In potem sem mu iskreno razložil svoj položaj, sedel z njim na balkon in ga poslušal v njegovi stiski. Na koncu me je prijel za roko in dejal: >Iz vas bo enkrat še dober zdravnik.< To je bila neprecenljiva izkušnja za vse življenje.« Janko Čakš trdno verjame, da je vsak človek dragocen, poseben in enkraten. Čudež pravzaprav, s katerim ne splav ne evtanazija ne moreta iti z roko v roki. »Vsi se strinjamo, da je telesna bolečina nekaj groznega. Besede trpljenje pa nimam rad. Tako relativna je kot zdravje. Tu v domu skrbim za približno 90 let staro gospo, ki dobrovoljno pravi, da je zdrava. Seveda se z zdravstvenega vidika z njo ne bi mogli strinjati, ampak tisto, kar šteje, je veselje do življenja.«
Foto: SHERPA
V prostem času Janko Čakš obdeluje vinograd, rad smuča, planinari in veliko bere. Računalnikov pa ni nikoli preveč maral. »Nisem ravno analfabet na tem področju, zasvojen pa tudi ne.«
30
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
drugačen, a pogled na svet
Po znanje za boljši jutri na 1. znanstveno družinsko konferenco fundacije Project 8p
Borov iskren
Osemletni Bor ima redko gensko napako - delecijo 8. kromosoma ali 8p23.1 deletion. Poleg zmanjšanih intelektualnih sposobnosti ima še epilepsijo, motnje avtističnega spektra, ADHD, nihanje razpoloženja, slabo razvito fino motoriko in koordinacijo ter ravnotežje. Kljub redki bolezni je Borči, kot ga ljubkovalno kličejo družina in prijatelji, živahen, zvedav in včasih nagajiv fant. Njegov širok nasmeh človeku v trenutku ogreje srce. Da bi bilo njegovo odraščanje lažje zanj in za njegovo družino, se bo junija s starši in z dve leti starejšim bratom v Ameriki udeleži 1. znanstvene družinske konference, ki jo organizira fundacija Project 8p v sodelovanju z medicinskim centrom Kolumbijske univerze iz New Yorka.
Duška in Rok o družinski zgodbi in življenju z redko boleznijo dolgo nista javno spregovorila. Ko sta se povezala z družinami, združenimi v mednarodni projekt, je ena od mam vsem udeležencem konference podarila nakit, da ga lahko v svojih državah prodajo ali z njimi kako drugače skušajo zaslužiti kakšen dodaten evro, ki bi jim olajšal pot na konferenco. Čeprav je bila Duška sprva nekoliko v dvomih, je to objavila na družabnem obrežju in odziv je bil neverjeten. Takrat sta spoznala, da ni potrebno, da se na to pot podata sama. Kasneje sta se povezala tudi z društvom Enostavno pomagam. Borov odhod na konferenco lahko z donacijo podprete tudi vi.
Humanitarno društvo Enostavno pomagam,
Pod lipami 26, 3000 Celje
TRR: SI56 6100 0000 7496 313 (odprt pri Delavski hranilnici)
SKLIC: SI00 3052018
NAMEN: Donacija za Bora, KODA NAMENA: CHAR
Sreča se skriva v drobnih stvareh in družina Četina to dobro ve.
Borovo dojemanje sveta je čisto in iskreno. Takšen je tudi njegov nasmeh.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Bor je trenutno edini znan primer te kromosomske napake v Sloveniji. V svetovnem registru je zabeleženih 350 takšnih primerov. Gre za izjemno redko bolezen, ki nima niti svojega imena. Prav tako je dokaj omejeno njeno poznavanje. V želji, da bi Boru omogočila čim bolj kakovostno otroštvo, razvoj in pripravo na kasnejše življenje, sta se starša začela s pomočjo socialnih omrežij povezovati z ljudmi s celega sveta, ki si delijo podobno usodo. To povezovanje je pri vseh prižgalo nov žarek upanja v iskanju in pridobivanju napotkov za kakovostnejše življenje.
Bor je tako vključen v znanstveno medicinsko študijo, povezano z napakami 8. kromosoma, ki jo že približno dve leti izvajajo najboljši raziskovalci s področja medicinske genetike s kolumbijske univerze v New York Cityju. Že pojav te študije in sodelovanje Bora v njej sta družini prinesla posebno, težko opisljivo veselje, neko novo upanje, ker se nekje nekdo trudi raziskati točno tisti del genetskega materiala, ki je pomemben za kakovost življenja Bora in mnogih dru-
gih otrok po vsem svetu. »Kot bi še enkrat zadeli na loteriji,« se pošali Borova mama Duška. »Raziskavo je ob podpori donatorjev >zagnala< Bina Maniar Shah, mama deklice, ki ima prav tako napako na 8. kromosomu. Družina ima dovolj denarja, da je uspela ustanoviti in v dobršni meri tudi financirati raziskovalno skupino znotraj univerze. To je zdaj preraslo v vsesplošno in globalno gibanje, ki je povezalo znane primere z vsega sveta.« Napake na 8. kromosomu so zelo redke in hkrati zelo različne. Področje je še zelo neraziskano. Strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki se tako s starši in z otroki vsak dan učijo, beležijo znake in simptome. V upanju, da jih bo to pripeljalo do spoznanja, zakaj do napak pride, in enkrat tudi do odkritja, kako to pozdraviti. Čeprav se v tem trenutku to še sliši kot znanstvena fantastika, skokovit razvoj medicine tudi na področju genskega inženiringa staršem daje upanje.
Predvsem je pomembno, kot poudarjata Borova starša Duška in Rok, da se lahko ti pogovorijo in posvetujejo z nekom, ki deli enako usodo. In konferenca, ki bo konec
junija v New Yorku, je namenjena ravno temu, da se tako strokovnjaki kot starši, otroci in njihovi sorojenci srečajo.
Dolga pot do
diagnoze
Da bi lahko Bor imel zdravstvene težave, se je nakazovalo v zadnjem trimesečju nosečnosti. Zaradi počasne rasti ploda so zdravniki njegov razvoj podrobneje spremljali. V 36. tednu nosečnosti so staršema v Mariboru predlagali odvzem krvi iz popkovine, kar bi lahko ogrozilo plod, zato sta se na predlog osebne ginekologinje odločila, da pridobita drugo mnenje v Ljubljani. Zdravnica je po ultrazvočnem pregledu ovrgla določene sindrome in predlagala čimprejšnji porod. Tako se je Bor rodil skoraj mesec dni pred predvidenim rokom. »Bil je zelo droben,« se spominja Duška, ki je šele čez čas, ko je začela več raziskovati, ugotovila, da je bil »tipičen zahiranček«.
Bor se je rodil v Ljubljani in kljub temu da je ob rojstvu tehtal 2.200 gramov in da so še pred tem zdravniki predvideli možne težave, ni bil napoten v razvojno ambulanto. Prvo leto so ga vsi zdravniki obravnavali kot zdravega dojenčka, čeprav je bil njegov razvoj precej počasnejši. Starša sta razvojni zaostanek dolgo pripisovala temu, da je bil ob rojstvu droben, da je bil porod sprožen predčasno, in sta živela v upanju, da bo vse nadoknadil.
Da je fant vendarle nekoliko drugačen, sta starša pediatri-njo opozorila pri 13 mesecih. »V živo se spomnim, ko je bil Aljoša star eno leto, so pogledi švigali in iz njih je bilo mogoče razbrati, da razume. Bor pa ni. Pri približno letu se je začel šele po vojaško plaziti,« se spominja. Ko je na razvojni zaostanek opozorila pediatrinjo, je ta takoj uredila pregled v Ljubljani, kjer so opravili številne teste in preiskave. In začelo se je skoraj leto čakanja na rezultate. Na presenečenje vseh, tudi genetičarke, so rezultati
pokazali, da ima Bor izjemno redko genetsko napako. Sledil je posvet pri genetičarki, ki je staršema dala nekaj osnovnih napotkov, od tam naprej pa sta raziskovala sama.
»Težave, ki jih imajo otroci oziroma osebe z napako 8. kromosoma, so zelo različne. Nekateri lahko obiskujejo normalno šolo, nekateri so na veliko višji intelektualni ravni, kot je Bor. Odvisno je od tega, kako močno je otroka bolezen prizadela, koliko materiala manjka. In to raziskuje tudi študija. Zakaj so eni bolj funkcionalni in zakaj eni manj, zakaj jih polovica ima epilepsijo in druga polovica ne. Vprašanj je ogromno. Odgovorov je za zdaj še bolj malo. Strokovnjaki povezujejo delčke. Kdo ve, morda jim bo uspelo zložiti večjo sliko,« povesta Duška in Rok.
Ne pomilovanje,
razumevanje
Duška in Rok sta takoj, še v času čakanja na diagnozo, Boru omogočila samoplač-niške ure nevrofizioterapi-je. Do danes so preizkusili že kar nekaj terapij, a kot pravita, je učinke zelo težko izmeriti. Tako se ravnajo predvsem po tem, ali Bor ob terapijah uživa ali se s terapevtom poveže.
Pomembna prelomnica v njihovem življenju je bila, kot povesta, odločitev, da Bora vključita v razvojni oddelek vrtca. »Prišel je trenutek, ko si je bilo treba na glas priznati, da je najbolje za otroka, da gre v razvojni oddelek vrtca. V klasičnem vrtcu so ga imele vzgojiteljice izjemno rade. Bili so krasna skupina otrok, ampak Bor jih ni več dohajal. Starejši so bili, vedno večja je bila razlika. To je bil prelomen trenutek za nas vse in zdaj vem, da smo se pra-
vilno odločili. Pri Boru se je očiten napredek pokazal že po enem tednu,« je povedala Duška. Rok jo je pri tem dopolnil: »Včasih starši nekoliko z dvomom gledajo na razvojne oddelke. Prepričani so, da če se otrok ne bo tako trudil, ne bo toliko dosegel, kot bi mogoče lahko. Program je prilagojen otrokom, njihovim zmožnostim in zaradi tega lahko hitreje in bolj napredujejo.« Poleg tega so se predvsem mamice teh otrok spoznale, se povezale in danes so druga drugi v oporo. Predvsem vedo, da mame posebnih otrok ne potrebujejo pomilovanja, temveč zgolj razumevanje.
Veliko preizkušenj
in še več ljubezni
Duška in Rok priznata, da je bilo in na trenutke še vedno je težko. »Vedno upaš na najboljše. Sprva živiš v iluziji in upanju. Mogoče sva tudi zaradi tega nekaj mesecev prepozno pediatre spodbudila k temu, da so opravili dodatne preiskave,« pove Rok. »Bilo je obdobje, ko sva se oba zlomila. Ko je bilo preprosto vsega preveč. To je bilo obdobje, ko sva bila v procesu sprejemanja,« doda Duška. »V obdobju, ko sem bila tudi brez službe, sem bila zelo razdvojena. Želela sem finančno prispevati v gospodinjstvo, hkrati sem vedela, da me Bor potrebuje še bolj, saj je imel številne terapije tudi v dopoldanskem času. Takrat je bilo precej hudo. Poiskala sem si psihoterapevtsko pomoč. In vesela sem, da sem jo,« se spominja Duška. »Danes bi rekla, da kot družina delujemo dokaj normalno. To je naša normalnost. Včasih pridejo trenutki, ko te dana situacija lahko malo potre, ampak tako je. Najtežje je, kadar razmišljam naprej -čeprav se zavedam, da je treba živeti danes - ampak vsak starš kdaj razmišlja, kako bo z njegovimi otroki čez čas. Normalno je, da se otroci osamosvojijo. Kaj pa Bor? Bo z nama, kako dolgo bova zmogla, ali bo šel v zavod, kako bo tam, ga bodo razumeli? Ogromno je vprašanj brez odgovorov, ki te lahko na trenutke nekoliko potrejo.«
Ne glede na vse težave, s katerimi se spopadajo zaradi Borove diagnoze, so srečna družina. »Imamo se radi in imamo ljubeč odnos,« pove Duška. Še posebej Bor je v izražanju svojih čustev zelo iskren. Pri njem ni narejeno-sti in pretvarjanja. Če ima nekoga rad, mu to pokaže. Kot tudi nazorno pokaže, če ga kaj razjezi. Živi v svetu intenzivnih čustev.
Foto: osebni arhiv (Urška Golob)
*
Bor v družbi brata Aljoše. Starša sta na oba fanta zelo ponosna. Vesela sta, da je Aljoša sprejel nekoliko drugačen Borov svet.
REPORTAŽA
31
50 let Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Tovarna zvokov, v kateri ni recesije
Učenci šentjurske glasbene šole so v šolskem letu 1979/80 uprizorili spevoigro Radovana Gobca z naslovom Kresniček, leto zatem pravljično igro Josipa Ribičiča z naslovom Kraljestvo palčkov, za katero je glasbo napisal Ivan Grbec. Šola je v letih 1982 in 1990 gostila Revijo glasbenih šol celjske regije ter številne tematske nastope. Med drugim večer Mozartove glasbe leta 1986. V letih 1986 in 1987 je šola vrata odprla za prva glasbena tekmovanja iz kitare in harmonike. Ob 100-le-tnici smrti bratov Ipavec leta 2008 je organizirala simpozij ter številne prireditve ob 40-letnici delovanja. V letih 2016 in 2018 je gostila Revijo pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol.
Čas je relativna stvar. A Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur dokazuje, da se v petih desetletjih lahko spremeni marsikaj. V tem obdobju je pod streho te hiše število učencev z 32 naraslo na več kot 300. Če je bila ob ustanovitvi šole akademska izobrazba profesorjev izjema, danes ni več nobena redkost. Če so ljubitelji glasbene umetnosti najprej muzicirali le na harmoniki in klavirju, lahko danes zastopajo skorajda cel orkester. Najboljše, kar znajo, so pokazali na slavnostnem koncertu v športni dvorani Osnovne šole Hruševec.
TINA STRMCNIK
Poslušalce so na 50-letno glasbeno popotovanje popeljali trobilna komorna zasedba, klavirski duo, sestavi godalcev, tolkalcev, pihalcev in številni drugi nadarjeni učenci. Slednji pod okriljem glasbene šole spoznavajo najrazličnejšo literaturo, iščejo svoj glasbeni izraz, spoznavajo, kaj pomeni trdo delo. Prav tako rasejo v boljše ljudi, je poudarila ravnateljica Simona Zdolšek. »Ob glasbeni vzgoji in izobraževanju se družijo, sodelujejo, dobivajo
motivacijo za delo. Nasploh rasejo v svojem čustvenem svetu in svetu umetnosti.«
Skromen začetek, bliskovit razvoj
Osrednja pobudnika za ustanovitev šentjurske glasbene šole sta bila Breda Svetina in Ludvik Mastnak. Začetki so bili skromni. Šola, ki je svoja vrata prvič odprla v prostorih nekdanjega internata v Zgornjem trgu, je na primer leta 1971 pridobila en rabljen klavir, eno novo in eno rabljeno
harmoniko ter eno kitaro. Prvi učitelj Edvard Goršič, pozneje tudi dolgoletni ravnatelj, je k sodelovanju povabil še dva, Pavla Bukovca in Branko Jelen. V prvem desetletju so se učenci predstavljali na dveh letnih samostojnih koncertih, ki jih je nekajkrat posnel tudi Radio Celje.
Voditelja prireditve Luka Žerjav in Nastija Močnik sta nanizala še celo vrsto zanimivosti iz zgodovine šentjurskega glasbenega šolstva. Začetek osemdesetih let za glasbeno šolo ni bil najbolj rožnat, čeprav po finančni plati ni bil tako slab. Finančno poročilo namreč navaja, da so leto 1979 »izredno ugodno zaključili, za-
radi tega, ker od januarja do novembra šola ni imela ravnatelja«. Učenci so redno nastopali tudi v tedaj uspešnih šentjurskih podjetjih, kot so bili Tolo, Elegant, Alpos in Motel Merx. Na žalost so vse te tovarne propadle, za glasbeno šolo, tovarno zvokov, pa nikoli ni bilo strahu.
V tej dekadi je šola dobila svoj telefonski priključek. Je imela pa nekaj smole z dotrajano napeljavo. Zaradi počene cevi je voda poplavila tri sobe in čajno kuhinjo, uničila oplesk ter zmočila štiri harmonike. Na popravilo nastale škode so v glasbeni šoli čakali štiri mesece - do počitnic januarja 1981. Ob polletju so počitnice, sodeč po zapisih v zborniku,
podaljšali zaradi varčevanja z električno energijo.
V četrto gre rado
Na začetku devetdesetih, ko je bilo marsikaj bolj enostavno in tudi ceneje, je vpisnina v glasbeno šolo za pouk glasbila znašala tisoč tolarjev mesečno in za pripravnico 600 tolarjev na mesec. A ker nič ni večno, se je tudi šolnina v dveh šolskih letih potrojila. Morda so vodilni denar namenili tudi za nekatere moderne tehnične pridobitve - šola je takrat namreč kupila televizor z vide-orekorderjem, v stavbo so namestili prve alarmne naprave.
Na prelomu tisočletja je postajala prostorska stiska v tedanjih prostorih v Kvedrovi ulici
»Poslanstvo glasbene šole ni samo v glasbenem izobraževanju, ampak tudi v vzgoji mladih glasbenikov. Glasbena umetnost človeka plemeniti, širi njegovo domišljijo, krepi ustvarjalnost,
■ I • I	•	v • ,	I •	•	v	,	v • I •	•	•
oblikuje značaj ter vpliva na njegovo čustveno življenje,« je poudarila ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Simona Zdolšek.
29 vedno bolj pereča težava. Začasna rešitev so bile dodatne učilnice v Centru kulture Gustav. Ko smo v Sloveniji obeležili 200 let glasbenega šolstva, in sicer leta 2016, je tudi glasbena šola dočakala svojo četrto selitev - tokrat v povsem nove prostore v Zgornjem trgu, je pojasnila Simona Zdolšek. »Iz novih prostorov vsak dan odmeva pisana paleta zvokov, od petja do raznovrstnih ter številnih glasbil. Na novem mestu je glasbena šola še bolj prepoznavna in uspešna. Dodaten razlog za uspešnost je vsekakor ime šentjurskih rodoljubov in glasbenikov - skladateljev Ipavcev, po katerih šola nosi ime.«
Zagotovo bo podmladek šentjurske glasbene šole prav poseben glasbeni program sestavil tudi za priložnost, ko bo lahko zaigral v novi dvorani. Ta je namreč še zadnji kamenček v mozaiku, da bo tovarna zvokov v šentjurskem Zgornjem trgu popolna.
Foto: GrupA
»Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so veliko bolj samozavestni, so močni in se zavedajo svojih potencialov ter znajo nastopiti. Ko pridejo težave, vedo, da se je za rešitev treba zelo potruditi. Tako kot se je treba zelo potruditi, če želimo izvesti kakršnokoli pesem, skladbo ali orkestrsko delo,« je dejala predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Helena Meško.
Od španskih ritmov in ciganske melodike v operi Carmen do brazilske sambe je poslušalce popeljal šolski pihalni orkester. Glasbeni sestav, ki ga vodi Matjaž Vodišek, bo kmalu obeležil 20. obletnico.
a * ^	- rCi T , * П-
m"
- -v ' ^	jC. >
f
/
7> ^
V
32
REPORTAŽA
Z leve sedijo najboljša slovenska drsalka Daša Grm, Anja Bratec Lesjak, ki je bila slovenska prvakinja in udeleženka EP, in Polona Peunik, ki se je sprva preizkusila v umetnostnem drsanju, nato še v hitrostnem drsanju na kratke proge.
Pred kratkim je celjski župan Bojan Šrot izročil bronasti celjski grb Ivanu Pfeiferju (dobitnik je bil klub), v četrtek pa je predsednik kluba simbolično obdaril župana z novo klubsko publikacijo,
Predsedniki sekcije za umetnostno drsanje v celjskem klubu so bili Riko Presinger, Karli Filač, Jože Jakop, skupaj Ivo Prodan, Aleksander Beccari in Breda Pangerl, nato še Ivan Pfeifer.
Drsalke so bile tudi takšne.
Sedem desetletij obstoja celjskega drsalnega kluba
Večkrat so spremenili smer drsanja
Drsalni klub Celje ima častivredno tradicijo, dolgo kar 70 let. Ob visokem jubileju je izdal almanah. Odgovorni urednik almanaha z naslovom Spremenite smer drsanja je bil Ivan Pfeifer, glavna urednica publikacije je bila Tina Huremovič. Slavnostna prireditev je bila v Narodnem domu.
DEAN ŠUSTER
Pojasnili so, od kod malo nenavaden, a pronicljiv naslov. Valter Čretnik, ki je bil trener hokejistov, je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja skrbel tudi za »red« v času rekreacije. »Prosim drsalce, da spremenijo smer drsanja!« so bile njegove znamenite besede,
namenjene množici na ledu. Drsalni klub Celje je večkrat spremenil smer drsanja in je najuspešnejši slovenski klub.
»Samo tako naprej«
Drsalni klub Celje že od leta 1986 vodi v vlogi predsednika Ivan Pfeifer. Opravil
je izjemno delo: »Morali smo zabeležiti pomembne mejnike v dolgih letih delovanja kluba. Zato smo almanah zasnovali pred petimi leti. Prepričal sem prijatelja Srečka Kolarja, ki je vestno obiskoval knjižnico, da je začel zbirati podatke o drsanju v Celju. Vse zbrano gradivo smo uredili in pripravili almanah. Naša želja je bila, da bi drsanje predstavili širši javnosti.« Zdaj Pfeifer išče svojega naslednika: »Vedno so potrebne spremembe. Prava volja je nujna in če je prisotna, lahko klub brez težav deluje v prihodnosti. Samo tako naprej!«
Zanimanje narašča
Spregovoril je tudi celjski župan Bojan Šrot: »Drsalni klub Celje je najboljši v Sloveniji, a ne samo glede rezultatov, temveč tudi zaradi celotnega ustroja kluba, ki ga tvorijo tre-
nerji, sodniki z mednarodno licenco, prizadevni klubski delavci, ki ostajajo v ozadju, očem nevidni, starši, sponzorji, brez katerih ne gre ... Zahvaljujem se vam za promocijo mesta tako doma kot v tujini. Želim vam veliko užitkov ob gojenju tega prekrasnega športa.« Na odru so spregovorile še Helena Šušteršič Lenasi, Metka Hladin Umek, Anja Bratec Lesjak, Polona Peunik, Daša Grm in ob koncu predsednica Zveze drsalnih športov športov Slovenije Darja Gabrov-šek: »Veseli me, da se število aktivnih drsalcev povečuje, da drsalni športi, kljub temu da so globoko v senci drugih, množičnejših in trendovskih športnih panog, pridobivajo na prepoznavnosti in da navdušujejo vedno več mladih gibanja željnih otrok.«
Foto: SHERPA
Zimskošportni klub Kladivar je bil ustanovljen leta 1947. Umetno drsališče je bilo odprto leta 1966. Drsališče s tribuno je streho nad glavo dobilo leta 1973. Klub je drsalno opi-smenil deset tisoč otrok. Imel je več kot petsto registriranih tekmovalcev. V povprečju so bili trije na leto državni prvaki.
drsalcev. Bila je mladinska jugoslovanska prvakinja. Živi v Ljubljani in v Matej Pangerl je bil po osvojitvi naslova mladinskega jugoslovanskega Vedno nasmejana Metka Umek je nepogrešljiv člen kluba. Bila je mladinska 74. letu še obuje drsalke.	prvaka med kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Sarajevu.	jugoslovanska prvakinja, nato trenerka, sodnica z mednarodno licenco ...
REPORTAŽA
33
Mali čoko - uspešna sladoledna zgodba
Ko namesto loterijske srečke dobite domač sladoled
Od kod ime Mali čoko?
»Sašo ima rad čokolino in si je želel, da bi del tega tudi v našem imenu. Ime Mali čoko mi ni bilo najbolj všeč, a najini trije otroci so bili precej bolj navdušeni. Ko smo že naredili logotip, se je Sašo zamislil, da bi bili Mali čoko, saj se pišemo Malič in je to dobra izpeljanka.«
Zakaj je na avtobusni postaji v Slovenskih Konjicah vrsta? Imajo novo avtobusno linijo? Ne, tja se zgrinjajo ljubitelji sladoleda Mali čoko, ki ga pripravlja Iris Padežnik Malič. »Brez pomoči moža in otrok mi to ne bi uspelo,« je takoj dodala mojstrica neverjetnih sladolednih okusov.
BARBARA GRADIČ OSET
Pogosto slišimo, da se takrat, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Če smo le pripravljeni pogledati malce stran. Iris Padežnik Malič je zagotovo ena tistih oseb, ki se ji zaradi izgube službe ni sesul ves svet. Decembra 2017 je ostala brez službe. Januarja naslednje leto je že imela idejo o svoji novi poslovni poti. »Ko sem ostala brez službe, se nisem počutila najbolje. Podrlo se je nekaj, v kar sem vložila veliko časa in energije. Januarja so me prijatelji, ki se ukvarjajo s sladoledarstvom, povabili, naj grem z njimi v Rimini v Italijo na specializiran sejem. Šla sem zraven, da bi si popestrila dneve. Mislila sem, da si bom ogledala Rimini. Ko sem jih peljala na sejem in ko sem videla, da se bom dlje vozila iz sejemskega obroča, kot bom imela časa za ogled mesta, sem se odločila, da bom ostala na sejmu in si še kaj ogledala. Sejem me z ničemer ni posebej navdušil. Zvečer sem poklicala moža in mu skoraj tožila, da je na sejmu vse brez veze. A naslednje jutro je bilo vse drugače. Odprla sem oči in si rekla: >Delala bom sladoled<.« Še približno leto kasneje se ob spominih na ta poseben januar zjoče od sreče. »Naslednji dan sem se na sejmu obnašala popolnoma drugače. Fotografirala sem sladolede in stroje. Zanimali so me recepti in načini izdelovanja sladoleda.«
»Delala bom sladoled«
Ob prihodu domov je družini povedala, da bo delala sladoled. Otroci so bili navdušeni, mož je rekel, da se strinja, samo naj ga nikar ne vle-
če v ta posel. »A zdaj sva kreativna oba,« se je nasmehnila Iris. Ko sta iskala prostor v Slovenskih Konjicah, kjer bi prodajala svoj sladoled, sta na avtobusni postaji našla opuščen prostor, kjer so še nekaj mesecev nazaj prodajali upanje do milijonskega bogastva. »Obisk v Riminiju je bil zame nekakšen loto zadetek. V treh mesecih po sejmu sem odprla svoj posel. In to jaz, ki sem o sladoledu vedela le to, da ga imam rada. Dobro je bilo tudi to, da so nama prijatelji pomagali pri osnovah.«
Več, kot si je kdajkoli
zamišljala
Otvoritveni dan je še vedno dan, ki se ga Iris rada spominja. Dan, ki je porušil vsa njena pričakovanja. Dan, ki je nakazoval, da bo sladoledna zgodba imela več delov. »Ko se spominjam začetkov, začnem jokati. V svojih najboljših predstavah si nisem naslikala takšnega navdušenja. Zamislila sem si, da bom na dan
prodala nekaj banjic, a ko bo slabo vreme, bom imela zaprto. Zdaj je precej bolje.«
Narediti dober sladoled
je umetnost
Maja lani sta z možem, ki je ves čas njen sopotnik tudi v »biznisu«, v vitrino naložila 21 različnih okusov, do konca leta sta naredila 85 različnih okusov. Poleg klasičnih okusov, kot so vanilija, čokolada in različno sadje, sta Iris in Sašo poskusila tudi najbolj neverjetne in na prvi okus skoraj nemogoče kombinacije. »Hit lanskega poletja je bil gin tonik. Ta se je prodajal za med. Na letošnjem odprtju sva ponudila gorčični sladoled s kranjsko klobaso. Preizkušava različne kombinacije, ki jih vedno najprej poskusiva sama, nato jih dava v vitrino. Mislim, da ni okusa, ki obiskovalcem ne bi bil ljub.« Če jima okus ni blizu, sladoleda ne prestavita v vitrino. »Ko sva delala ananasov sladoled, nama ni bil všeč. Hotel sem ga narediti iz za-
mrznjenih koščkov, a ni bilo dobro. Dober sladoled je le iz zelo zrelega sadja,« je razložil Sašo, ki ima v mislih že nov pohorski okus. »Mislim, da bo zelo zanimiv okus. Zame je izdelava sladoledov kot nekakšna umetnost. Poskušaš različno, da na koncu pride res najboljše.«
Če ste pomislili, da alkohol ne »paše« s sladoledom, vam povemo, da je modra frankinja odličen sladoled. Gin tonik je podrl vse rekorde, o čemer največ povedo številni presežni komentarji na Facebooko-vi strani. A Iris ima seveda v mislih nek nov okus.
Najboljše za stranke
Poleg različnih kombinacij okusov je zagotovo jabolko uspeha kakovost. »Vse delava iz najboljših surovin, saj želiva kupcu ponuditi kepico sladoleda, polno bogatih in pristnih okusov. Sladoled pripravljava iz naravnih sestavin. Sadje je v veliki meri lokalno in sezonsko. Sladoled je brez barvil, konzervansov
in arom, brez umetnih emulgatorjev in stabilizatorjev. Bazo za sladoled pripravljava sama s pasterizacijo mleka do 85 stopinj in ne vsebuje hidrogeniranih (trans) maščob, ampak kakavovo maslo. Prav tako dodava minimalno količino sladkorja. Sveže mleko in smetana sta slovenskega porekla iz Celjskih mlekarn.«
Sašo je še zaenkrat zaposlen drugje, čeprav razmišlja, da bi službo pustil in pomagal Iris, za katero celodnevno delo in gospodinjska opravila pogosta predstavljajo velik napor. »Vstanem ob pol šestih, da opravim še kakšna gospodinjska opravila. Ob 11. uri se slaščičarna odpre in pred deveto uro sem že v lokalu, da pripravim sladolede. Ponavadi zvečer po zaprtju pripraviva vitrino za naslednji dan. Poglejte moje roke, otečene imam od vsega mešanja in pomivanja, a se splača. Ponosna sem, da nama je uspelo, četudi je marsikdo dvomil, da bodo kdaj v Konjicah stali v vrsti za sladoled. Ljudje cenijo najin trud, poleg tega vedo, da dobijo res najboljše.«
Posebnih želja nimata. Rada bi ohranila kakovost sladoleda in še naprej sledila uspešni zgodbi. »Širila se še ne bova. Všeč mi je delovati v domačem okolju, poleg tega širitev proizvodnje postane industrija. Tam je težje ohranjati kakovost.«
Topli kraji dosegljivi le v
zimskem času
Edina slaba stran sladoledarstva je, da kadar je lep dan za sprehod, ostajata Iris in Sašo v službi, saj se slaščica takrat najbolje prodaja. Poletnega dopusta lani nista imela, saj za to ni bilo časa. »A če me vprašate, če bi šla nazaj v prejšnjo službo, vam odgovorim, da ne. Kljub včasih neznosni utrujenosti končno počnem nekaj, kar je res plod moje ideje. Ponosna in hvaležna sem, da mi je uspelo,« je zaključila Iris in pohitela nazaj v slaščičarno, saj so nove stranke že čakale na dnevni odmerek sladoleda. Ta dan sta bila poseben hit bučni sladoled in modra frankinja.
Foto: GrupA
34
REPORTAŽA
V pol stoletja se je veliko spremenilo ... Takšna je današnja podoba obrata Hladna predelava.
Štorski obrat Hladna predelava se bo letos srečal z abrahamom
Ali je tudi v vašem avtomobilu skrito delo štorskih jeklarjev?
Ste vedeli, da je bilo lani kar tri milijone na stari celini narejenih osebnih avtomobilov opremljenih s polosovinami iz jekla, ki je nastalo v Štorah? Obrat Hladna predelava (nekdanji Jeklovlek), ki deluje v okviru zelo uspešne družbe Štore Steel, je začel razrez luščenega jekla za polosovine pred dvanajstimi leti. Delo štorskih jeklarjev je skrito v osebnih vozilih BMW, Mercedes, Opel, Ford ... To je seveda le del zanimive in pestre zgodbe o obratu Hladna predelava, ki praznuje letos 50-letnico začetka proizvodnje vlečenih in brušenih profilov.
BRANEJERANKO
Ti profili so bili namenjeni za uporabo v avtomobilski industriji. Štorske vlečene profile so potrebovali v Makedoniji, kjer so izdelovali tečaje vrat za Zastavine »fičke«, »stoenke«, yuge ... Brušeni profili so bili koristni v Srbiji, kjer so izdelovali vzmeti Za-stavinih vozil. Zaradi hitrega razvoja je obrat Hladna predelava (oziroma Jeklovlek) od leta 1982 bogatejši za novo tovarniško halo, ki jo še vedno uporablja.
Toda v takratni Jugoslaviji in po Evropi se je kmalu zače-
lo politično vrenje, ki je imelo hude začasne posledice še posebej na gospodarskem področju. »V obdobju 19911997 v Sloveniji ni bilo jasno, kaj naj bi storili z njenimi tremi metalurškimi podjetji na Jesenicah ter v Ravnah in Štorah. V tem obdobju je prišlo med drugim do izgube trgov, krčenja proizvodnje in zmanjševanja števila zaposlenih,« se spominja dolgoletni vodja obrata Hladna predelava Alojz Gajšek.
To obdobje je trajalo vse do leta 1997, ko je bilo usta-
Tako je bilo v obratu Hladna predelava (v nekdanjem Jeklovleku) nekoč.
Luščeno jeklo je svetlo jeklo in je namenjeno izdelavi najzahtevnejših izdelkov avtomobilske ter druge industrije, kot so polosovine, zobniki, zobate letve, vzmeti ...
V petdesetih letih delovanja obrata Hladna predelava (nekdanjega Jeklovleka) so tam delali številni zaposleni. Nekateri so že v pokoju ali so zaposleni pri drugih delodajalcih. Vsi skupaj bodo imeli priložnost za obujanje spominov 22. junija, ko bo pripravila družba Štore Steel skupno srečanje. Srečanje obrata Hladna predelava z abrahamom bo obeleženo tudi na druge načine, med drugim z razstavo v železarskem muzeju.
novljena družba Jeklo Štore, predhodnica podjetja Štore Steel. Imela je tri obrate: Je-klarno, Valjarno in Jeklovlek. »Začelo se je novo poglavje. Nujno je bilo prestrukturiranje tako v prodajnem kot proizvodnem smislu. Tehnologijo vlečenja in brušenja v Jeklovleku je vedno bolj izpodrivala tehnologija luščenja oziroma struženja valjanih okroglih palic, dolgih od tri do osem metrov,« je povedal obratovodja Gajšek, ki je na tem delovnem mestu že približno tri desetletja. Tudi luščeno jeklo je namenjeno predvsem avtomobilski industriji. »Postopno se je oprema za brušenje in vlečenje dezinvestirala, vedno več se je vlagalo v opremo za luščenje,« se spominja obra-tovodja obrata, kjer je dandanes zaposlenih 54 delavcev. V celotni družbi Štore Steel je več kot petsto zaposlenih. To ime uporablja vse od leta 2003, ko se je poslovila od imena Inexa Štore.
Na zahodni trg
Nova družba Štore Steel je namenila še večji poudarek finalizaciji izdelkov. »Tako je obrat Hladna predelava s
svojo proizvodnjo luščenega jekla dobival vedno večji pomen,« poudarja Gajšek. Osnovna proizvodna dejavnost obrata Hladna predelava je dandanes proizvodnja luščenega jekla v palicah, dolgih od tri do osem metrov. Luščeno jeklo je svetlo jeklo in je namenjeno izdelavi najzahtevnejših izdelkov avtomobilske ter druge industrije, kot so polosovine, zobniki, zobate letve, vzmeti ... Večina štorske proizvodnje tega jekla konča na trgih zahodnega dela Evrope. Štorovčani ga pred tem razrežejo na točno določene dolžine in v zabojnikih pošljejo kupcem.
V zadnjem desetletju so bila v obratu Hladna predelava opravljena nova vlaganja v opremo in avtomatizacijo, med drugim z roboti. »Proizvodnja se je iz leta v leto povečevala in v letih 2017 in 2018 smo proizvedli že skoraj 40 tisoč ton luščenega jekla. Od tega je bilo 12 tisoč ton žaganega luščenega jekla za polosovine,« je naštel obratovodja. V obratu trenutno že vgrajujejo luščilno linijo, ki bo stala 3,6 milijona evrov. Njena zmogljivost je 30 tisoč ton luščenega jekla na leto,
vloženih bo 3,6 milijona evrov. Proizvodnja na liniji se bo začela predvidoma julija. V družbi Štore Steel, ki obsega obrate Jeklarna, Valjarna in Hladna predelava, namreč delež prodaje luščenega jekla narašča in že dosega 30 odstotkov celotne prodaje družbe. Nova luščilna linija
bo omogočila še večjo prodajo tega jekla.
Po dveh krizah
»Nove tehnologije, nove naložbe, novi trgi in razvoj so pripomogli, da je obrat Hladna predelava za poslovanje družbe Štore Steel še kako pomemben,« ugotavlja obratovodja Gajšek, ki je prevzel vodenje obrata v najtežjem obdobju, to je leta 1991. Po tej krizi sta doživela obrat in družba Štore Steel leta 2009 še eno krizo, ki je bila povezana s splošno svetovno gospodarsko krizo. Tega leta sta se v Štorah pojavila velik padec proizvodnje in izguba pri poslovanju.
Toda za vsakim dežjem posije sonce. Zadnja leta posluje družba Štore Steel zelo dobro. »Razvoj obrata Hladne predelave kot tudi celotne družbe je lep dokaz, kako se je treba stalno prilagajati in razvijati glede na potrebe trga, Nikoli ne smeš obupati, saj je življenje brez boja življenje brez uspeha,« ugotavlja Gajšek. Ob tem poudarja, da srečanja Hladne predelave z abrahamom ne bi bilo brez prizadevnosti sedanjih in nekdanjih zaposlenih ter vseh drugih, ki so prispevali k uspešnemu razvoju obrata.
Foto: arhiv Štore Steel
Kdo bi si pred pol stoletja mislil, da bo nekoč v obratu Hladna predelava opravljal delo tudi robot?
NAMIG ZA IZLET
35
Nova Gorica in stara Gorica uživata prednosti Evropske unije
Mesti med vojnami in mirom
Nekoč sta bila na primer dva Berlina. Zahodni in vzhodni ... Slovenci imamo kar dva podobna »Berlina« v malem. To sta Gornja in avstrijska Radgona (Bad Radkersburg) ter Nova Gorica in italijanska Gorica. Radgono so prepolovili načrtovalci državnih meja po prvi svetovni vojni in Gorico po drugi vojni. Obe območji, tako radgonsko kot goriško, sta kar najboljši primer vsega dobrega, kar nam je prineslo evropsko povezovanje. Natančneje 15 let življenja v Evropski uniji.
BRANEJERANKO
»Zadnjič smo bili po dvajsetih letih pri sorodnikih na italijanski strani. V teh dveh desetletjih se ni v kraju skoraj ničesar spremenilo,« mi je pripovedovala o kraju na Goriškem prijateljica. Na slovenski strani se je spremenilo veliko. Razlike med »bogatimi« Italijani in nekoč ne ravno bogatimi prebivalci Slovenije so skoraj izginile. Ljudje z Goriškega so mi povedali, da se dogaja to, kar je bilo pred dvema desetletjema nemogoče: občani iz Italije, ponavadi slovenske narodnosti, se danes zaposlujejo v Novi Gorici. Kupci stanovanjskih nepremičnin se selijo v nasprotno smer, v staro Gorico. Tam naj bi stal kvadratni meter stanovanja le približno tisoč evrov in v Novi Gorici dvakrat toliko. To seveda ne pomeni, da ne prihaja do velikih napak tudi na naši strani meje.
Verjetno bi lahko vsi skupaj živeli še veliko boljše.
Od vojn do blaginje
Nekoč je bila ena sama Gorica, tisočletno mesto. To je mesto, ki ima kar štiri imena, saj se mu v italijanščini reče Gorizia, po furlansko Gurize in po nemško Görz. Danes govorijo v stari Gorici kar tri različne jezike, v starih časih je bila občasno prevladujoč pogovorni jezik celo nemščina. Tudi stara Gorica je danes mesto z zelo močnim slovenskim pečatom.
Obe Gorici sta lepi in privlačni mesti, ki imata zaradi bližine morja privlačno podnebje. Med obema mestoma je bila nekaj let celo železna zavesa, danes ga - zahvaljujoč evropskemu povezovanju - prevozimo ali prehodimo tako, kot če gremo v Celju s Hudinje v Novo vas. Kljub napetim razmeram zaradi množic prebežnikov je meja na Goriškem na srečo še vedno odprta na široko. Nekoč so bile razmere seveda veliko
Nov Trg Evropa pred mogočno avstro-ogrsko Železniško postajo Nova Gorica. Po vzpostavitvi državne meje med Italijo in Jugoslavijo je postaja ostala na naši strani. Od meje jo loči komaj nekaj korakov.
hujše, pa naj bodo to krute bitke soške fronte prve svetovne vojne, obdobje fašizma, ki je pognalo v begunstvo številne Slovence, druga svetovna vojna, težke razmere takoj po drugi svetovni vojni, osamosvojitvena vojna...
Danes je v obeh Goricah in širše obdobje miru ter blaginje. Razdeljen kraj zato privablja tako na eni kot na drugi strani številne turiste. Zanimivosti je v izobilju. Na razmeroma nizkem griču
nad staro Gorico je postavljen srednjeveški grad, na katerem ni videti, da je bil med hudimi bitkami na soški fronti skoraj porušen. Na grajskem hribu so na ogled tudi zbirke različnih starih stvari.
Staro me-• tgsg^-T^	stno
Spomenik goriškega slavčka Simona Gregorčiča v italijanski Gori-
jedro krasijo lepe palače in cerkve, v njem je ohranjena tudi - kot ostanek nekdanje judovske četrti - celo sinagoga. Zgovorno je, da je pokopališče nekdanjih goriških Judov ohranjeno na ozemlju današnje Slovenije, v novogo-riški Rožni dolini.
V središču trijezičnega mesta Italije sem se posebej razveselil spomenika goriškega slavčka Simona Gregorčiča ter seveda slovenskega kulturnega doma. Spomenik goriškega slavčka, ki je v tem mestu študiral za duhovnika ter v njem tudi umrl, je seveda postavljen _ šele od leta 2006 ...
Г Slovenski Las Vegas
Turiste zelo prijetno preseneti tudi naša Nova
Gorica, mesto z več kot trideset tisoč prebivalci (podobno število jih ima stara Gorica). Nova Gorica je bila zgrajena po letu 1947, ko je stara ostala na območju Italije. To seveda ni le blokovsko in igralniško mesto, saj ponuja veliko več. Ob večerih je zanimiv tudi sprehod po kakšni novogoriški igralnici. Čeprav sem videl že razkošne igralnice v ameriškem Las Vegasu in kitajskem Ma-kau, me njihov svet ravno ne privlači. Ampak če si v Novi Gorici, kar nekako spada zraven ogled igralnice. V tisti, ki sem jo obiskal, so prevladovale skoraj same ženske, večinoma Italijanke, kot so mi povedali.
V Erjavčevi ulici je Aleja slavnih mož, kjer je med številnimi doprsnimi kipi še en Simona Gregorčiča. Na koncu (oziroma začetku) Erjavčeve ulice je v bližini mejnega prehoda ogromno poslopje Železniške postaje Nova Gorica. Secesijska stavba je iz avstro-ogrskega obdobja, v njej je postavljena muzejska zbirka o državni meji na Goriškem med letoma 1945 in 2004. Pred njo je tik ob meji obeh Goric nov skupni Trg Evropa. Med največjimi znamenitostmi Nove Gorice je tudi frančiškanski samostan Kostanjevica na griču nad mestom. Tam je med drugim grobnica Bo-urbonov, zadnjih potomcev francoske kraljeve rodbine, ki je pobegnila pred revolucionarji kar v Gorico. Izjemna je tudi samostanska knjižnica s starodavnimi knjigami.
Za tiste, ki jih bolj privlači sodobna arhitektura, so v Novi Gorici privlačni osrednji mestni Bevkov trg, Trg Edvarda Kardelja s socialistično občinsko palačo, z občinsko knjižnico in gledališčem, najnovejši Rusjanov trg ...
Pogled na osrednji trg stare Gorice, na Travnik (Piazza Vittoria /Trg zmage). V palači rdeče barve, kjer je danes sedež prefekture, naj bi nekoč bival zapeljivec Giacomo Casanova.
36
REPORTAŽA
Na I. gimnaziji v Celju so imeli v tem šolskem letu kar šest parov dvojčkov in ene trojčice
Tako podobni,
a hkrati tako različni
Ravnatelj dr. Anton Šepetavc: »V šoli si prizadevamo za toplo, družinsko vzdušje in v ta okvir sodi tudi srečanje dvojčkov in trojčkov.«
Ko se v eni šoli znajde kar šest parov dvojčkov in lahko povrh tega srečaš še trojčice, je treba tako neobičajno zadevo primerno zabeležiti za zgodovino. Pred tednom je bil za to še zadnji čas, saj sta se dva od parov dvojčkov po štirih letih poslavljala od šole. Za maturante je bil namreč zadnji dan pouka. Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc je zato izkoristi priložnost, ko so bili še vsi v šoli, ter jih povabil na skupno fotografiranje in prvo srečanje. Kot pravi, si tudi sicer na šoli prizadeva za toplo, družinsko vzdušje, zato je pripravil srečanje, ki naj bi v prihodnje postalo tradicionalno.
TATJANA CVIRN
Prevladujejo dekleta, le dva para sta mešana. Vsi so zelo marljivi in vsestransko dejavni, zlasti na glasbenem in športnem področju, jih je pohvalil ravnatelj. Eni so si zelo podobni, drugi skoraj nič. A četudi so na videz nekateri pari skoraj enaki in so to kdaj tudi izkoristili za to, da so izvedli kašno nedolžno prevaro, so značajsko zelo različni. To so poudarjali v pogovoru, saj so verjetno že navajeni, da morajo vse življenje dokazovati, da je vsak osebnost zase in ne kopija drugega. Morda tudi iz tega izhaja tekmovalnost med njimi, saj priznavajo,
Skupinska fotografija za spomin.
da so ves čas želeli dokazovati, da so vsaj tako dobri kot sestra ali brat dvojček. Kljub vsemu so zelo povezani in skorajda neločljivi. Zato so tudi zgodbe o tem, zakaj so skupaj v isti šoli, večinoma podobne: najprej se je za šolo odločil eden v paru, nato mu je sledil drugi. Mnogi bodo tako šele v času študija ugotovili, kako je, če si dlje časa ločen od svojega brata ali sestre. Zagotovo pa bodo močne in posebne vezi, ki povezujejo takšne brate in sestre, ostale, četudi jih bo življenje odneslo na različne konce sveta.
Foto: SHERPA
Julia in Zala Kresse iz Laškega
Iza in Jan Vodenik iz Celja
Tina in Sara Jernejc iz Mozirja
Zamenjava v šoli Violina in plavanje Manj skrbi za starše
Dijakinji prvega letnika sta se odločali med celjsko I. in mariborsko gimnazijo in se odločili za celjsko, ker je bližje njunemu domačemu kraju. Obvladata nemščino, zato tudi razmišljata o študiju v tujini. Julia tehta med veterino in medicino, Zala razmišlja o biokemiji. Tudi potovanja ju mikajo. V prostem času se ukvarjata s konjeništvom in sta tudi glasbeno nadarjeni, Julia igra flavto, Zala klavir in kitaro. Kako opišeta druga drugo? Čeprav sta si podobni, sta
po značaju različni, Julia je menda bolj divja, Zala bolj pridna, pravita. Priznavata, da sta bili včasih kar precej tekmovalni, zdaj bolj pomagata druga drugi. Do tretjega razreda so ju zamenjevali. Sta to kdaj izkoristili? »Zali je vedno šla matematika, meni bolj družboslovje,« pravi Julia. »Pri spraševanju sva se enkrat zamenjali in tega niso ugotovili,« prizna. Tudi njuna mama je vedno želela dvojčke. »Pravi, da je to nekaj najboljšega, da lahko vidiš dve različici ene osebe.«
Tudi prvošolca Iza in Jan uspešno povezujeta glasbo in šport, ob čemer ju zanima še cela vrsta drugih svari. Nad I. gimnazijo sta se navduševala oba, verjetno tudi zaradi družinske tradicije. Ta pa ni botrovala odločitvi za njuno glasbeno izobraževanje. »Jan se je odločil za violino in jaz tudi,« prizna Iza. Večkrat igrata v duu in tudi plavata oba. Iza se lahko pohvali, da je bila večkrat državna prvakinja in da je osvajala državne rekorde v okviru PK Neptun Celje. Jan, ki se je zadnje čase bolj
usmeril v glasbo, ima tudi medaljo za tretje mesto z državnega plavalnega prvenstva in nekaj priznanj z glasbenih tekmovanj, ki pa so po njegovem preveč stresna. Po značaju sta različna in se tako opišeta: »Ona je polna energije in je nadarjena za šport.« »Jan je bolj miren in natančen.« Oba pa zanima naravoslovje, Jan razmišlja o študiju v povezavi z biologijo in s kemijo, Iza o fizioterapiji. V isto šolo torej ne bosta šla, morda bosta študirala v istem kraju, a za odločitev je še dovolj časa.
Dijakinji prvega letnika sta med redkimi Zgornjesavinj-čankami na I. gimnaziji v Celju. »Sara se je prva odločila za to šolo in ker nisem hotela biti sama, sem šla še jaz,« prizna Tina. »Težko se je naučiti biti samostojen. Skupaj preživljava vse dni, imava skupne prijatelje,« pravita dekleti in dodajata, da svoje podobnosti nista nikoli izkoriščali, saj sta bili v šoli pridni. Zdaj se ne učita skupaj, saj se sicer hitro skregata, ker ima vsaka svoj način učenja. Tina si želi postati zdravnica, Sara razmišlja
o pravu, obe mikajo potovanja. Tudi onidve sta glasbenici, Tina igra harfo, Sara klavir, igrata v duu in pojeta. Če imaš sestro dvojčico, je kar nekaj prednosti, med drugim tudi ta, da starše manj skrbi, ko kam gresta. Imata še mlajšo sestro, s katero se Tina bolje razume, ker se v prepirih menda združita proti Sari. Njuna mama je želela dvojčici, a je imela med nosečnostjo kar nekaj težav, tako da je morala celo na operacijo v London, kjer se je vse srečno končalo.
REPORTAŽA
37
Živa, Pia in Maša Lilija iz Celja
Glasbenice in skavtinje
»Niti mama niti oče nista nikoli rekla, da bi imela težave z nami, saj smo bile zelo pridne. Z Živo sva radi potegnili skupaj, medtem ko je Maša rada pometala,« pravi v smehu Pia. Za razliko od dvojčic tri sestre niso tako zelo povezane, vsaka ima svoje prijateljice. Vse tri se ukvarjajo z glasbo. Maša je prej igrala flavto, zdaj igra klavir, Živa ki-
taro in končuje višjo glasbeno šolo ter namerava nadaljevati šolanje v džez programu, Pia igra violino in vzporedno obiskuje srednjo glasbeno šolo. Nakup glasbil je bil za družino kar velik zalogaj. Dekleta so hvaležna staršema, ki vlagata veliko v njihovo izobraževanje. Za vpis na I. gimnazijo so se odločila skupaj po obisku informativnega
dneva, medtem ko si pri izbiri študija puščajo vrata še odprta. Vse tri so skavtinje, ukvarjajo se s prostovoljstvom in z animatorstvom. »Veliko ljudi ne verjame, da smo trojčice, celo otroštvo smo poslušale komentarje o podobnosti in tekmovalnosti. A to je nekaj pozitivnega, saj nas žene k uspehom,« so prepričane sogovornice.
V Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije za leto 2017 lahko preberemo, da se je leta 2008 v Sloveniji rodilo 755 dvojčkov, naslednje leto skoraj sto manj. V zadnjih letih jih je bilo največ leta 2015, ko se jih je rodilo 764. Leta 2016 jih je bilo 750 in leto kasneje 697. Pri trojčkih je številka seveda precej manjša, največ jih je bilo leta 2012, ko se jih je rodilo 18, pred dvema letoma pa so se trojčki rodili le enkrat.
Maša in Daša Zeme iz Loke pri Žusmu
Pia in Vid Potočnik iz Šmarja pri Jelšah
Alisa in Larisa Žagar Slemenšek iz Levca
Trik z uhani
Želja se je uresničila Nevarni dekleti
Dijakinji četrtega letnika imata še starejšo sestro, ki je bila vesela dveh dojenčkov naenkrat. Jeseni se bosta prvič ločili za dlje časa in šli študirat različne stvari: Maša medicino v Maribor, Daša psihologijo v Ljubljano. »To se nama zdi v redu, da ne bova ves čas tako povezani,« pravita dekleti, ki sta včasih hodili še v glasbeno šolo, pri čemer sta še vedno gasilki v svojem kraju. V paru je Maša bolj v ospredju, priznata sogovornici, zato ne preseneča, da je ona hotela
na I. Gimnazijo, in Daša se je temu prilagodila. »Večinoma se skupaj učiva, saj meniva, da je to prednost. Ena bolj razume kakšno snov in jo lahko pojasni drugi,« razlagata in dodajata, da sicer nimata povsem istih interesov, kar se kaže tudi pri izbiri študija. Tudi starši so razumeli, da sta različni osebnosti in ju niso enako oblačili. Sta pa podobnost, ki je zdaj manjša, izkoristili v osnovni šoli, ko sta za nos potegnili učiteljico, ki ju je ločila le po uhanih, ki sta jih lepega dne zamenjali.
Maturanta sta tudi Pia in Vid Potočnik. Srednjo šolo je izbrala Pia, Vid je malo ko-lebal in na koncu prav tako izbral I. gimnazijo. Štiri leta so hitro minila, pravita, zdaj prihaja čas ločitve. Pia bo študirala fizioterapijo v Mariboru, Vid računalništvo in informatiko v Ljubljani. »Sva kar precej povezana, imava skupne prijatelje. Dobro je, da se bova malo ločila,« pravi Pia, ki je v tem paru bolj zgovorna. Rada se ukvarja tudi z glasbo, igra klavir, medtem ko njenega brata zanima predvsem
računalništvo. Ker mu dobro gre matematika, je pri tem predmetu lahko veliko pomagal Pii, ona pa je močnejša pri družboslovju in pri slovenščini in mu je lahko vrnila pomoč. »Veliko jih niti ne ve, da sva dvojčka,« pravita. So bili doma presenečeni ob dveh dojenčkih naenkrat? Očitno ne, saj je bila njuna mama v času srednje šole v Splitu, kjer naj bi si pri enem od kipov, ki po ljudskem verovanju »izpolnjuje« želje, zaželela, da bi imela dvojčka. In želja se ji je čez čas izpolnila ...
Odlični tekmovalki v te-kvandoju in kickboksingu sta dijakinji prvega letnika športnega oddelka, saj na ta način lažje usklajujeta šolo in treninge. Tekvando trenirata enajst let, kickboks osem, oboje v ŠK Hyong v Celju. Najprej sta tekmovali v isti kategoriji in se tudi borili druga proti drugi, zadnje čase se borita vsaka v svoji kategoriji. Zakaj? »Ker nisva mogli biti obe prvi!« sta povsem jasni in spet potrdita tezo, da brez tekmovalnosti med dvojčki ne
gre. Odkar nista v isti kategoriji, imata manj težav in septembra sta obe postali svetovni prvakinji v kickbo-ksu, nedavno pa sta se vrnili s svetovnega prvenstva v tekvandoju, kjer sta bili v ekipi, ki je osvojila prvo mesto, medtem ko je bila Larisa druga. Alisa pravi, da je sestra preveč tekmovalna in da jo mora kar malo »nazaj držati«. Večino prostega časa namenjata treningom in tudi svojo prihodnost vidita v povezavi s športom, saj že zdaj trenirata mlajše.
38
REPORTAŽA
Nastop naših dijakov s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje je požel stoječe ovacije občinstva.	Poslastica na koncu, obisk Moskve in Rdečega trga
Uspešen nastop dijakov I. gimnazije in Gimnazije Celje - Center v Rusiji
Prijateljstvo med narodi, nove vezi in nepozabna doživetja
Mladostnost, sproščenost, odprtost, prijateljstvo, energija, ustvarjalnost, zabava, vse to in še mnogo mnogo drugega, za kar je kar težko najti prave besede, je na široko odzvanjalo na Festivalu športa in kulture v Ščjolkovem, v mestu, ki je približno 30 kilometrov od Moskve in je od leta 2017 tudi uradno pobrateno s Celjem. Na dogodku v čudovitem okolju mladinskega centra Junarmejec so se v okviru obiska delegacije Mestne občine Celje s skupno ekipo imenitno odrezali dijaki I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center. Ti so v Rusijo dopotovali z delegacijo Mestne občine Celje v okviru partnerskega sodelovanja obeh mest.
ROBERT GORJANC
Kot sta v govorih na uvodni slovesnosti in ob zaključku festivala povedala načelnik okrožja Ščjolkovo Sergey Gorelov in njegov namestnik Juriy Rodionov, dogodek nima tekmovalnega značaja, ampak je v prvi vrsti namenjen druženju in sklepanju
novih prijateljskih vezi med mladimi iz različnih držav. Četrtega festivala se je letos udeležilo 13 ekip iz Rusije, Belorusije in Celja oziroma približno 300 udeležencev.
Cilji festivala so tudi duhovni in fizični razvoj posameznika, etičnih načel in vrednot, spod-
Prvo mesto v vlečenju vrvi
bujanje zdravega življenjskega in aktivnega življenjskega sloga, razvoj intelektualnih
in umetniških sposobnosti posameznikov. Festival, ki ga organizira okrožje Ščjolkovo s
Dijaki navdušeni: »Nepozabna izkušnja«
Za vtise smo ob koncu festivala poprosili tudi nekaj dijakov obeh gimnazij.
Lovro Čeh Brežnik, 2. letnik Gimnazije Celje - Center:
»Pričakovanja so izpolnjena, spoznal sem veliko vrstnikov, s katerimi smo si izmenjali kontakte (Instragram, Snapchat, Facebook). Upam, da bomo ostali v stikih tudi v prihodnjih letih. Zelo sem bil vesel tako toplega odziva na naše nastope na festivalu, ko smo se družili, pogovarjali, igrali košarko. Organizacija dogodka je bila res vrhunska.«
Jaka Muhadinovič, 3. letnik I. gimnazije v Celju:
»Moji vtisi so samo pozitivni. Spoznali smo veliko ljudi iz Rusije in Belorusije, stkali nova prijateljstva, veliko smo se družili in se merili v športnih tekmovanjih. Upam, da bomo ohranjali stike. Res je lepo, če imaš prijatelje širom po svetu. Poleg organizacije festivala mi je bilo najbolj všeč to, da sem veliko novega izvedel o drugih državah in kulturah.«
Larisa Kosi, 2. letnik Gimnazije Celje - Center:
»Na festival sicer nisem šla s posebnimi pričakovanji, zato sem odšla v Rusijo zelo sproščeno, kar bo, pa bo. Ne glede na to, da ni bilo pričakovanj, sem bila pozitivno presenečena, ker je res bilo veliko dogajanja, vse pa je bilo dobro organizirano, ni bilo zapletov. Res je bilo lepo poskrbljeno za nas.«
Lara Bezgovšek, 3. letnik I. gimnazije v Celju
»Preden sem se udeležila festivala, nisem vedela, kaj točno lahko pričakujem. Že takoj ob odprtju pa je bilo mojih dvomov konec. Na športnih tekmovanjih smo se povezali predvsem znotraj skupine dijaki obeh gimnazij, se dobro nasmejali, razgibali in predvsem zabavali. S kulturnimi točkami smo bolje spoznali druge kulture in skupaj predstavili svojo. Najboljši del festivala so bili zame večeri druženja ob kresu, skupno petje, poslušanje glasbe, igre na igrišču in podobno.«
podporo moskovske regije, je imel letos še poseben pečat, saj je bil tudi v znamenju jubileja, praznovanja 90-letnice regije.
Udeleženci so se pomerili v športnih aktivnostih, kot so atletika, mini nogomet, pikado, v vleki vrvi, metu žoge z mesta v daljino in cilj, medtem ko so se v umetniškem delu festivala pomerili v oblikovanju emblema skupine, petminutni predstavitvi skupine in skupinski pesmi.
Čeprav smo poudarili, da festival nima tekmovalnega značaja, se vendarle lahko pohvalimo tudi z dosežki celj skih gimnazijcev, ki sta jih spremljala profesorja Branko Bezgovšek (I. gimnazija) in Otmar Uranjek (GCC). Celjski dijaki so že drugič zapored zmagali v vlečenju vrvi, kar je še posebej razveselilo podžupana celjske občine Vladi-mirja Ljubeka, saj da sila tako ostaja v Celju, medtem ko so pri skupinski pesmi osvojili drugo mesto.
»Za vsak trud je lepo dobiti nagrado, čeprav tekmovalni vidik res ni bil v ospredju in nikakršnih nagrad nismo imeli v mislih. Kljub temu smo zmagali v vlečenju vrvi in tudi ekipna pesem je vsem bila zelo všeč,« je povedal kapetan celjske združene ekipe gimna-
zijcev Mitja Suvajac, dijak četrtega letnika Gimnazije Celje - Center, ki bo jeseni začel študirati fiziko v Moskvi. Suvajac je bil zaradi svojega odličnega znanja ruščine in ker se je že udeležil festivala v Ščjolkovem, prava opora ostalim dijakom.
Celju prav posebno
mesto
A bolj kot uvrstitev je pomembno, da so ob petju naše priljubljene pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje in ruske Katjuše, povsem prevzeli ostale udeležence festivala. Za nastop so prejeli gromek aplavz, ki je še dolgo odmeval, in stoječe ovacije občinstva.
Sicer pa je bilo na vsakem koraku mogoče čutiti, da ima Celje zaradi svojih zelo dobro razvitih pobratenih odnosov s Ščjolkovim prav poseben status. Da so vezi s Celjem med najbolj razvitimi in da sta tega še posebej vesela, sta poudarila tudi prva moža okrožja. Da je te vezi mogoče še okrepiti in nadgraditi, je pokazal tudi pogovor gostiteljev, načelnika Sergeya Gorelova in predsedujoče sveta deputatov Nadežde Surovčeve, s celjsko delegacijo, na čelu katere sta bila podžupan Vladimir Ljubek in Srečko Erjavec, vodja komisije mestnega sveta za mednarodne odnose. V njej je bila tudi prevajalka Valerya Koval, nekdanja dijakinja I. gimnazije v Celju, zdaj študentka FDV, ki je v knežje mesto v mladosti prišla iz Ukrajine in se je pred dvema letoma tudi udeležila festivala v Ščjolko-vem.
»Kar se tiče sprejetja naše delegacije in naših dijakov, je bilo vse res enkratno, gostitelji so bili zelo pozorni, veliko so nam pokazali in ponudili, ves čas so nas spraševali, če smo zadovoljni. Težko je najti prave besede zahvale za tako topel sprejem in da so tako ponosni na sodelovaje z našim mestom,« je ob koncu festivala in obiska v Rusiji povedal celjski podžupan Vladimir Ljubek.
IZ SVETA ZABAVE
39
Piknik Katrce Radia Celje
Modrijani: stotisočkrat sreča
Modrijani so v teh dneh že v studiu, kjer snemajo nove skladbe. Naslednja bo spet narodnozabavna, napovedujejo. Morda se bo ponovno rodila tudi kakšna pop pesem.
SIMONA BRGLEZ
Modrijani trenutno predstavljajo novo glasbeno zgodbo Sreča je v naju. Gre za pesem, ki je skupno delo Modrijanov, Roka Lunačka in Žana Serčiča.
»Ob pesmi Sreča je v naju nas bogati in osrečuje spoznanje, da če nekaj ustvariš za svojo srečo, kot se je to zgodilo pri tej pesmi, to premore takšno moč, da se deli in množi v srečo drugih ljudi,« je povedal pevec Modrijanov Blaž Švab. »Sreča je v malih stvareh. Nas osrečuje, da lahko osrečujemo svoje občinstvo. Zelo dolgo, več let, je v nas žarela močna želja, da bi
izrazili vse, kar čutimo.« Peter: »Prekipevanje energije in čista ljubezen do glasbe sta na vajah pripeljala do prvega skupnega izdelka, ki zveni precej drugače. A tudi to smo Modrijani.« Rok: »Še vedno ostajamo izvajalci slovenske narodnozabav-ne glasbe, ki jo ljubimo iz vsega srca, še posebej lepo večglasno petje. A zdi se nam prav, da si dovolimo izraziti čisto vse, kar čutimo in doživljamo.« Franjo: »Sreča je v naju je prva pesem v nizu, ko boste Modrijane spoznali tudi malo drugače. Vse to smo mi. Vse to je v nas.
Vse to nas osrečuje. Naj osreči tudi vas.« Sergije: »Soustvarjanje nas osrečuje. Predvsem, ko drug drugega tako lepo dopolnjujemo.«
Videospot za novo pesem Modrijanov Sreča je v naju je v prvih dneh po izidu presegel sto tisoč ogledov.
Za Modrijani je nekaj velikih koncertov na Hrvaškem, kjer so to pomlad razveseljevali številne dopustnike. V teh dneh se že odpravljajo v studio snemat nove skladbe. Posebno zahvalo namenjajo prijatelju in producentu Martinu Juhartu, ki jim pomaga pri vseh delovnih procesih in jih kot človek in strokovnjak podpira na vsakem koraku.
Prvi meseci leta so pri Modrijanih zares marljivi. Po odmevni koncertni turneji Modrijani osebno, katere drugi del
napovedujejo že za to jesen, nastopajo tudi po šestkrat na teden. Ob tem tudi ustvarjajo in predstavljajo nove skladbe. Ve se že, da bodo tudi poletje preživeli na številnih odrih po Sloveniji, predvsem na gasilskih veselicah, ki se jih najbolj veselijo. Vsekakor se veselijo Piknika Katrce Radia Celje 14. junija v Vojniku, kjer se bodo tudi slikali z vami. Modrijani bodo na oder stopili ob 19. uri.
Tudi v jesen že zrejo. Rok Švab je napisal skladbo, ki jo bo Sergije Lugovski predstavil na letošnji Slovenski popevki (tudi pri tej skladbi kot pri Sreča je v naju kot avtor besedila sodeluje Rok Lunaček). Jeseni bodo Modrijani tudi sporočili, kdaj in kje bo naslednja Noč Modrijanov.
Foto: NoVisuals Productions, Igor Pečoler
od m
DODtStT
Brez dotika
»Bolezen, kjer je vsak poljub poljub smrti.« Obstajata dva razloga za ogled te romance o najstniški bolezni: glavna igralka Haley Lu Richardson in to, da film relativno pošteno osvetljuje sicer ne tako znano bolezen. A ena poglavitnih težav je prav statičnost, povezana z boleznijo: enkrat, ko je bolezen pojasnjena, je bolj ali manj glavni karakter -nemogoče ji je uiti, zasenči vse ostalo. Ostalo je izredno predvidljivo stkana scenaristična formula o dveh tako različnih protagonistih, ki se seveda morata zaljubiti: ničesar drugega jima ne preostane.
OCENA: 4 / 10
Gospod Link
»Izgubljeni členi zgodovine človeštva.« Ta zgodba o skicirano pretiranem angleškem gospodu s čudovito sočnim naglasom, ki je obenem obraz slepega kolonializma, je med drugim smešna razsvetlitev tega, kaj je lahko civilizacija pomenila v posameznih obdobjih človeške zgodovine sveta. Začetek filma je najbolj močan, hiter in jasen. Srednji del rahlo meandrira, konec se sestavi malo neprepričljivo, manj evropeizacije drugih bi bilo nujne. Toda še vedno gre za nenehno zabavno in o vsaki podrobnosti premišljeno animacijo, ki zlahka postane vreden vir pogovora z najmlajšimi. Studio Laika je zanesljiv igralec v svetu animacije. Nenehno ustvarja nadpovprečne filme.
OCENA: 7 / 10
PETER ZUPANC
Aladin
Šarmanten lopov Aladin se zaljubi v princeso Jasmino. Toda njuni ljubezni bo moral pomagati duh iz svetilke. Pomembno: priredbo Disneyjeve klasike je režiral Guy Ritchie, duha igra Will Smith.
Brightburn
Tori in njen mož ne moreta imeti otrok, toda njune sanje se uresničijo s prihodom neznanega dečka, ki je naravnost popoln. A kmalu se začnejo dogajati grozljive stvari ... Pomembno: v ameriški grozljivki igra Elizabeth Banks.
Bleščeči rakci
Olimpijski šampion Matthias pri koncu svoje kariere izreče neslavne homofobne besede in za kazen postane trener nadebudne gejevske vaterpolo ekipe, ki se pripravlja na tekmovanje na Hrvaškem. Pomembno: francosko komedijo sta režirala Cedric Le Gallo in Maxime Govare.
(PZ)
radio celie
novi tednik
40
BRALCI POROČEVALCI
Pesem pomladi
Žalska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v Domu krajanov Tabor organizirala območno revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. V sodelovanju z Občino Tabor, s tamkajšnjima kulturnim društvom Ivana Cankarja ter z društvom žena in deklet je v soboto, 11., in v nedeljo, 12. maja, gostila skupno kar 21 zborov in malih vokalnih skupin s 415 pevci.
Na sobotnem koncertu so nastopili Andraški oktet, KPZ Glas srca, MPZ Go-tovlje, MePZ Andraž nad Polzelo, MPZ Karla Viranta
Braslovče, MePZ A Cappella KD Petrovče, MPZ KD Antona Schwaba Prebold in MPZ KUD Polzela. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, ki jih je pozorno poslušala strokovna spremljevalka večera Bernarda Preložnik Kink. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je dvorano napolnilo kar 13 zborov. Obiskovalce je v uvodu pozdravila vodja izpostave JSKD Žalec Neža Zago-ričnik, revijo pa so s svojim nastopom odprle »domače« OK! tete. Za njimi so nastopili še VS Štima Literarnega društva Livra Vransko, VS ZaPet, ŽePZ KUD Svoboda Griže,
MPZ Ponikva pri Žalcu, ŽPZ Savinjski cvet, MePZ Galicija, Mešani planinski pevski zbor Žalec, MPZ KD Petrov-če, Zbor Popseslish, MPZ Savinjski zvon, APZ Rista Savi-na Žalec, revijo pa je zaključil MePZ Pevskega društva Tabor. Nastopajoči so pokazali zelo kakovosten program, kar so potrdili glasni aplavzi občinstva. Zadovoljni so bili tudi nastopajoči, ki so se v taborskem domu krajanov zelo dobro počutili in so se po reviji še dolgo zadržali ter ubrano prepevali vsem znane zborovske pesmi.
T. TAVČAR
Nastop Moškega pevskega zbora Gotovlje, ki ga vodi zborovodkinja Eva Deban. Letos praznuje 125-letnico.
Zaključno druženje bralcev z Mojco Širok in Eroiko Aromatiko
Bralno gibanje v projektu Savinjčani beremo združuje bralce šestih občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec). Letošnja bralna sezona je bila dvanajsta po vrsti, v njej je bralo doslej največ bralk in bralcev, to je 338. Izbirali so lahko iz bogatega nabora vsebin domačih in tujih avtorjev, ki so ga kot vsako leto pripravili v knjižnici.
Letošnje zaključno druženje v ponedeljek, 13. maja, je povsem napolnilo dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec. Leto 2018 je bilo Cankarjevo leto, njemu v spomin se je prireditev začela z recitalom o njegovem življenju, ki ga je pripravila Jolanda Železnik, izvedle
pa so ga knjižničarke žalske knjižnice Lucija Cestnik, Andreja Hutinski, Valerija Jerman in Nina Trbovšek. Vlogo Ivana Cankarja, ki je sedel za mizo in pripovedoval prepoznavne odlomke iz svojih del, je prepričljivo odigral Marko Lesjak. Direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik, ki je prireditev povezovala, je v nadaljevanju pozdravila mnoge znane goste, med njimi Janjo Sluga in Aleksandra Reberška, poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, Janka Kosa, župana Občine Žalec, Tomaža Žoharja, župana Občine Braslovče, in Marka Semprimožnika, župana Občine Tabor, predstavnike drugih občin, javnih zavodov ter vse druge goste.
Literarna gostja je bila pisateljica in novinarka Mojca Širok (brali so njeno knjigo Pogodba), ki je v pogovoru z Jolando Železnik razkrila tudi dobršno mero duhovitosti. Osrednji del prireditve je bil nastop Eroike Aromatike, pop operne zasedbe pevcev Mihaela Strniše, Gašperja Banovca in Mihe Zabreta. Bralci so bili navdušeni nad spogledovanjem klasike s sproščenim popom, vsako izvedbo so nagradili z močnim aplavzom.
Druženje se je tudi zaključilo s Cankarjem. Irena Štusej iz žalske knjižnice je s peharjem v rokah povedala Cankarjevo črtico Pehar suhih hrušk, ki je zaradi žalostne vsebine vedno ganljiva.
T. TAVČAR
Proslavili dan zmage
Na 74. obletnico podpisa brezpogojne kapitulacije smo predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Štore organizirali spominsko slovesnost. Obiskali smo partizanske grobove in se poklonili njihovemu spominu.
Na območju Štor je v drugi svetovni vojni izgubilo življenje petdeset krajanov. Njihova imena so zapisana na spominski plošči. Ta je na pročelju osnovne šole. V občini imamo tudi grob neznanega vojaka Rdeče armade. Na naše povabilo se teh spominskih svečanosti vedno udeležijo tudi predstavniki veleposlaništva Ruske federacije iz Ljubljane.
Dan zmage je vsekakor velik praznik. Druga svetovna vojna, ki je trajala šest let in en dan, je terjala 50 milijonov žrtev in 35 milijonov ranjenih ljudi. To so grozovito visoke številke, ki jih ne smemo nikoli pozabiti. S spoštljivostjo moramo negovati in ohranjati spomin tudi na naše padle rojake.
SREČKO KRIŽANEC
MESTNA TRŽNICA CELJE
domače dot rate sredi mesta
(HB -. ■
1
BOGATA PONUDBA KULINARIKE iN GASTRONOMiJE. PESTER iZBOR SVEŽE PRIPRAVLJENIH JEDI
-	100 % VEGANSKE JEDI
-	BIO ŠTUKLJI
-	pečenice
-	goveji BOČNIK
m
^kakovostna
izbira domačih in ekoloških pridelkov /a
" >v in
slovenski mesni izdelki, siri med, piškoti, zelenjava, seneno kozje mleko, kozji
jogurt, 100 % telečji izdelki,pirini rezanci,
domača skuta, vložena
zelenjava, gobe, ajvar,
domače marmelade,mlinci iz krušne peči, kislo zelje
in repa, prepeličja jajca
VEM. KAJ JEMI
TRŽNICA JE ODPRTA: PONEDELJEK - PETEK 6.00 - 16.00 • SOBOTA 6.00 - 13.00 • NEDELJA 7.00 - 11.00
www.TRZNICACELJE.si
BRALCI POROČEVALCI
41
Parada učenja, široka paleta različnih vsebin
V sredo, 15. maja, je bila v telovadnici na UPI - ljudski univerzi Žalec Parada učenja 2019. Žalska parada je ena od sedemnajstih, ki so se zgodile na isti dan. Že sedmič je parado organizirala UPI - ljudska univerza Žalec v sodelovanju s skoraj 25 partnerskimi organizacijami.
Parado učenja so odprli Janko Kos, župan Občine Žalec, Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja in Slovenka leta 2018,
mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, ter Franja Centrih, direktorica UPI - ljudske univerze Žalec.
Poleg bogatega kulturnega programa in predstavitev organizacij nba stojnicah so istočasno izvedli delavnice, ki so bile namenjene udeležencem. Ti so se lahko preizkusili v taj čiju, gasilskih veščinah, vajah za ravnotežje, likovnih delavnicah, izdelovanju rož iz krep papirja ter mnogih drugih delavnicah.
Parade učenja so se udeležili otroci enot vrtcev, šolarji in učitelji, srednješolci, študentje, udeleženci v izobraževanju odraslih, člani društev univerz za tretje življenjsko obdobje ...
Parada vsako leto razži-vi lokalno okolje in poveže različne organizacije, ki v Spodnji Savinjski dolini skrbijo za rast in širjenje znanja. Zato ne gre le za praznovanje in promocijo vseživljenjske-ga učenja, ampak tudi za spodbujanje sodelovanja,
druženja in medsebojnih izmenjav, ki jih v sodobni družbi vedno bolj pogrešamo. Parada učenja s svojo barvitostjo, navdušenjem in iskrivostjo tako najbolj neposredno razblinja mit o neprivlačnosti učenja.
Letošnja Parada učenja v Žalcu je ponudila široko paleto različnih vsebin in tako omogočila prebivalcem večje zavedanje o izobraževalni in prostočasni ponudbi za vse generacije.
T. TAVČAR
S poezijo in z glasbo Mateja Krajnca
Kot uvod v Teden ljubiteljske kulture smo v Celjskem literarnem društvu v četrtek, 9. maja, v Celjski kulturnici pripravili samosvoj literarno-glasbeni večer, kakršnega v Celju še ni bilo. Vrhunski slovenski literarni in glasbeni ustvarjalec Matej Krajnc nam je z besedo in lastno avtorsko glasbo predstavil svoje bogato ustvarjanje, ki obsega poezijo, prozo, esejistiko, prevajalstvo, kantavtorstvo in še kaj ...
Mateja je v uvodu predstavil letošnji dobitnik srebrnega celjskega grba dr. Zoran Pevec, ki je tudi velik poznavalec njegovega dela.
Najprej se je posvetil Valentinu Vodniku, saj gre za njegov najnovejši glasbeni projekt. Zatem nas je popeljal v čase Ureha (Ulrika II.) Celjskega, pri čemer smo spoznali košček njegove glasbene interpretacije pesnitve Zadnji Celjan Antona Aškerca. Z besedo in glasbo se je sprehodil še skozi svoje prevajalske podvige, ki so v slovenski prostor prinesli bogato poezijo Boba Dylana, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, Leonarda Cohena in Toma Waitsa. Na koncu je predstavil še svoje in pesmi nekaterih slovenskih avtorjev.
Za zaključek je dr. Zoran Pevec z Matejem Krajncem govoril še o njegovih bližnjih umetniških načrtih, ki jih je res ogromno. Sledil je še pogovor z občinstvom, ki je zlasti spraševalo o izzivih pri prevajanju Cohena ali Dylana zaradi posebnosti njune poezije.
BOJAN EKSELENSKI
42
MLADI ZA MLADE

Murska Sobota je bila pretekli konec tedna odeta v pisane barve mažoretnih kril. Tam se je namreč odvilo peto državno tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije, ki so se ga udeležile tudi nepogrešljive Mažorete Laško. Tokrat so tekmovale v kar šestih kategorijah: prvi korak, cici korak, solo in duo kadet, skupina kadet palica in skupina senior palica.
Prvi dan tekmovanja je prinesel tudi prve uspehe. Blestela so dekleta skupine kadet, ki so tekmovala v neformacijah. Špela Ojsteršek je postala državna podprvakinja v kategoriji solo kadet, z enakim naslovom pa sta se okiti-li tudi Lea Seme in Julija Tovornik v kategorij par kadet. Odlično sta se v isti kategoriji odrezali tudi Urška Ojsteršek in Klara Vrečko, ki sta v hudi konkurenci posegli po 6. mestu.
Drugi dan tekmovanja so uspešno odprle najmlajše cici mažorete, ki jih vodi trenerka Iris Polutnik. Dekleta so tako v kategoriji prvi korak kot tudi v kategoriji cici korak osvojile same zlate medalje. Nedelja je prinesla vrhunec prvenstva, saj so se v sklepnem delu tekmovanja ekipe pomerile v figurativi. Nasmejane kadetinje so s svojo nalezljivo energijo in odlično odplesanima koreografijama ponovno navdušile sodnike. Na moje veselje so že drugo leto zapored stale na zmagovalnih stopničkah z bronastimi medaljami okoli vratu.
Senior skupina pod vodstvom Neje Lapor-nik je v najelitnejši kategoriji tokrat preprosto prišla, odplesala in zmagala. Dekleta so s ponosno glavo zakorakala na parket, odplesala
svoje sanje ter se - kot se za ekipo, ki je poo-sebljenje elegance, enotnosti in energičnosti tudi spodobi - veselila suverene zmage in naslova državnih prvakinj. Naval adrenalina ob pričetku glasbe, energija med tekmovanjem in veselje ob doseženem rezultatu, to so stvari, ki odtehtajo ves trud in mesece priprav na tekmovanje. Nekaj minut na tekmovalnem odru namreč zahteva številne treninge, saj je raven tekmovanja z vsakim letom višji. Letos je bilo veselje še toliko večje, saj so dekleta zlato vrnila tja, kamor spada - v Laško. Mažorete Laško so dokazale, da lahko s trdim delom in dobrim ekipnim vzdušjem dosežejo vse, kar si zadajo.
Kot pove Sabina Seme, mentorica mažore-tne skupine, so v mesecih priprav na tekmo-
vanje doživele marsikaj. Zadnjih nekaj tednov pred prvenstvom jim je na pot prineslo mnoge izzive, ki pa so dekleta še bolj povezali, poenotili in naredili praktično neustavljive. Odličnih rezultatov se toliko bolj veselijo, ker so jih uresničile ravno v letu, ko praznujejo svojo 30. obletnico delovanja, ki jo bodo proslavile 12. junija ob 20. uri v Kongresnem centru Thermane Laško.
Mažorete so hvaležne staršem, prijateljem, navijačem, godbenikom in sponzorjem, da jih podpirajo in jim pomagajo uresničevati njihove sanje ter jim stojijo ob strani ob vsakem odplesanem koraku, hkrati pa se veselijo novih izzivov, ki jih čakajo v prihodnosti.
VALERIJA JAKOPIČ, trenerka
■	I ■	\/	V	I ■	■
Junaki našega časa zapeli princu
14. maj je bil za dijake GCC izjemen dan - iz rok premierja Marjana Šarca so prejeli priznanje Junaki našega časa, zvečer pa so v počastitev rojstnega dne angleške kraljice zapeli na zabavi na Ljubljanskem gradu. Dogodek je obiskal tudi princ Edward, vojvoda Wesseški.
Gimnazija Celje - Center (GCC) se lahko pohvali z izjemno razvejanim delom na področju prostovoljstva in dobrodelnosti, kar je že drugo leto zapored prepoznala Slovenska filantropija, ki je 14. maja v Črni na Koroškem izjemne posameznike in organizacije nagradila z laskavim nazivom Junaki našega časa. Šola se lahko pohvali z razrednimi in učnimi tutorji, s počitniškim delom v šoli, prostovoljnim delom v različnih organizacijah in programu Mepi - mednarodnem priznanju za mlade. Pri vsem tem sodeluje več kot 200 dijakov, ki za te dejavnosti namenjajo več tisoč
ur prostovoljnega dela. Vse to je zapisano v obrazložitvi priznanja, ki sta ga naj prostovoljec Mestne občine Celje Kristjan Veber in ko-ordinatorica programa Mepi Marjeta Brežnik, prof., prejela iz rok premierja Marjana Šarca.
Prav program Mepi, ki izvira iz Velike Britanije, je bil tisti, ki je 14. maja Dekliškemu pevskemu zboru in FaVoZi - fantovski vokalni zasedbi GCC - odprl vrata na koncertni oder Stanovske dvorane Ljubljanskega gradu, kjer je veleposlanica Združenega kraljestva Sophie Honey gostila tradicionalni sprejem ob kraljičinem rojstnem dnevu Queen's Birthday Party. Častni gost dogodka je bil princ Edward, vojvoda Wesseški, ki se je mudil v Sloveniji. Pevke in pevci z GCC so nastopili pod vodstvom dirigenta sira Simona Robinsona, ki že desetletja živi in ustvarja v Sloveniji.
GD
Najboljše ekipe v kategorij pionirk (Foto: Gasilska zveza Žalec)
Tekmovanje gasilske mladine
V soboto, 11. maja, je Gasilska zveza Žalec v sodelovanju z Gasilskim poveljstvom občine Polzela pripravila tekmovanje gasilske mladine v gasilski orientaciji.
Mladi gasilci, ki so soboto preživeli na Polzeli, so bili razdeljeni v šest kategorij, in sicer pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, gasilci pripravniki in gasilke pripravnice. Skupno se je tako na tekmovanju pomerilo 87 ekip.
Glede na kategorijo so imeli določene različne dolžine poti, ki so jih morali prehoditi, ter kontrolne točke, na katerih so jih čakale naloge, pri katerih so morali pokazati svoje gasilsko znanje.
Na regijsko tekmovanje, ki bo konec maja v Šmartnem ob Dreti, so se uvrstile po tri najbolj-
še ekipe iz vsake kategorije: med pionirkami so bile prve tri ekipe Drešinje vasi, Levca in Polzele. Med pionirji so bili najboljši mladi iz Drešinje vasi, sledili sta dve ekipi iz Kaple-Pon-dorja. Med mladinkami so se najbolje odrezala dekleta iz Drešinje vasi, Andraža in s Polzele, med mladinci pa so bili najboljši prav tako iz Drešinje vasi, medtem ko je bila na drugem mestu prva ekipa Vranskega, na tretjem pa iz GD Kaple-Pondor. Med gasilkami pripravnicami je zmagala ekipa Polzele, med gasilci pripravniki pa ekipa Trnave, sledili sta ekipi iz Ločica ob Savinji in iz PGD Ojstriška vas-Tabor.
Medalje najboljšim so podelili funkcionarji Gasilske zveze Žalec.
TADEJ ZUPAN
novi tedniki radio celie
MLADI ZA MLADE
43
Jubilejna skupna razstava likovnih del
Deseta, jubilejna skupna razstava ljubiteljskih slikarjev skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava Celje je nekaj posebnega. V desetih letih je iz ideje, ki sta jo zasnovali ravnateljica Marijana Kolenko, ki je z velikim veseljem odprla šolo tudi likovnim umetnikom, ter vodja skupine Prijatelji Ami-na Kolarič, zrasla odmevna in izjemno dobro obiskana razstava, ki si jo v avli šole ogleda poleg učencev in staršev tudi mnogo zunanjih obiskovalcev.
Pomen razstave je večplasten: umetniki in učenci na skupno izhodiščno temo enega leta pogledajo in ustvarjajo
iz dveh popolnoma različnih zornih kotov, odrasli slikarji in učenci se drug od drugega učijo, učenci oblikujejo odnos do umetnosti ter spoznavajo pomen umetnosti tudi v odrasli - delovni - dobi, saj krepijo spoznanje, da je umetnost tista, ki ljudi oblikuje v celovite osebnosti ...
Naslov razstave Dotiki narave je omogočal tako ljubiteljskim slikarjem kot učencem mnogo različnih razumevanj za upodabljanje.
Mentorica Prijateljev Taja Naraks je povedala: »Letos smo pripravili razstavo motivov narave, ker so vsi slikarji njeni ljubitelji in že od nekdaj radi upodabljajo njene razno-
vrstne podobe. Ponekod so upodobljeni delčki narave, ponekod panoramski razgled, skriti in mirni kotički, kamor se radi odpravijo na potep, ali pa celo domač razgled. Ustvarjalnega navdiha ni primanjkovalo.«
Učitelj Urh Kodre je povedal: »Učenci se zavedajo svoje sreče, da odraščajo na še vedno modro-zelenem planetu. Vedo, da bodo morali sami poskrbeti, da bo takšen tudi ostal. Zato je vsebina njihovih plakatov družbeno kritična, včasih ostra, a vedno otroško iskrena. Njim ni vseeno, da izginjajo ledeniki, da reke niso več modre. Ni jim vseeno, da morajo poslušati zgodbe o morjih in rekah, kjer včasih ni bilo smeti in plastičnih vrečk, in iskreno povedo, da ne marajo ljudi, ki pravijo, da je vse v redu. Zato so naslovu otroškega dela razstave Dotiki
narave dodali podnaslov Zamahi človeka.«
Ob odprtju razstave sta ravnateljica Marijana Kolenko in vodja skupine Prijatelji Amina Kolarič pred polno avlo obiskovalcev izpostavili, da želita, da bi se dotik narave, ki so ga bili deležni in ga prenesli v podobe slik, dotaknil tudi drugih in vseh obiskovalcev, ki bodo razstavo videli. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, in sicer do torka, 11. junija.
Skupini so se pridružile tri mlade slikarke, ki so prinesle novo energijo, to so Špela Petelinšek, Maja Magdalena Turkovič in Nikita Šumiga Kolarič.
Razstava Dotiki narave je vredna ogleda, predvsem pa časa, da se v miru poglobimo v umetniški svet likovnih ustvarjalcev.
MK
Enajst zlatih
priznanj
raziskovalcem
V torek, 14. maja, je bilo v Murski Soboti že 53. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline smo skupno poslali 39 raziskovalnih nalog (23 osnovnošolskih in 16 srednješolskih). V drugi krog se je uvrstilo 24 nalog (16 OŠ in 8 SŠ).
S ponosom objavljamo, da smo skupno prejeli 11 zlatih, 13 srebrnih in 15 bronastih priznanj. Z zlatim priznanjem nagrajene naloge so: Dve veliki žalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah, avtor Bruno Šonc (OŠ Šalek), Elektronski sistem evidence prehrane, avtor Anže Maj Blagus (OŠ Gorica), Katera metoda učenja poveže zapleten labirint celic v možganih, avtorja Tjaš Esih in Vida Volk (OŠ Mihe Pintarja Toleda), Merjenje pljučne funkcije s spirome-trom, avtorici Zala Poberžnik in Staša Krajnc (OŠ Gustava Šiliha), Optimalni načini pridobivanja električne energije v Sloveniji, avtor Miha Jevšenak (OŠ Šalek), Sladkor v živilih, avtor Borja Ranzinger (OŠ Gustava Šiliha), Spoznajmo običaje v Šmartnem ob Paki v 20. stoletju, avtorici Lara Podgoršek in Ema Holešek (OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki), Učinkovito in ugodno čiščenje mačje dlake s tekstila, avtorica Katja Mogilnicki (OŠ Gustava Šiliha), Vpliv podlage in tlaka v žogi na nogometno igro, avtor Rok Hudournik (OŠ Šalek), Izdelava laserskega gravirnika s kinematiko H-bot, avtorja Marko Hrovat in Gašper Polak Rožič (ŠCV, Šola za strojništvo, geotehniko in okolje), Soba pobega kot učenje računalništva, avtorji Matevž Glinšek, Tomaž Plešnik in Maj Koren (ŠCV, Elektro in računalniška šola).
Najboljšim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem bodo priznanja podelili na slovesni prireditvi Zotkini talenti, ki bo v soboto, 8. junija, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za izjemne rezultate avtorjem in mentorjem iskreno čestitamo.
KARMEN HUDOURNIK, koordinatorica gibanja

CINKARNA
FUNGICIDI
CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z 35 WG PEPELINWG
-f

t

INSEKTICIDI

HERBICIDI
KYLEO® CLINIC®TF U 46° M-FLUID DUPLOSAN® KV ALLIANCE NAGANO® HERBICID XL
FRUTAPON
т **
< t
■-i Л Ш
1
I X 4^71
m • „
аавЗЈ*
Ши

ffieSšiL
• f ^
SUBSTRATI IN GNOJILA
HUMOVIT, ZELENA GALICA,
CALCI N S, CALCI N B,
CUPROVIN 50
www.cinkarna.si
44
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dr. Milko Mikola
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Westni - celjski veleindustrialci
(6)
Poslovanje podjetja v obdobju med obema vojnama
Tudi po prvi svetovni vojni je glavni proizvod Westnove-ga podjetja še vedno predstavljala emajlirana posoda. Leta 1919 je podjetje ob polnem obratovanju dnevno proizvedlo 15 tisoč kg kuhinjske posode. Z njo je pokrivalo vse potrebe jugoslovanskega trga, na katerem je imelo monopol, izvažalo pa jo je v Turčijo, Italijo, Albanijo, Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt, Tunis, Maroko in na Malto.
Ker so svoj monopol nad proizvodnjo kuhinjske posode na jugoslovanskem tržišču Westni na vsak način hoteli ohraniti, so vsak pojav domače konkurence takoj zatrli. To se je pokazalo v primeru konkurenčnega podjetja, ki ga je v Celju leta 1921 ustanovil podjetnik Karol Pertinač. Ta je v svojem podjetju zaposlil delavce, ki so jih Westni leta 1922 zaradi sodelovanja v stavki od-
pustili. Ker so Westni v njegovem podjetju videli nevarnega konkurenta, so ga skušali uničiti, kar jim je tudi uspelo. Že leta 1928 je Pertinačevo podjetje prenehalo obstajati, Karol Pertinač pa se je zaposlil pri Westnu. Da bi zabrisali vsako sled za Pertinačevim podjetjem, so Westni kupili njegovo tovarniško poslopje na Dolgem polju in ga dali porušiti.
Westni so proizvodni program nenehno dopolnjevali z novimi izdelki, tako da je pred drugo svetovno vojno obsegal več kot 620 raznih emajliranih in pocinkanih proizvodov. Poleg kuhinjske posode so izdelovali tudi različne higienske, kuhinjske in gospodinjske naprave, kopalne kadi in drugo. Leta 1932 je Westnovo podjetje začelo izdelovati tudi jeklene radiatorje. Poleg izdelkov za civilne namene je podjetje začelo izdelovati nekatere izdelke za potrebe jugoslovanske vojske: čelade, aluminijaste porcije, čutarice in ohišja za protipehotne mine.
Podjetje je ves čas poslovalo izredno uspešno in je celo v času velike svetovne gospodarske krize v začetku tridesetih let, ki so jo čutili tudi v
slovenski in jugoslovanski industriji, lastnikom prinašalo lepe dobičke.
Uspešno poslovanje podjetja je Westnom omogočalo, da so proizvodnjo ne le širili, ampak jo tudi modernizirali. Leta 1926 so modernizirali in izpopolnili (racionalizirali) vse obratne oddelke. Uredili so novo emajlirnico, stare emajlirne peči so nadomestili s tremi kontinuiranimi pečmi, kakršnih do takrat še ni bilo v srednji Evropi, zgradili pa so tudi tri muflovke. Leta 1927 so zgradili emajlirnico II, lakirnico, sušilnico in nakladal-nico, v letih 1929-1930 pa so zgradili še lužilnico in pocin-kovalnico, osrednje skladišče za pločevino ter mehanično delavnico. Novo veliko pridobitev je pomenila orodjarna. Leta 1939 je Max Adolf Westen poleg obstoječih tovar-
niških poslopij začel graditi tovarno za mletje mineralov.
Zaradi večje prepoznavnosti svojih izdelkov so Westni zanje uvedli svoj zaščitni znak. To sta bila dva na zadnjih nogah stoječa in drug proti drugemu obrnjena leva z dvignjenima repoma in iztegnjenima jezikoma, ki s prednjimi šapami držita locen na tleh med njima stoječe trebušaste posode, na kateri sta črki AW (kratica za Adolf Westen). Zaščitni znak so najprej leta 1922 dali registrirati pri pristojnem jugoslovanskem uradu v Beogradu, nato pa leta 1928 še pri mednarodnem uradu v Bernu. Za določeno vrsto posode so uporabljali tudi oznaki Ideal in Eterna-Special.
Hiter razvoj Westnovega podjetja se je odražal tudi v naraščanju števila v njem zaposlenih delavcev in name-
ščencev. Od prvotnih 10, kolikor jih je bilo zaposlenih ob ustanovitvi podjetja leta 1894, je do leta 1898 število naraslo že na več kot 100, do leta 1913 pa že na več kot tisoč. Tudi v obdobju med obema vojnama je število zaposlenih naraščalo, vendar je močno nihalo. Največ jih je bilo zaposlenih leta 1929, in sicer več kot 2.300. Med zaposlenimi je bil velik odstotek žensk. Medtem ko so bili delavci in delavke izključno slovenske narodnosti, so strokovni kader (vodil ga je inž. Erich Greiner) tvorili pretežno Nemci. Občevalni jezik v podjetju je bil nemški, prav tako so v nemščini vodili tudi knjigovodstvo in korespondenca. Slovenščino so uporabljali samo pri občevanju z oblastnimi organi.
Se nadaljuje ...
ALBUM S CELJSKEGA
Pri čebelarju v Zagradu pri Celju, 1964
Bil je lep sončen pomladni dan (17. 4. 1964), ko smo se učenci 2.b-razreda II. OŠ Celje z učiteljico Dušico Cuček odpravili na ekskurzijo k čebelarju v bližnji Zagrad.
Cebelar, njegovega imena in priimka žal nisem uspela izvedeti, nam je predstavil delo v čebelnjaku in pripovedoval o zdravilnosti medu ter drugih čebeljih pridelkov ter nasploh o pomenu čebel za človeštvo.w
Po čebelarjevi predstavitvi smo za malico dobili velik kos domačega kruha, namazanega z medom. Oh, kako je bilo dobro, z roba kruha je na naše male dlani, med prstke, kapljal sladek med, ki smo ga s slastjo polizali.
V ponedeljek, 20. maja, je bil svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša (1734-1773). Razglasitev praznika je v okviru Organizacije Združenih narodov predlagala Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Prispevala: Cvetka Škoflek (roj. Žmaher)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
VRTNARIMO
45
XIX. Dan špargljev v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
»Špargelj je izredno donosna rastlina«
Minuli teden je v šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti (ŠHVU) ponovno prav posebno mesto pripadlo špargljem. Gre za rastlino, ki so jo nekoč marsikje gojili za šopke.
MARJETKA R. LESJAK
»V Sloveniji in prav tako v Savinjski dolini ne pridelamo dovolj špargljev, kljub temu da so naravne danosti zelo naklonjene tej vrtnini, zato slovenski pridelovalci ne morejo zadovoljiti povpraševanja po špargljih,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica ŠHVU. »Zato vsako leto v tem času naši veletrgovci uvozijo velike količine šparglja iz drugih držav. Upoštevajoč naravne danosti savinjskih tal (lahka tla brez proda, osončene parcele, ravne in rahlo nagnjene lege) in podnebja ter ostalih rastnih potreb šparglja, so možnosti za pridelovanje špargljev še zelo velike. Če pogledamo iz ekonomskega vidika, gre za izjemno donosno trajno vrtnino.«
Se splača tudi doma posaditi nekaj sadik? Kakšna je njihova nega?
Vsakakor je prav, da tudi doma zasnujemo svoj mini nasad špargljev, saj so prava zakladnica zdravju koristnih snovi. Na družinskega člana običajno posadimo do pet sadik. Za sajenje izkopljemo jarek v smeri se-ver-jug, in sicer 20 do 30 cm globoko. Širina dna jarka naj znaša vsaj 25 cm in širina vrha 40 cm (jarek je kot nekakšen narobe obrnjen trapez). Zelo pomemben je razmik v vrsti, ki je za beljene šparglje 33 do 40 cm in za zelene 25 do 33 cm. Sadike enakomerno razporedimo po dnu jarka, tako da so brsti na sadiki raz-
porejeni v smeri vrste, in nasujemo deset centimetrov debelo plast fine strukturne zemlje. Jarek dokončno zasujemo pred zimo, ko tudi poreže-mo nadzemne dele rastlin. Pomembna je oskrba nasada prvi dve leti z odstranjevanjem plevela, namakanjem, dognojevanjem, zaščito pred boleznimi in škodljivci ter ozimova-njem korenik. V tretjem letu že lahko pričakujemo prve pridelke, zato je treba pri gojenju beljenih špargljev nasad nad vrstami ogrebsti, s čimer oblikujemo posebne grebene. Bolj ko smo natančni pri oblikovanju grebenov, večjo kakovost pridelka lahko pričakujemo. V zadnjem času je bolj v modi gojenje zelenih špargljev, ki jih ne ogrebamo.
Prepričana sem, da je prvo pobiranje špargljev radostno in zanimivo opravilo. V ta namen zemljo na grebenu odgrnemo, pri čemer opazimo obeljene poganjke, nož zapičimo tesno ob poganjku ter špargelj spodre-žemo. Greben ponovno zagrnemo.
Zelenih špargljev torej ne ogre-bamo. Režemo ali odlomimo jih, ko so veliki 20 do 30 cm pri tleh. Pobiranje špargljev naj bo v zgodnjih jutranjih urah ali pozno popoldne, saj je
Štefanija ŠHVU
Kos Zidar, ravnateljica
vost vrtnine. Treba je poudariti, da načeloma lahko isto sorto šparglja pridelujemo po obeh tehnologijah, torej kot beljeni in zeleni špargelj. Posamezne sorte odstopajo, vendar to za vrtičkarja ni pomembno.
Katere so najpogostejše vrste, ki uspevajo pri nas?
Pri izbiri kultivarja za vrtičkarje je veliko možnosti, največ so razširjene selekcije tipa Precoce d'Argenteuil, ki se odlikujejo po visoki rodnosti, zgodnosti in izenačenosti pridelka. Sicer pa je za gojenje na večjih
površinah danes v svetu poznanih mnogo sort, ki se hitro menjajo. V zadnjem času se pri nas v Sloveniji med belimi in zelenimi šparglji uporabljajo: dariana, darzilla, darsiane, darlise, placosesp, mondeo, ariane; med vijoličnimi pa burgundine, pacific purple in rosalie.
V vaši šoli ste tokrat pripravili že XIX. Dan špargljev. Kako to, da prav tej zelenjavi posvečate posebno pozornost?
Ta prireditev je pri nas že tradicija in smo ponosni, da smo bili poleg Marjana Kovača tisti, ki smo leta 1997 zasnovali nasad špargljev z 11 sortami. Spomnim se, da v tistem obdobju špargelj ni bil dobro znan, še zlasti je to veljalo za podeželje. Nekateri so ga imeli celo doma na vrtovih in so ga uporabljali kot zelenje v okrasne namene za šopke, le redki pa so vedeli, da je to zelenja-dnica. V tem obdobju smo se zelo veliko naučili, prišli do uporabnih znanj in spoznanj, predvsem pa smo uspeli približati to vsestransko zanimivo vrtnino našim dijakom in študentom, vrtičkarjem in kmetom kot možnost osnovne in dopolnilne pridelave na kmetiji, a tudi zahtevnemu potrošniku, gostincem ter tudi kmetijskim svetovalcem. Vsakoletna odmevna tradicionalna prireditev Dan špargljev nam je v šoli omogočala, da smo s pomočjo domačih učiteljev stroke in zunanjih strokovnjakov odsti-
rali poti do novih znanj in izkušenj. Tako smo v tem obdobju osvetlili naslednje teme: zdravilni učinki, bolezni in škodljivci, varstvo, integrirana in ekološka pridelava, trženje, ekonomika pridelave, blagovna znamka špargljev, mehanizacija v špargljišču, vpliv podnebnih sprememb na gojenje špargljev, šparglji v kulinariki z degustacijami ... Pomembno se mi zdi, da smo v letu 2013 izdali priročnik o gojenju špargljev, ki je pošel, v letu 2014 smo ga ponatisnili in tudi ta je že pošel, tako da zdaj pripravljam naslednji ponatis z novostmi.
Šolsko špargljišče je torej raziskovalni poligon, kjer nastajajo uporabne raziskovalne, diplomske in projektne naloge naših dijakov in študentov ter tudi številne študije naših učiteljev, vključenih v razne projekte.
Spoznali smo, da špargelj ni tipično primorska rastlina, saj ga lahko gojimo marsikje po Sloveniji, in da je izredno donosna vrtnina.
Upoštevajoč kazalce naraščajočega povpraševanja po špargljih doma in v Evropi, ki so značilni za razvit svet, bo treba povečati površine špargljišč. Tako bi gojenje špargljev predstavljalo v večjem obsegu kot do zdaj osnovno dejavnost na kmetiji. Model neposredne prodaje na kmetiji oziroma pri pridelovalcu, kot ga poznajo v Evropi in smo ga preizkusili, bi bilo smiselno razvijati, saj bi bila le tako zagotovljena kakovost in svežina špargljev, s tem pa tudi višja donosnost.
Foto: SHERPA
46
RAZVEDRILO
V Ljubljano je prispela prva ekipa anestezistov iz Rusije. Na sliki anestezistka Svetlana.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Lektorski ocvirki
Prodam posteljo za ženo, ki je zložljiva.
Prodam PVC- okno s pogledom na morje.
Čevljar izdeluje planinske čevlje, čevlje in sandale po naročilu in po meri. Tudi iz kože strank.
Hotel ima stezo za bovling, tenis igrišča, udobne postelje in druge naprave za rekreacijo.
Zaposlimo komercialista v tovarni dinamita. Mora biti pripravljen veliko leteti.
Rabljeni avtomobili! Zakaj bi vas prevarali drugi ponudniki, najprej pridite k nam!
Iščemo žensko za pomoč pri dojenčku, ki ne kadi in ne pije.
Naj vas ne uničijo same skrbi, dovolite banki, da pomaga.
Ne ubijte svoje žene, naj umazano delo opravi pomivalni stroj Candy.
V	soboto bo streljanje rezervnih oficirjev. Kdor ne bo prišel, bo obešen na oglasno desko.
V	čakalnici: »Zobozdravnik ni odgovoren za plašče, površnike in dežnike, ki jih ukradejo v tem prostoru, razen če ga zasačite pri dejanju.«
V prometni nesreči je bilo pet mrtvih, od tega dva huje.
Vaš zavarovanec je treščil v moj frizerski salon. Med popravilom je bilo moje poslovanje omejeno, saj sem stranke lahko strigel in bril samo zadaj.
Poročanje s konjske dirke: Jezdec je padel, konj pa jaha kar sam od sebe.
Zaradi praznika nedeljski časopis ne do izšel v sredo, ampak v četrtek.
Spočita
Pravi soseda: »Moj mi ves čas pomaga pri pomivanju in pospravljanju, ker je nekje prebral, da so spočite ženske boljše v postelji.«
»In kakšna je potem noč?«
»Ja, ne vem, je tako utrujen, da takoj zaspi.«
Nočna mora
Oče pripoveduje o sinu: »Zadnje čase spi zelo nemirno, trza v spanju, skače s postelje. Verjetno se mu sanja, da je našel službo.«
Luč
Kaj si misli pes, ko vidi okrašen smreko?
»Končno so mi uredili luč na stranišču.«
Šalo je poslala Mira Milec iz Celja.
»Zdravnik mi je rekel, naj s kolesom maščobe kurim ...«
Oven

V	vinu je resnica.
V	pivu je moč.
V	viskiju je modrost.
V	vodi so bakterije.
Sam izberi.
Od torkovega večera in vse do četrtka bo Luna potovala po vašem znaku in vaš življenjski tempo bo postal bistveno hitrejši. Čutili boste potrebo po dinamiki, spremembah, gibanju, rekreaciji, iz dneva v dan boste bolj dejavni. Nikar ne odlašajte s srečanjem. Pripravite se za nova osvajanja. Trenutno se preveč navezujete na eno samo osebo. Seveda velja nasvet za tiste, ki še nimate partnerja.
3\k

Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Več planetov v zračnih znakih vas podpira. Naredite dober načrt vsega, kar želite doseči. Bodite kratki in jedrnati. Razmislite, kako bi z najbolj primernimi besedami povedali tisto, kar želite. Če ne boste tako ravnali, lahko nekoga zmedete. Videti je, kot da se vam srečanje z neko osebo izmika. Nima smisla ugotavljati, kdo je kriv za to. Raje spremenite taktiko in obrnite celotno zgodbo na glavo.
škorpijon
Z Venero v svojem znamenju imate odlično pomočnico pri svojem delovanju. Počakajte, da se strasti umirijo. Držali se boste dogovora, kar bo še bolj utrdilo vašo zanesljivost. Tako bo tudi v prihodnje. Sposobni ste doseči veliko več, zato ne počivajte na lovorikah. Vaš videz bo iz dneva v dan boljši in prav presenečeni boste nad pokloni, ki jih boste dobivali. Na čustvenem področju se kaže zadovoljstvo.
Pridni boste, zato bodo tudi rezultati dela zadovoljujoči. Nekaj bo ostalo nedorečeno ali premalo raziskano, vsekakor ni potrebno, da sprejmete dokončno stališče. Nikamor se tako ne mudi, vzemite si dovolj časa za epilog. Ni razloga, da bi neučakano pričakovali povabilo, saj vam ne prinaša bistvene spremembe. Umikati se tudi ni treba, raje izberite srednjo pot.
Strel ec
Dvojčka
S Soncem in z vašim glavnim planetom Merkurjem v znaku ste na začetku zelo uspešnega delovnega obdobja. Osredotočite se na pomembne, ne na obrobne zadeve. Ne komentirajte tistega, česar ne poznate, prepustite to raje strokovnjakom. Nek cilj se vam bo dozdeval zaradi nizke motivacije zelo oddaljen. V družbi boste blesteli, pamet vam bo odlično služila, vaše misli bodo prodorne.
Rak
Imeli boste občutek, da vsi zahtevajo in pričakujejo preveč od vas. Naj vas nič ne vrže iz tira, ostajajte v svoji smeri in držite se svojih pravil. Odlično boste vodili pogovor in bojazen, da bi si nakopali zamero, je odveč. Res mogoče povedano ne bo vsem všeč, vendar vam bodo morali dati prav. V neki čustveni zadevi se boste odzvali bolj ležerno in nasprotna stran bo zaradi tega zmedena.
Kljub nasprotovanju boste nadaljevali s svojimi načrti. Pazite v teh dneh na prihranke, saj vam denar hitro kopni, seznam vaših potreb pa je dolg. Mars, planet bojevnik, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša veliko energije in zelo je pomembno, da jo porabljate sproti in v prave namene. Ne spreminjajte seznama svojih želja, ker se boste v tem primeru popolnoma izgubili.
Kozorog
Rutinsko delo vas bo pomirjalo in ogromno boste naredili še zlasti v četrtek, ko boste gostili Luno v svojem znaku. Velja se potruditi! Vaši argumenti bodo trdni kot kost, za vas vsekakor tudi edina možna pot. Vendar vsem ne bodo ustrezale rešitve. Tokrat ne potrebujete soglasja, zato naredite po svoje. Na čustvenem področju vas Venera podpira, kar bo super.
Tudi če vam ne bo šlo vse kot po maslu, se ne boste pretirano obremenjevali. Nekaj več vztrajnosti le ne bo odveč. Mogoče boste prehitro prepustili, da drugi prevzamejo pobudo. Drugim znate svetovati, a nase pozabljate. Da ste imeli prav, potrjujejo dejstva. Nekdo vas bo prijetno presenetil in še dolgo ne boste pozabili, kako dobre občutke vam bo vzbudil. Kar odneslo vas bo v preteklost.
Vodnar
Od četrtka zvečer do nedelje zjutraj boste gostili Luno v svojem znamenju, kar bo zelo pospešilo vaš življenjski utrip. Blesteli boste v komunikaciji. Ne bo vam manjkalo novih zamisli in idej, hiteli jih boste uresničevati. S svojim zgledom boste navduševali druge. Petek bo še precej delaven, sobota bo bolj primerna za zabave, druženje, izlete, nakupe in sproščeno preživljanje časa.
Ribi
Devica
Ničesar ne boste prepuščali naključju, vse boste temeljito premislili. Ste v obdobju, ko lahko odlično napredujete, zato se velja aktivirati. Spremlja vas tudi veliko pozitivnih naključij. Nekaj gre na bolje, bistveno bolje, kot ste upali. To vas lahko napolni s pozitivno energijo in vam da nov zanos. Tudi na zasebno življenje ne boste pozabili. Privoščili si boste odličen odklop od vsakodnevnih skrbi.
Od nedelje zjutraj in vse do torkovih jutranjih ur bo Luna potovala po vašem znaku. Vaše delovanje bo postalo nekoliko bolj pasivno. Čutite določen nemir, saj so na pomolu nujne spremembe. Nekaj časa še lahko te misli pometate pod preprogo, dolgo pa ne bo šlo tako. Novosti se lahko samo veselite. Ob začetku novega tedna boste precej zasanjani in romantično razpoloženi.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
novi tednik
1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča,
Vedno г Илтс?ј/
čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC
2.	nagrada: majica NT&RC
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime:
Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
SUDOKU 362
7			9		2			1
1							2	4
			3					
	9			2			1	
2	7			8				
	8		5	9				
		9			4			7
		3			7	6	4	
	5					3		
SUDOKU 53
	4	2						
			5		9			
					6	5		
8			2					
6						7	4	
7		5					1	
	5			9	7			1
	6			1			8	7
	7	8		6				4
REŠITEV SUDOKU 361
REŠITEV SUDOKU 52
6	5	2	8	3	9	4	1	7
8	3	1	4	6	7	5	2	9
7	4	9	2	5	1	3	8	6
3	9	8	6	1	5	2	7	4
1	6	7	9	2	4	8	3	5
4	2	5	7	8	3	6	9	1
9	8	6	1	4	2	7	5	3
5	1	4	3	7	8	9	6	2
2	7	3	5	9	6	1	4	8
9	7	1	6	3	5	4	2	8
5	4	6	7	8	2	3	1	9
8	3	2	9	1	4	6	7	5
1	8	4	2	5	6	7	9	3
3	2	5	8	7	9	1	4	6
6	9	7	3	4	1	8	5	2
7	6	9	4	2	8	5	3	1
2	5	3	1	6	7	9	8	4
4	1	8	5	9	3	2	6	7
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 28. maja.
Geslo iz številke 20: Ne zamudite Piknika Katrce.
Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Ana Sene-gačnik iz Celja.
2.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Riman Rezec iz Laškega.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Tilka Jožič iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
RUMENA STRAN
Živahnost in dobrodelnost
Ob odprtju celjskega lokala sta ustanovitelja Hood Burgerja Til Pleterski in Klemen Ptičak napovedala, da bo ta prispeval tudi k živahnejšemu utripu na mestnih ulicah. To sta v petek že začela uresničevati, saj so mimoidoči lahko prisluhnili koncertu zasedbe St. Louis Band iz Beograda in tako tudi uradno proslavili odprtje prve postojanke hitrih obrokov izven prestolnice. Ponudbi so tudi letos dodali dobrodelno noto. Od vsakega prodanega burgerja z imenom Lady Marmalade, ki so ga razvili s kuharskim mojstrom Janezom Bratovžem, bodo do 2. junija evro namenili za Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Foto: Studio PEPERMINT
Zasedba St. Louis Band je ogrela Celjane. Velja za enega najbolj priljubljenih klubskih »bendov« na območju nekdanje Jugoslavije. V toplejših dneh naj bi bilo podobnih dogodkov še veliko.
Dogajanje si je ogledal tudi znani slovenski raper Emkej (desno). Njegova skladba Veš kaj bi ti mogu je vse bolj priljubljena.
Шк
Razvoj Rogaške Slatine temelji predvsem na zdraviliškem turizmu, ki ga poganja ruski denar. Pred časom je dolgoletni župan Branko Kidrič obelodanil, da bodo v občini postavili 400 milijonov evrov vreden orglarski center. Projekt je pozdravil in podprl tudi gospodarski minister Počivalšek. Čeprav se od naznanitve o postavitvi centra, ob katerem želi občina postaviti tudi najvišji razgledni stolp v državi, o njem bolj malo govori, sta morda minister in župan na turistični borzi že iskala partnerje ali pa tkala novo strategijo.
Da bo gostov še več
V Termah Olimia se je konec minulega tedna zbrala smetana slovenskega turizma. Domači ponudniki so skušali kar se da doživeto predstaviti lepote naše male in raznolike države. Glede na napovedi najvišjih turističnih delavcev si bodo slovenska doživetja kmalu lahko privoščili le še tujci - ponudbo namreč usmerjajo v petzvezdična doživetja.
Foto: GrupA
Za uspeh turizma je pomembno, da vsi stremijo k istim ciljem. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, Peter Misja, župan Podčetrtka in Vasja Čretnik, direktor prodaje v Termah Olimia, očitno pred seboj vidijo skupno pot do uspeha. Politiko, natančneje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, pa, kot kaže, vleče drugam.
Ko zaigra srce
Koncert ob 50-letnici Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur je v mesto, kjer so bili rojeni znameniti skladatelji in domoljubi, po katerih šola nosi ime, privabil številne ljubitelje umetnosti.
Foto: GrupA
Ob nastopih mladih glasbenikov je srce igralo nekdanjemu ravnatelju Glasbene šole Celje Vidu Marcenu. Veselil se je namreč, da zaradi številnih mladih nadarjenih učencev tudi njegov naslednik Simon Mlakar ne bo beležil suše pri vpisu na srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja. Številne mlade talente mu bo v uk zaupala tudi ravnateljica Glasbene šole Laško-Radeče Rosana Jakšič.
Vse najboljše glasbeni šoli sta zaželela tudi napovedovalca prireditve. Šentjurčanka Nastija Močnik se je na tej šoli v otroštvu učila flavto in glasbenim vodam ostala zvesta kot vodja programa kujture na Zavodu za šport, turizem in kulturo Žalec. Glasbi se ni izneveril niti sodelavec Radia Celje Luka Žerjav, ki v etru vsak teden gosti glasbene gurmane.