— I 1 . I 1 1 ' '* _ ■ m I • ’1 i VODNE ZGRADBE Po predavanjih s. univ. prof. ing. Žnidaršič-a Ciril-a zvezek Ljubljana 1933 Založil Akademski klub Geodetov 'O DNA. --- —*— - 899 PRESKRBA j! On&va JmosiovarsMi! »37 % 1 P^Obi /vV* Vse življenje je vezano, na eksistenco vode, V začetku je bila preskrba vode privatna zadeva, pozneje pa je postala veja javnega gospodarstva, Veliko vlogo igrajo sanitarni momenti, ZGODOVINSKI PREGLED, Prvi početki segajo v najstarejšo dobo. Že najstarejši na¬ rodi so se posluževali talne vode. Omenja se Kitajce, ki so si kopali globoke vodnjake. Indijci so akomulirali površinske vode, ^troje za črpanje vode so uporabljali že Asirci. Pri Grkih je bila vodna praksa precej razvita. Uporabljali so sesalno in tlačno črpalko. Tudi njih zakonodajstvo se peča z uporabo in preskrbo vode. Rimljani so bili nasledniki Grkov. Razvili so vodno praksa do precejšnje višine. Vse svoje večje naselbine so opremili z vodovodi, Izvršili so ogromno število vodnih naprav: Bologna, Rim; v naši državi: Split, Biograd n/m., Sisak,itd. Posluževali so se zidanih kanalov, katerih trasa se je prila¬ godila terenu. Večje terenske težave so premagovali z rovi, akvedukti, ter svinčenimi sifoni. Pozneje so upeljali bazene za sendimentacijo. Višek razvoja je bil dosežen pod Augustom. Po¬ leg javnih fontan so imeli javna kopališča in stranišča v zvezi s kanalizacijo. Ko je rimsko cesarstvo rapaalo, obstoječih na¬ prav niso več vzdrževali, ter so propadale. Pojavile so se kuž¬ ne bolezni. Več ali manj so se ljudje brigali le vsak zase. To je trajalo skozi cel srednji vek. Potem so si ljudje pomagali z manjšimi napravami, gradili so primitivne vodovode, vodnjake, pa tudi vrtali arteške vodnjake. V dobi renesanse sc papeži restavrirali rimske vodovode. Deloma je vodopreskrbni pokret v zahodnih državah v zvezi z muslimanskimi impulzi, ki so v oziru vodopreskrfcne tehnike bili na višji stopnji (Arabci). V 17.sto¬ letju prednjači Prancija: Versaillski vodovod, kjer se voda v treh stopnjah dviga na višino 160 m z litoželeznimi cevmi. V 19. stoletju je povdariti razvoj strojništva. Armature cevovo¬ dov dobe tipične oblike. Upeljali so počasno filtracijo vode. V drugi polovici 19. stoletja je napredovala materijalna kultu¬ ra. Vodna preskrba se je s tem razširila tudi na deželo. Poleg litoželeznih cevi se rabijo v novejšem času tudi jeklene cevi. KONZUM VODE. Konzum vode je merodajen za dimenzioniranje vodnih naprav, ravna se po klimatskih in lokalnih razmerah. Tudi način plače¬ vanja porabljene vode (pavšalno ali z vodomeri) odločuje obstoj. Konzum voffe karakterizira dnevna množina vode, ki odpade na pre¬ bivalca. Proporcijonalen je konzum deloma številu prebivalstva, deloma pa velikosti ploskve, ki jo namaka, V splošnem je ten¬ denca konzuma naraščajoča. 2 . Pariški vodovod: 1.1866. na vsakega prebivalca 103 1 na dan 1872. 1886. 1891. 1895. 122 1 175 1 192 1 220 1 Vsak vodovod je zgrajen za gotov konzum. Neugoden gospo¬ darski položaj lahko sili občine od slučaja do slučaja, da s tarifno politiko omeje čezmerni konzum vode. Z vodno preskrbo je kriti potrebe gospodinjstva, javne potrebe ter potrebe indu¬ strije. Za tkzv. javne potrebe se štejejo javne izlivke, vodo- skoki, škropljenje cest in nasadov, izplakovanje kanalov in potrebe gasilstva. V manjših mestih se porabi za to 20 1 na ose¬ bo na dan, v večjih mestih pa več- V Parizu 1. 1898 150 litrov na osebo na dan. Kar se tiče javnih izlivk, zadostujejo po manj¬ ših krajih take, ki dajejo na sekundo 0.25 1 in ki tečejo ne¬ prenehoma. Ge pa hočemo z vodo štediti, rabimo zamozaporne iz¬ livke . ! i Slika 1, % Y\ ' I ! y/ < korito pipe Škropljenje: Navadno škropljenje tlakovanih ulic potrebuje na 1 m 2 ploskve 1 1 vode. Škropljenje nasadov in rietlakovanih 2 ■ 1 .5 1 vode na 1 m .. To so boli s kromno štev ilke. 3 . p V Parizu, n.pr, porabijo 7 1 na 1 m . Privatna poraba vode (za hišno porabo): 20 - 25 1 na osebo na dan na deželi; v mestih pa več: Nemčija 40 - 50 1, Anglija 70 1, Zedinjene države čez 100 1 na usebo na dan. Večjo množino zahtevajo bolnišnice: 100 - 150 1 na osebo na dan. V kopališčih se računa za vsako kopelj 300 do 500 1. Ge pa imamo plavalne bazene, se voda obnavlja na ta na¬ čin, da se dnevno obnovi 6 - 7 ! 'a •f,.| O c! Sč! X XI 2<+h čas obraicnr-aofa. 7 . Fluktuacijska množina ima velik vpliv na dimenzijoniranje vsebine nabiralnikov, torej tudi na investicijske stroške. Pri umetnem dviganju vode dosežemo v danem primeru naj¬ boljši rezultat, kar se tiče fluktuacijske množine, pri obratu 17 ur. Pri manjših napravah prevladujejo stroški za personal. Tu se lahko precej prihrani, če je obratovalna doba manjša. Obratovalna doba varira pri večjih napravah od 16-20^; pri manjših napravah se pa obratuje 8-12^ ali še manj. Če vza¬ memo srednjo dnevno porabo za bazo in dimenzioniram za max. po¬ rabo pri razmerju 1.5 in 1.7: ^ ^ Pri 12 h obratov, znaša fluktuac .množ . vode 45 $ " 16 " " " " " 23 $ " 20 " " " " " 25 $ KVALITETA VODE. 51$ dnevne porabe 26$ 28$ Zahteve se ravnajo po svrhi, v katere je voda namenjena. Ločimo skupno in deljeno vodno preskrbo. Pri deljeni preskrbi dovaja se posebej pitna in posebej potrošna voda. V mestih, kjer imajo dosti dobre vode, se raje odločijo za skupno vodno preskrbo, ki je enostavnejša, rabi manj investicij in manj personala. Pitna voda mora biti prozorna, brezbarvna, brez posebnega okusa in vonja. Biti mora sveža, t.j. odgovarjati mora srednji letni temperaturi dotičnega kraja. Razlika naj ne bo večja kot 2° C. Voda ne sme biti pretrda. Trdota vode je odvisna od apne¬ nih soli ali pa kemičnih ekvivalentov (Mg soli). Trdota se izraža v trdotnih stopnjah: angleških, francoskih in nemških. Pri nas se ponavadi uporablja nemška skala. Nemške stopnje izražajo vsebino CaO.g na 100.000 delov vode Francoske " " " " " " Ca0< CaC0 3 " 100.000 Angleške " 100 nemških stop 100 francoskih " 100 angleških " 179 francoskih stop, 56 nemških " 80 nemških " 80.000 " " = 125 angleških stop. = 70 angleških " = 143 francoskih '/ Za določevanje trdote vode se uporablja milnica določene koncentracije, ki se z graduirano pipeto toliko časa kaplja 8 « v odmerjeni kvantum vode(50 em°) dokler se ne pojavi pri stre¬ sanju stalna pena,. Če je voda izredno trda, se jo pred preiska¬ vo razredči z destilirano vodo. Po nemških trd. stopnjah velja za mehko vodo, voda z 10 stopenj » " » » " « trdo " " z 20 " Za hišno porabo in gospodarstvo je dati prednsot mehki vodi. Vendar se ljudstvo akomodira tudi trdi vodi. Vodovod v Gottingenu ima vodo trdo 45 p -O Po možnosti naj bo trdota manjše od 30°. Ločimo prehodno in stalno trdoto. Prehodno trdoto povzro¬ čajo karbonati, ki se po kuhanju izločijo (kotlovec). Stalno trdoto povzročajo sulfati, ki se po kuhanju ne izločijo. Mehka voda je predvsem deževnica. Voda iz starejših forma¬ cij je ponavadi mehka. Voda, ki je v stiku z apnenčevimi for¬ macijami pa je običajno trda. Voda ima še različne primesi: Mg, Na, Fe, Mn,C1,0, HgSO^. HNO^HoCO^. Navadno imajo vode le omejeno množino teh primesi, če imajo večjo množino te ali one snovi, jih imenujemo mineralne vode in ne pridejo v poštev za vodno preskrbo. Od pitne vode se zahteva, da je ostanek izhlapevanja v miligramih od 1 1 vode manjši kakor 300 - 500. Od tega naj od¬ pade na MgO in CaO največ 200 mg. Kar se tiče Pe ni zdravju škodljivo. Da pa vodi neprijetno barvo. Dopustna množina Pe je 0.2 mg. Za C1 se ponavadi potegne meja med 20 in 30 mg. To od¬ govarja približno 33 mg. NaCl. Preiskati je, odkod izvira Cl. Ge je mineralnega izvora, so tudi večje množine dovoljene (v bližini morja). Drugod pa kaže večja množina Cl. na onečiščenje po živalskih, odpadkih in voda se lahko okuži. Kar se tiče HgSOg je meja 80 - 100 mg. Meja NgOg je znatno nižja, od 5-15 mg, iz istih vzrokov, kakor smo jih navedli pri Cl. NgOg je namreč končni produkt razkrajanja živalskih snovi. Primesi NHg in NgO^ so absolutno nedopustne, ker se tvorijo direktno pri razkrajanju, Vska voda. ima lahko nekaj organskih snovi. Omejene so te snovi na gotov minimum. Ugotove se z uporabo Kalijevega hipermangana- ta, ki jih oksidira. Dopustno je 8 - 12 ing. Kalijev hipermanga- nat je vijolčaste barve; če pa pride v stik z organskimi snovmi, postane rujav. Vse kar smo dosedaj navedli velja splošno. V spe¬ ci jelnih slučajih se pa dopušča tudi drugačne meie. Edino pri Cl je treba paziti, da ni organskega izvora. Če je geološkega iz¬ bora je dopustna množina Cl do 350mg. Soliterna kislina je tudi lahko geološkega izvora. Paziti je, da ne izvira iz kakih eks- kremeniov. Kar se tiče plinov, vsebuje voda vse pline, ki se nahajajo v zraku, največ kisika. Voda, ki ima dosti kisika postane lahko agresivna za metalije. 9 . Kar se tiče organskih snovi so najbolj nevarne bakterije same. Talna voda iz večje globočine je prosta bakterij. Bakte¬ rije vsebuje le površinska voda. Ene hakterije so zdravju škodljive, druge pa neškodljive. škodljive bakterije prihajajo v vodo potom ekskrementov. število bakterij: 1 cm vode se preiskuje v bakterijoloških zavodih. Napravijo se kultuze (gnezda) na gelatini. Nekatere vode zlasti talne, so proste bakterij. Površinske vode pa imajo ogromno število bakterij (milijone na cm ). Cimveč bakterij vsebuje voda, tem večja je možnost, da se nahajajo med njimi tudi škodljive bakterije-patogene. Bakterijologi so mnenja, da 3 je ta nevarnost pri številu 100 na cm . Bakterijološko preiskavo je izvršiti neposredno po zajetju vode. V talni vodi je večje število bakterij na površju. V globini 4 - 5 m je voda skorc brez bakterij, (če ni materijal pregrob). Vodo je preiskati z ozirom na to, če ni med bakte¬ rijami tudi škodljivih bakterij. Imamo bakterijo "bacterium coli", ki zdravju ni škodljiva, pa pride v vodo potom človeš¬ kih ekskrementov. To je znak, da je voda nepitna. Važno je pri zajetju vode, da se ozemlje primerno zaščiti. .To je važne zlasti pri podtalni vodi in tem važnejše, čim v manjši globini se voda zajame. Tak zaščitni rajon naj se ne kultivira. Njegov radij naj bo pri manjših napravah vsaj 10 - 30 m. Najbolje je, če ga pogozdimo in ogradimo. Pri izvirkih, zlasti v kraškem terenu, je nevarnost okuženja precej velika. Izvirke je treba večkat preiskati, zlasti ob nalivih. Potom metode z barvili (florescin, uranin, navadna solna razstopina) se da določiti zvezo kake površinske vode z dotičnim izvirkom. Ta barvila so zelo intenzivna in je treba le male doze, da se zveza ugotovi. VELIKOST NAPRAVE Vodopreskrbno napravo moramo projektirati v gotovi veli¬ kosti. Velikost vsakega njenega sestavnega dela je odvisna v glavnem od dveh faktorjev: 1) od potrebe prebivalstva, ki naraščajo, 2.) od potrebne¬ ga kapitala, ki ima svojo ceno, ki se izraža v obrestih, ki jih je treba plačati, če se ta kapital najame. Naraščanje potreb ........ p . ......... = 1 + 0.01 p Obresti .................. o ^ .......... - 1 + 0.01 o Vpeljemo ta dva izraza in . Za vsak objekt zgradbe je potreben kapital, ki se ravna po njega velikosti in ceni. Veli¬ kost naj bo primerna potrebam. Kako naraščajo potrebe je raz¬ vidno iz statističnih podatkov dotičnega kraja, po naraščanju prebivalstva ter iz primerjave s podobnimi že izvršenimi na¬ pravami po naraščanju vodnega konzuma. Suponira se geometrična progresija. Vsako leto se povečajo za p i «. 10 « Slika 6» A=izraža kapital, ki zadostuje za objekt, ki odgovarja momentanim potrebam« v-na. CČS-to ■j-c^njOi, ' t s\ . ,. c > j I a " IT-" K j L r m I i ; i ' f K i .z' j A r j $ .A y e l e < -— - -k -j*~ C\ -+ j3~ * chz&cd. va c>j'a^ b - ois-rapla.c = A. 2n K je druga investicija po preteku n-let. K (r-l)n' »£> {r + A.

* 2n CJ 2n K _l)n -- - A( f "!) X -lpg

. Če hočemo imeti relativno mero, uporabim koeficijent =0.01 z. Vzdrževati imamo napravo skozi gotovo število let. Potrebujem za to gotov kapital v, ki se obrestuje in se uporabi za vzdr¬ ževanje. Ta kapital razdelim lahko na n delov, ki pa niso ena¬ ki. Prvi del je največji, drugi so pa potem manjši in manjši. Slika 9. /N/' i H £ * H f\ \ ; i\ 1t-y k \y 1! \j \j >' pl* - - - -' * I / J/ v l = V 2 = v 3= co OJ' n v = CA. / j n - 1 n. _ i .n To so vzdrževalni stroški prve periode. Prav tako si lahk*- izračunamo vzdrževalne stroške za drugo periodo,itd, 2n J ■C- — v = K A ) CJ 1 CJ - 1 X 2n rn v = (a (r-1) (n+1) n 6 J - 1 x rn -1 Suma vseh vzdrževalnih stroškov je: n _ 1 f n ~ -J- Y rn v L _ V = u ) CJ 2n x + x + CiJ 'c A J ,+ x rn - 1 - 1 .( oj n - 1) cp n oj _ p je razmerje med procenti za vzdrže- 14 . vanje in procenti za obresti. Vzemimo zopet, da imamo prvi slučaj, da je potrebno demoliranje, Potrebna osnovna glavnica je enaka; n L ^ n + f ( CJ n - D V nr —rr = F n — CO Če iščemo pogoj za minimum osnovne glavnice, pridemo d4 enačbe: y? n o log n; - oc n log 'f - x-‘Sy' ^ logW * lo S f ) Če je p =0, torej ni vzdrževalnih stroškov, le ta izraz 0. Vzemimo sedaj tretji izraz, če je potrebno vzdrževanje; ^> n logej - tj 1 logy> = — (lugO - log y> ) To je najbolj splošen izraz za določitev števila let n, za ka¬ tero naj se zgradba projektira. Logaritme je vzeti kot naravne logaritme. ^ je koeficijent zmanjšanja vrednosti zgradbe v te¬ ku n-let. ^ je razmerje procentov vzdrževanja in procentov obresti. Slika 10. 1 ► c {l o-a ct/a. Aplikacija te enačbe: Najbolje se reši s poiskusom. Tale izraz se pa ne sme aplicirati na eno celotni napravo (n.pr.na celi vodovod), ampak samo na.posamezni objekt (n.pr.cevovod, rezer¬ voar). Vsak objekt zase moramo konstruirati naj ekonomičneje, to se pravi, vsak objekt za gotovo dobo. Cevovod je konstruirati tako, da se tudi materijal najekonomičneje izrabi. Cevovod zadostuje za gotovo število let, potem pa bodisi, da se omrežje razširi, bodisi, da posta- 15 . nejo profili premajhni in se zamenjajo z večjimi.Po možnosti uredimo to tako, da čim več starih delov ostane. Že pri projektiranju samem se je ozirati na bodoči razvoj, da se ta razvoj vrši s čim manjšimi spremembami. IZBOR VODE. Vodo je treba dobro preštudirati. Pri izboru odlučujeta dva momenta: Eden je ekonomski, drugi pa je kvaliteta vode. Če je voda boljša, je postopek veliko bolj enostaven, ker ni treba naprav za čiščenje. Iz sanitarnega stališča se včasih daje pred¬ nost boljši kvaliteti vkljub večjim investicijam. Viri, ki pridejo v poštev, so sledeči: Deževnica pride v vseh krajih v poštev, kjer je podtalna voda težko dosegljiva ali njena kvaliteta neprimerna (Primorje, Kras). Tu pa tam so skušali uporabljati destilirano morsko vodo; je pa ta postopek predrag. Površinske vode; predvsem vode vodotokov. Te vode niso ravno dobre iz sanitarnih ozirov; se morajo prečiščevati. Ra¬ zen tega pokazujejo tudi precej veliko razliko v temparaturi (n.pr.Odra). Za industrijske namene je rečna voda zelo priprav¬ na, zlasti v spodnjem teku, ker je mehka. Treba jo je sendimen- tirati. London ima preskrbo z rečno vodo. Tam, kjer imajo delje¬ no vodno preskrbo, se rečna voda ne uporablja za pitno vodo, temveč za industrijske namene in čiščenje mesta. Jezerska voda je nekoliko boljša kot rečna. Je veliko Čistejša, ker je že sendimentirana in vsled solnčnih žarkov tudi biološko čiščena. Je tudi razmeroma mehka. Pred uporabo se jo filtrira. Zajetje se izvrši ponavadi v večji globini,ker se tam temparatura manj spreminja (ZiArich). Kjer imamo naravnih jezer, vodo zajezimo z dolinskimi pregradami. Vodo moramo zajeziti na takem mestu, kjer je še .razmeroma čista. To je izven naselbin, v višjih legah. Kultivi¬ rana zemljišča je treba odkupiti ali pa z odškodnino doseči, da se dotična zemljišča gnoji samo z umetnimi gnojili. Okoli¬ co nabiralnika je treba pogozditi. Na terenu, ki tvori dno nabiralnika, je treba humozne snovi in vegetacijo odstraniti. Preskrba z umetnimi nabiralniki je želv pogosta (New-York, Li¬ verpool). Posebno važne so te priprave v krajih, kjer je de¬ ževje koncentrirano na relativno majhno dobo (n.pr.Indija,itd.). Podtalna voda lahko stopa na dan v obliki vrelcev ali pa jo zajemamo direktno v nosilcu podtalne vode. Podtalno vodo nahajamo povsod, kjer so plasti kolikor toliko propustne in te počivajo na nepropustni plasti (naplavljeni teren iz dilu- vija in aluvija). Vrelci pridejo za manjše naprave v prvi vr¬ sti v poštev, zlasti čo stopajo na primernem mestu na dan. Vo- 16. da iz vrelcev 3e ponavadi zelo dobre kvalitete in primerne temparature, ki odgovarja srednji letni temperaturi dotičnega kraja. Temperatura bo konstantna, če prihaja voda iz večje globine, drugače pa precej varira. V slučaju, da teren ni ze¬ lo propusten, je voda skoro brez bakterij. Na Krasu pa nasto¬ pajo vrelci, ki vsled prevelike prepustnosti terena, vsebuje¬ jo preveč površinske nesnage. Po nalivih su taki vrelci motni in vsebujeju včasih tudi bakterije. Če se gre za preskrbo z vrelci, jih je treba dalje časa opazovati. Treba je.najti absolutni minimum. Iz gotove¬ ga števila opazovanj je možno sklepati na verjetnost absolut¬ nega minima. Opazujemo dalje časa ali pa to do].očime s pri¬ merjavo s kakim drugim podobnim virom. Pri izbiranju virov je treba misliti tudi na bodoče potrebe. Kjer imamo na razpola¬ go krajšo napeljavo z enim vrelcem in daljšo z nadštevilnimi, bomo rabili raje daljšo napeljavo. Izvršiti je analizo vode v kemijskem in bakteriološkem oziru in preiskati vodo kar se tiče temparature in vodnih množin. V krajih, kjer je podtal¬ na voda težko dostopna, se lahko misli na akomulacijo vode iz vrelcev. Podtalna voda v ožjem smislu se nahaja v stadiju počivanje ali počasnega toka. Ponavadi ima zelo dobre last¬ nosti, če je njen nivo znatno pod površjem. Temperatura je ponavadi konstantna. Področje je zelo veliko. Množina je vča¬ sih velika, včasih pa tudi ne. Zajemališča si lahko napravimo na primernem kraju, bodisi iz higijenskih ozirov, bodisi z f'Zi"om na krajšo napeljavo. Ozirali se bomo pri legi zajema¬ lišča na globino podtalne vode, in na to, da ni teren preveč prepusten. Podtalna voda jo najboljša voda. V krajih, kjer ni ni dovolj podtalne vode, se skuša uporabiti površinska voda, in sicer na ta način, da se površinska voda pusti filtrirati v tla in se jo na drugem kraju zopet Črpa. Čim daljša je ta podzemeljska pot vode, tem bolj se ta voda približuje podtal¬ ni vodi (Breslau). V Nemčiji večina naprav bazira na podtalni vodi. POTREBNA PREPREDA ZA VODNO PRESKRBO. Poiščemo vire in jih medsebojno primerjamo. Določiti je vodno množino in višino dotične točke. Potrebna so včasih posvetovanje z geologom. Treba je tudi dognati, ali se sme dotična voda brezplačno uporabljati ali je treba plačati ka¬ ko odškodnino. Vodna množina: Oc se gre za manjšo vodne množine, se te določi tako, da se napelje vodo v žleb in se .jo izmeri v posodah. Če se gre pa za večjo vodne množine, se uporabi od¬ prtine v tankih stenan- r gotovih slučajih uporabljamo preto- trikotni (Tomps.o nov pretek), okrogli; za te ke: pravokoeni, pretoke imamo že sestavi; ■e tabele. 17 . Slika 11. h) c) Če se gre za naprave, ki bazirajo na minimu, zadostujejo opazo¬ vanja samo ob suši. Če se gre pa za napravo, ki akomulira vodo, je treba opazovati daljšo dobo. Uporabimo limnigrafe, ki so v zvezi s pretoki. Ker so daljša opazovanja ponavadi nemogoča, uporabimo primerjavo in verjetnostni račun. Slika 12. a = primerna distanca z-zidan jašek za limnigraf p=pretečna stena r=pretečni rob Kar se vrelcev tiče, imamo vrelce, ki so zelo konstan¬ tni, zlasti., če prihajajo iz večje globine in niso v zvezi s površinskimi nalivi. Ponavadi imajo vrelci svoj minimum med po¬ letjem in jesenjo, včasih tudi ob koncu zime, maximum pa spo¬ mladi ali v jeseni. To je odvisno od padavinskih razmer. Za približno cenitev vodne množine, ki jo je pričako¬ vati v gotovem področju, se lahko opiramo na izraze Izkowske- ga.: z?ni: a 112110 ~ m km^ višina padavin v m/m področ je " Tukaj prihaja v poštev tudi Lauterburg, ki navaja vodno mno- Ižino, ki jo je pričakovati v gotovem geološkem in morfološkem terenu. loči zelo propusten, srednje propusten in nepropusten teren, ter strmo ali položno lego. 18 Ta Lauterburgova lestvica velja za nemške razmere, ki er je povprečno o »8 m padavin na leto. Pri nas so padavine močnej¬ še . PSE S ERBO V Ali J E Z DEŽEVNICO. Vsaka taka naprava ima dva bistvena dela: en del vo¬ do zajema, drugi del jo pa akomuiira. Te naprave so razmeroma drage. Za zajemanje vode je treba imeti precej velike ploskve in velike nabiralnike. Dotacija za eno osebo je zato razmeroma majhna. Ne gre se navadno pireko 15 1 na osebo. Nabiralna plos¬ kev naj je čim boli nepropustna. Te naprave smo ponavadi prisi¬ ljeni graditi na terenu, ki je propusten. Primerna nepropust- nost se da doseči s tem, da tlakujemo tla z nepropustnim mate- rijalom. Uporablja se lahko tudi strehe z izjemo slamnatih ali lesenih poleg umetno tlakovanih ploskev na terenu. Strehe ne smejo vsebovati organskih snovi in humcznih snovi. Slamnate strehe so izključene. Posebno tlakovane ploskve v terenu, ki ima primeren vzklon, se izvrše po možnosti proč od cest in našel bin. Najmanjši gradbeni stroški nabiralne ploskve rezultirajo, če se izvrši tlakovanje v obliki kroga in obda z zidom, da se onemogoči dostop od zunaj. Ogradni zid ima višino nekaj nad l.oo m in sklon na znotraj.(Slika 11 ). Za kasnejša povečavanja so bolj prikladni pravokot¬ ni obrisi in pod. Slika 11, "T" i Cr2$ / i ' s>j Oj V. jo iTc- Z/cl ec? 19 Na najnižji točki se voda zbira v rezervoarje. Nabi¬ ralnik pa je tudi prostorno ločen od rezervoarja. Če delamo betonski tlak, naj se razdeli na manjše ploskve, da beton ne razpoka. Izvrši naj se preseganje, da je omogočeno krčenje in raztezanje betona. Rege v smeri toka vode lahko ostanejo odprte, če je predviden primeren rob. [ c=ogradni zid ž=žleb Če kraj ni posebno zavarovan proti onečiščenju (n.pr. ob cesti), prva voda ni posebno čista, in se zato spusti ven. Imamo za-to napravljeno zatvornico. Nabiralnik sam je ponavadi zidane konstrukcije iz kamna ali betona, kakor ostali rezervoarji. Strop je lahko ob© kan ali navaden armiran strop. Vsaka večja naprava se izvrši dvodelno. Nabiralnik ima dva dela. En del se lahko čisti, medtem ko je drugi v funkciji, listje je možno zadrževati že zunaj z uporabo grobih filtrov. Slika 13. Če je rezervoar zelo velik, je bolje, da se postavi filter nekoliko nižje. Pri nabiralnikih se lahko poslužujemo pravokotne, poli- gonalne ali pa tudi okrogle oblike. 20 Slika 14.a ■■■■Vi r:\A-- ..... .... , Zunanja ploskev rezervoarja nam tudi služi kot del nabiralne ploskve. ; .7 . ' ' A-. Slika 14.b : Prerez; - o - • . Globočina je pri večjih napravah večja (4 :m), pri manjših pa manjša ( 2 m); povprečno 3 m. Nabiralna ploskev ni nikdar absolutno čista (listje, ptiči,itd.). Vodo je treba filtrirati. Filtriranje se lahko iz¬ vrši predno pride voda v nabiralnik ali pa pozneje. Prva meto¬ da zahteva velike filtre, ki naj zmagajo nalive in ni priporoč¬ ljiva. Boljša je druga metoda. Uporabiti pa je preje grobi fil¬ ter, da se zadrži listje,itd. Nekateri uporabljajo horicontal- no filtriranje; bolj priporočljivo pa je vertikalno filtrira¬ nje. HORICONTALNI FILTRI. Slika 15.a En oddelek služi za filter, v drugem je pa prečiščena voda. f = filter, s.v = surova voda p.v = prečiščena voda 21 Prerez skozi filter je sledeč: Slika 15.b Punkcija horicontalnih filtrov je pri polnem nabi¬ ralniku dobra, dokler je dosti vode (dosti diference tlakov), proti koncu pa je slaba in na koncu sploh izostane. Odprtine se vzidavajo v suhem, da filtrirni materijal ne more skozi, vo¬ da pa se lahko vseeno pretaka. Filtriranje stopi v funkcijo, kadar se odvzame večja množina vode. V enem delu se nivo vode zniža in v ta ;del priha¬ ja voda iz drugega dela, ki ima višji tlak. Nastalo bo deloma horicontalno, deloma vertikalno filtriranje. Neugodnost hori¬ zontalnih filtrov je ta, da pride kmalu tudi v notranjost fil¬ tra nesnaga in ga je treba večkrat obnavljati. VERTIKALNI FILTRI. Vertikalni filtri zahtevajo večjo globino. Pri po¬ globljenem filtru ni potreben poseben prostor za filter. Voda pa ne sme padati direktno na filter. ZAJEMANJE Y0DE. Kar se tiče zajemanja vode, se v južnih krajih dela- jo takozvane zajemalne krone. Drugod je' bolje uporabljati se- salke. 22 Slika 17. s even.streha Slika 18. Shematična skica dvodelne naprave: j?- O^MJJlOirCFuIiTTPv mTnTrrTTrm T^rri ‘.j-Vji . j ji I! Hi i j iii ttli j: en : f II : ii , M ti ■* DJi =V;f- lii 11 j i i; ji! ij- ii; p = predfilter f = filter, z = zajemalni vod¬ njak Okrogla oblika: Priporočljivo j e } dati_Zajemalni vod¬ njak v sredo. Okrogla oblika je nekoliko bolj ekonomična kot pravokotna, posebno v bolj ravnem terenu. V strmem terenu pa je dati prednost pravokotni obliki. Slika 19. f = filter z = zajemalni vodnjak Slika 19.a d = dostop Črpalke s korci so najbolj pripravne. Spodaj in zgoraj je po en boben, ki držita napeto verigo. Cela priprava je v ko- vinasti omari. Korci imajo spodaj vedno majhno luknjico, da se voda lahko odteče in ndkoliko zrači. To je obenem varstvo, da priprava ne zamrzne. 23 Slika 20. DIMENZIJONIRANJE NAPRAV b = boben č = členkovita veriga, na katero so pri¬ trjeni korci.c PRESKRBO S PADAVINAMI. Za dimenzioniranje kapnitt- so merodajne na eni strani padalinske razmere in na drugi potrebe, ki lahko po letnih Sa¬ sih varirajo, vendar pa ne v toliki meri kot padavine same. Zato se varijacije potreb navadno ne vpoštevajo. Varijacije pa- dalin se izražajo v karakteristikah padavin. Padaline razdobja t se gibljejo med minimalno in maximalno vrednostjo (spodnje in zgornje karakteristike). Slika 21. biralno ploskev računali posebej, vsebino pa zopet posebej. Ponavadi so za vsebino vzeli trajanje absolutne suše kot pod¬ lago . co za po Da bo ;rebo 1 V stvar enostavnejša, bomo dimenzionirali kapni- m3 vode na dan. vsebina = t,- - minimalna -min ^ Cf /. , . i 1-7 S* r r r Ce hočem imeti na leto 365 m3 vina p lr (manjša ne more biti), vode in je letna pada- in velikost moje nabiralne ploskve N, tedaj je: 365'2 = N.p-, , če je normalno delovanje. Reducirano letno padalino dobimo, če od celotne let¬ ne padaline odštejemo svoto onih padalin, ki gredo popolnoma v izgubo ter od ostalega vzamemo gotov del. Če pade dež na su¬ ha tla, se morajo tla napajati. Zasičena tla pa absorbirajo- le malo vode. Izgube nastanejo deloma vsled pronicanja, deloma vslea izhlapevanja. 24 Za posamezno dnevno padalino velja: 0 O Ce je ta izraz nič, potem ne moremo 'iaič izrabiti o Za celo leto je: p lr = ^ p l _1 l' p^=dnevna padalina poletna padalina idnevna izgube izletna izguba Slika 22. Natančnih podatkov o izgubah še nimamo. V detajlu izV gube precej varirajo. Najbolje je izvršiti opazovanja na. že ob¬ stoječih objektih. Za tlakovane ploskve je 0.90 in ‘d 2 m/m. N 365.2 mm P lr Vzeli smo povprečne letne padavine. V . in N . sta miii m_Lii med seboj neodvisni. Ge hočemo določiti zvezo, postopamo slede¬ če: Če vzamemo minimalno vsebino, moramo imeti zelo veliko nabiralno ploskev na. razpolago. Koordinirane so vrednosti: H min U max in N maJ . V mln Splošen slučaj: V in N morata biti med seboj koordi¬ nirana. Če vzamem čas t, dobim padavino p^. V času t je moja potreba m3 vode. Pade mi pa N.p . Ostalo si moram vzeti iz nabiralnika. To je relacija med padavinami in vsebino nabiral¬ nika, ki je primerna. fg* 6 * Tr '. t - N.p = V jr r Če N narašča, potem V pada in obratno. Obstoja karak¬ teristična lastnost med V in N, da enega na račun drugega lah¬ ko povečamo. Iz te ralacije vidim še sledeče, vsaj teoretično: da za gotovo N (Mejni N) postane V enako 0. Slika 23. 4 'f j K V\ i x N = m —p' v/ir v, - .M X 'T'--. \ X V " X 25 Če vzamem N = O, potem je V ffl (mejni V) enak t. Če rste, pada in narobe. V m pa ne more biti manjši kot t . Imamo linearno relacijo; je pa samo teoretična, ker imamo en gotov V min , pod katerega ne smemo iti. Za gotov N de bim več vrednosti V, vzeti pa moram največjo. Za gotov N vzamem V (visoko vrednost V). Iz geometrijskega stališča je ta reši¬ tev enostavna. Imamo serijo trikotnikov, ki tangirajo neko kri¬ vuljo, ki nam daje relacijo med N in V. Če je v min> je njemu koordiniran izraz N max = c>^ ; če je pa N min , je V m&x - . Oblika krivulje je hiperbolična. To krivuljo smo aproksimirali za hiperbolo. Slika 24. Vsaka tangenta odreže nek I trikotnika Za kvadratično hiperbolo je značilno, da so vsi ti trikotniki enaki. Če bi faktično ne imeli kvadratične hiper¬ bole, bi vzeli za podl^p nadomestne hiperbole in trikotnik, ki je največji. V praksi se ne bomo bli¬ žali ekstremom ampak bo¬ mo ostali nekje v sredi. Še nekaj iz ekonomskega stališča! Kaj stane takale na¬ prava? Aproksimativne gradbene stroške lahko izračunam na pod¬ lagi enačbe: Slika 25. S = N.n + V.v V = cena 1 m3 magacini- rane vode. 0 - dfcN.n + d V. v dV n " dlT v Najbolj ekonomično gradimo tedaj, če je trikotnik zgrajen po trikotniku enotnih cen. Suponirali smo, da imamo kvadratično hiperbolo. Doti- kalna točka je v sredini tangenta. 26 Slika 26. M V-i«:s (V - V - ) (N - N . ,) = max v mm' v mm 7 —g- max = največ ji trikotnik Tam, kjer je zemljišče poceni in njegova utrditev lahka (skalnat teren), bomo shajali z relativno manjšo kapnico, ker so gradbeni stroški za nabiralno ploskev relativno majhni. V naselbinah pa gradimo raje večji nabiralnik. TEMPERATURNA ZAŠČITA. V gotovih krajih polagajo večjo važnost na relativno hladnejšo vodo. V takem slučaju grade rajši globokej še kapnice v obliki vodnjakov, okrogle ali štirioglate oblike. Ekonomična pa ta rešitev ni, ker je izkop predrag. Slika 27. - 4 IL \ ♦ I | j j i i I ! 1 ! i f PUNKCIJA NAŠIH NAPRAV V SPLOŠNEM. Če ne vzamemo za podlago minimalne padavine, ampak padavine, ki so nekoliko večje, bo pri minimalnih padavinah vse izkoriščeno, pri drugih padavinah pa odteka nekaj vode neiz koriščene. Konzum vode pri takih napravah je omejen na potrebni minimum, ker so gradbeni stroški visoki. Konzum v nekaterih me¬ secih bi lahko zvečali; toda to je nevarno, ker se ljudje raz¬ vadijo in bi potem ob suši zmanjkalo vode. Tako napravo bi izvršili sledeče: a = nabiralna ploskev . b = sezonski nabiralnik c - ^nabiralnik (manjši) 27 V nižji nabiralnik bi prišlo vsak dan le toliko vode, kolikor jo je določene za dnevno porabo in pa event,pretok iz višje le¬ žečega nabiralnika. BENEČANSKA KAPNICA. Izkoriščenih je le 30$ (V3) pro- Benečani so imeli pose- stora nabiralnika (radi peska). ben način gradnje. Posne¬ mali so umetno tvorbo talne vode. V terenu so izvršili najprej vodo- nepropusten nabiralnik. Postavljeni so bili zaje- malni vodnjaki. Ves pro¬ stor so napolnili s pes¬ kom. V pesek so položili dovajalne, oziroma raz¬ delilne cevovode in nato površino peska tlakovali. Pilter je zavzemal celo vsebino. Radi peska je izkoriščenih le 30$ (y3) prostora nabiralnika. Taka naprava je lahko obsto¬ jala stoletja. Slika 28. Zadar: "Cinque pozzi". POVRŠINSKA VODA. Pri manjših napravah se voda iz sanitarnih ozirov zbira na tlakovanih in primemo zavarovanih ploskvah. Včasih so pa tudi večji kraji navezani na vodno preskrbo iz površin¬ skih voda (n.pr.New-York). V poštev pridejo vodotoki, ki jih zajemamo s pomočjo dolinskih pregrad, kjer se voda akomulira. Te naprave so veliko bolj racionalne in raziskovanja so bolj enostavna. Dotok vode se enostavno opazuje in nariše karakteri¬ stiko . Slika 29» 28 Določiti moramo vsebino našega nabiralnika! D 35 normalni dotok. ^n Če hočemo popolnoma izko¬ ristiti vodotok, bi bil* sveta konzuma Z dt lahko enaka normalnemu do¬ toku vode v dotičnem času-, E - konzum ^ + 1 ^n“^min I = izguba vsled izhlapevanja V večini slučajev ne bomo popolnoma izkoristili dotične ga vodotoka, da bomo imeli še gotovo rezervo za vsak slučaj. * V + I Diferenca je merodajna za dimenzije nabiralnika. Maxi- malna diferenca se dobi, če k liniji konzuma vsporedno poteg¬ nemo tangento. Tak nabiralnik bi zadostoval za začetek. Pozne¬ je se lahko poveča. PRESKRBA S PODTALNO VODO. VRELCI. Pri vrelcih je težko naprej projektirati zajetje. Zdetajlira se projekt šele pozneje, ko se vidi, odkod prihaja vrelec, iz kake globine, itd. Če prihaja voda iz spodnjih pla¬ sti, iz skalnatega terena, prihaja v enem toku in jo ni težko zajeti. Po možnosti se zajame voda v večji globini, da je tem¬ peraturno zaščitena in zaščitena pred onečiščenjem. Voda se za¬ jame v zidan rezervoar. Izvrši se vodonepropustno zajetje, ki ga lahko različno izoblikujemo., 29 Slika 31. sta sendimentov. Zato se predeli rezervoar v dve polovici. V prvem predelu se materjal sendimentira. Poleg tega je misliti na to, da se cela naprava lahko sprazni. Če je precej sendimen- tov, se izvrši prostor, v katerem se materjal sendimentira s poševnim dnom v obliki lijaka. Vsa odvisna voda se odvaja potom pretokov, ki jih dimenzioniramo za Orna* Vv V/ V c = pretočna cev (ima koničen konec), r = pretočni rob Tako je zajetje če prihaja voda od strani. Večkratna prihaja voda od dna. V tem slučaju se po¬ navadi omejimo/vodonepropustno obzidanje. Pa ne motijo sendimen- ti izvršimo nekak filter. Vodo odvajamo po možnosti visoko zgo¬ raj. Zgornji del lahko prekrijemo v obliki kupole. Slika 33. bi f = filter Splošno velja pri vseh zajetjih pravilo, da naj bo nivo zajetja nižji kot višina prvotnega iztoka , ker je nevar- nost, da si dvignjena voda ne poišče druga pota. Pri vsakem zajetju mora biti dana možnost, da na pr; praven način merimo vodno množino. Pri večjih zajetjih naj se izvrši avtomatična registracija vodne množine. To vse so slučaji, ko je voda izstopala združena v enem curku. Večkrat voda izstopa na mnogoštevilnih mestih. V tet slučaju se postopa različno. Če imamo možnost, da ugotovimo več- je število manjših iztokov, zajamemo vsakega posebej in nape¬ ljemo v skupen nabiralnik. Od lege teh zajetij je odvisno, kako bomo speljali cevovod. A,B,C.D so zajetja 3 = skupni nabiralnik Drugi način je, če se voda ne da razdeliti na posa¬ mezna zajetja, ji tok prestrežemo z nepropustnim zidom. Slika 35. i • 1 i odprtine, skozi katero voda vstopa a,:—!,•- i * n ^ h: hi -N t = tok vode p = prod (kamenje) o = odprtine, skozi ka¬ tere voda vstopa - 1 ! - 7 : ,• 1 °- / I — Slika 36. Žleb je iz betona. V njem se voda zbira. Ta žleb se event.tudi po¬ krije. v - voda p = nepropustna podlaga Včasih se za taka zajetja uporabljajo lončene ali kameninaste cevi, ki so pol polne, pol perforirane. Tako cev je treba deloma potisniti v vodonepropustni materjal. Najbolje je, če se cev nekoliko nagne proti toku •••• 31 Slika 3?. ZAŠČITA PROTI INFILTRIRANJU S POVRŠINSKO VODO. Neposredno okolico je zavarovati proti dostopu in onesnaženju in jo je najbolje pogozditi. To je slasti važno, če voda ne prihaja iz velikih globin ( približno 2 m ), ker pri¬ de v kontakt s površinsko vodo. Dobro je, če se nad zajetjem tla vodotesno tlakuje in površinsko vodo po tlakovanem jarku odvaja. Ves teren, kjer se je vršil izkop, je izolirati s plastjo vodo- nepropustnega materjala, n. pr. ilovice. ZAJEMANJE PODTALNE VODE V OŽJEM SMISLU. Taka voda ni vezana lokalno na manjši teritorij, ampak je razdeljena na večje širine, ima svoj padec in svoj tok ter ponavadi ne prihaja vidno na dan. Zajamemo jo lahko na pre¬ cej velikem kompleksu. Vodna množina je ponavadi precej velika; ni pa vselej. Ločimo v glavnem dva načina zajemanja. Odvisno je to od globočine, kjer se voda nahaja, oziroma od lege vodonosne plasti. Če ima vodonosna plast relativno plitvo lego, tedaj se izvrši horicontaln. o zajetje. Tu pa tam se še uporablja zajetje s pomočjo odpr tih jarkov. Dotok vode v ja¬ rek bo tem večji, čim večja bo razlika med nivojem vode v jarku in nivojem vode v terenu. Slika Take naprave nahajamo v nižinskih ozemljih, če kri¬ žajo ti jarki komunikacije, napravimo propuste. I 6 Drugi način horicontalnega, zajemanja je s pomočjo ’ drenaž nih cevovodov. Take drenažne cevi se polagajo dostikrat v globino 3 - 4 m. Plasti vodopropustnega ms.trerjala nad dre- 32 nažno cevjo lahko razvrstimo v obliki filtra. n - nepropustna plast proti in¬ filtraciji s površinsko vodo (ilovica) 'fr—ri. d = drenažna cev Tv\ \"\Vv \/ V7n 7777777frm -i .SL i v . x 'v \ \ \ v W\\\j_ \V>/N v \ \ \\ \f ■■ -i — cl Poleg drenažnih cevi se lahko uporabljajo ra zgornji polovici perforirane cevi. So iz kamenine ali pa litega žele¬ za. Premer je ponavadi večji kot 200 m/m. Slika 40. b H & jn u i Ce se gre za večje množine, se lahko izvršujejo tudi dostopni kanali. Materjal je beton ali ti do žgana opeka. Profil je večji kot pri ceveh ( vsaj 75 cm višine). Slika 41. n = nepropustna plast p = prod o = odprtine Horicontalno zajemanje vode ima n.pr.Kbnigsberg. Je to zidan kanal. Spodaj je betonska plošča. Kanal je ravno 1 m visok. Zgoraj ima radius 37 cm. Dno je nekoliko konkavno in ima širino 50 cm. Tam imajo celotno zajetje na dolžino 5665 m. Padec kanala varira od 1:4000 do 1:2000. Da se ne bi voda po nepotrebnem odvajala, so vzidali 4 jaške, v katerih so situira¬ ne zatvornice. f - finejši materjal g = grobejši materjal 33 S pomočjo zatvornic se gladina vode v posameznih od¬ sekih obdrži na prvotni višini. Slika 43. JL--| j _3IL- i i Uporaba /fcavoV za zajemanje vode pride v poštev pri večjih globinah. Zlasti se uporablja ta metoda v kompliciranih slučajih. Treba je natančnega geološkega poznavanja terena. Vo¬ do zajamemo z rovom. Do tega rova moramo izvršiti dostopni rov. Stroški so precej veliki. Tudi v rovih je potrebno zadrževati odtok vode. Na primer- nih mestih se vzidajo zatvornice. Imamo lahko več teh zatvornic, ki se potem sukcesivno iz- praznjujejo. Vodne razmere se s takim maga- ciniranjem lahko še zboljšajo. Dosedaj smo zasledovali potek vode v podolžni smeri toka talne vode. Lahko se pa ta izvrši v prečni smeri, zlasti pri strugah hudournikov. Podtalni tok hudournika se lahko zajame s prečno zgradbo. d - dostopni rov, v - voda Slika 45. n = prvotni nivo podtalne vode 34 VERTIKALNE NAPRAVE ZA ZAJEMANJE VODE, To so vodnjaki ali jaški. Vodnjaki so bili že v starih časih znani. Obzidavali so jih najpreje suho, potem pa v malti. Če so obzidani v malti, je treba predvideti odprtine za dostop vode. Najmanjša tipa jaškov v kamnu ima premer 1-1.5 m. V no¬ vejšem času se izdelujejo betonski jaški s premerom 0.80 - 1.00 m. Če se uporablja črpalka, se vodnjak pokrije z nepropustnim po¬ krovom. Treba je zavarovati vodnjak proti infiltraciji od zgo¬ raj. Okolica naj se nepropustno tlakuje. V tem smislu so vod¬ njaki, ki imajo nepropustne stene v zgornjem delu, bolj higije- nični. Spodnji del mora biti propusten. Kot materjal za izvr¬ šitev se uporablja zidje iz kamna ali trdopeoene opeke, beton, lito železo, kovano železo, oziroma jeklo. Če se gre za zidane ali betonske vodnjake, imajo Slika 47 -rmz n zzzzv 0 % $ m !/A ‘4 i M' \f~- r,xy L| N ■ ■•e ti ponavadi okrogli profil; le najmanjše tipe imajo vsled lažje izvršitve kva- dratičen profil. Najprej se izvrši izkop do vodne gladine, po¬ tem se začne z zidanjem in šele potem, ko je zidanje napredovalo, se nadaljuje s pogrezanjem vodnjaka. t = vodotesni tlak, z^vodonepropustno zidje,v-vodopropustno zidje Vodnjak počiva na takozvanem temeljnem obroču, ki je lahko iz lesa ali pa iz železa. Sestavljen je is večjih sep-- w o mentov loka. Slika 48.a b.Tloris: Eventuelno se kombinira les z betonom. Les lahko okujemo na spodnjem koncu. Slika 49. ib^ v 35 Ce se gre za večje globine, je potrebno, da se izvr¬ ši vertikalna armatura ali zasidranje spodnjega dela vodnjaka. V ta namen se postavijo siderni obroči na razdaljo 2.0 m in se medsebojno povežejo z nateznimi vijaki. Taka konstrukcija iz železa: S pomočjo kotnih želez in pločevine se ustvari toga konstrukcija.Ta kon¬ strukcija zadostuje za manj¬ še vodnjake. Pri večjih na¬ pravah pa je treba to še ojačiti. Slika 50.a žilo, I ali u z = zidovje Pri manjših napravah, če dotok vode ni premočan, se lahko voda črpa in se izkop lah¬ ko normalno izvrši. Če je pa vodni dotok premočan, se uporab¬ lja takozvani vertikalni bager. Koreni bager: Pogon je lahko ročni ali motorni. Upo¬ rablja se za fin in nekompakten materjal. Slika 51. %- b A c n Če se gre za kompakten ali grob materjal, je bolj¬ ši takozvani zajemalni oager. Slika 52.a zaprt k. , , odprt M / !\ o | ;> //f\\ CL> . Pri izredno velikih globočinah pod vodno gladino, se event. izvrSi izkop * ual la “° z uporabo stlačenega zraka. V ta namen se vodnjak na primernem mestu zapre in se vzida Se- •i ...... v-i ima na zgornjem koncu takozvano pre¬ težna vertikalna cev, ki J * hodno komoro, ki je hermetično zaprta in ima vrata na ven in vrata noter, ki vodijo v globočino. 36 * ~ . * •• v. Slika 53. I •• PT 4 4 . Pl . \ V* / T~T Če se uporabljajo zidaki, se izvrši debelina zidu vodnjaka: do notranjega premera 3.5 m ................. 25 - 30 cm " » " 5.0 " .. 40 - 45 " n n n 7 0” — fif) " I * V/ »»•Q00ti»»00*«»000 IV \J UO 'Pri uporabi betona se debelina zidu lahko zmanjša, vendar se ne priporoča prevelika varčnost, ker je za pogrezanje vodnjaka potrebna primerna teža. Zunanjost vodnjaka mora biti čimbolj gladka, da se pogrezanje čim lažje izvrši. Mora biti ometan. V gornjem delu je ta .omet vodonepropusten, da se voda ne infiltrira. Pri večjih globinah se da zidovju nekoliko konici- tete, da. se pogrezanje vodnjakov olajša. Slika 54. I i I \ Dno vodnjaka je odprto, če vodnjak ni speljan do vodonepropustne plasti. Ge pa je speljan do vodonepropustne plasti, je treba predvideti primerne odprtine za dostop vode. Vstopajoča voda ima tendenco, da s seboj potegne fi¬ nejši materjal tal, da tla izplakuje. Vsled tega pride lahko tudi do naknadnega nepričakovanega pogrezanja. Če je ta mater- Slika 55. ži V A m Y/ A > i o -O! s sr ~ j)/?:' 'A A v / vi ki r) filter, v = vstop vode jal tal grob ali mešan, ni no¬ bene nevarnosti in se lahko pusti dno kot je. Ge pa je ta materjal fin, ga lahko vstopa¬ joča voda dviguj e.V tem slu¬ čaju se ta materjal s pomočjo filtra krije. Drugo sredstvo je, da se cedilo po možnosti visoko situira ( 1 m nad dnom). S tem se sprečuje, da izplaknjeni delci ne dospejo v sesalni vodovod. Predpogoj pa je, da v vodnjaku ne sme vertikalna brzina vode prekoračiti brzine, s katero zrna padajo v mirni vodi. Pri debelini zrna o.25 m/m zadostuje vertikalna 37 brzina vode 3 cm, za o.5 m/m - 7 cm, 1 m/m -1 dm, 2 m/m -1.75 dm, 3 m/m približno 3 dm. Da vstopa voda lahko skozi stene, se predvidi odprti¬ ne. Disponirajo se v krogu, lege odprtin se menjavajo. Če je materjal debelo zrnat, se uporabljajo ozke od¬ prtine v večjem številu, če imamo pa finejši materjal, se upo¬ rabijo raje nekoliko večje odprtine in se te primerno zadelajo s primernimi ploščami. Ostali prostor se izpolni z različno debelim materjalom v obliki filtra. Slika 56. ARMIRANO BETONSKI VODNJAKI. Bazirajo v glavnem na istem principu. Prihranimo pa na debelini stene. Podvržen je tak vodnjak pritisku od zunaj in mora imeti gotove dimenzije, da ga tlak ne stlači. Pri pogreza¬ nju vodnjaka, ni zunanji pritisk vedno enakomerno razdeljen na periferiji vodnjaka; nastopajo lahko upogibne napetosti v hori- contalnih in vertikalnih elementih vodnjaka. Armatura je dvoj¬ na v obliki obročev. Imamo še vertikalno armaturo s pokončnimi železnimi palicami. Če imamo vodnjak večjega premera, se priporoča me¬ sto cilindrične notranjosti, da se vodnjak v notranjosti raz¬ členi v obroče. Zunanja stran je gladka, notranja pa dobi rebra približno na razdaljo 2 m. Spodnji del vodnjaka se pa izvede nekoliko bolj masivno radi sunkov, katerim bi bili taki vod¬ njaki eventuelno izpostavi je- Slika 57 1 >. i j ni. Priporoča se pri pogrezanju večja opreznost: konična ste¬ na; pri izkopu naj se ne ustvar- I. L jajo prevelike odprtine in r —t - naj se pogrezanje raje forsi- •). _ ra s primerno obremenitvijo vodnjaka. Večje votline so že v toliki meri nevarne, ker nastopajo enostransko in lahko pride vodnjak tudi iz 'vertikalne lege. Če vodnjak zadene s svojim rezilom na trši predmet (kamen,hi odi,itd.) se lahko začne na- 38 gibati. Take ovire se lahko odstranijo s pomočjo potapljačev, v težjih slučajih s pomočjo metode stlačenega zraka. ŽELEZNI VODNJAKI. Materjal je bodisi lito železo ali pa kavno železo- jeklo. Litoželezni vodnjaki se sestavljajo pri večjih dimenzi¬ jah iz rebrastih zakrivljenih plošč. K.pr.mesoO Muhlh.au sen (premer 4.5 m)i . Slika 58. e«. 3«-' r~ 'X / Spodnji element je nekoli¬ ko koničast radi lažjega pogrezanja. Za vstop vode so predvide¬ ne odprtine ali pa vstopa voda pri dnu. V Miihlhausenu vstopa voda pri dnu. V vodnjaku v Krefeldu pa vstopa voda od strani. Slika 59. Stene spodnjega dela so perforirane . Reže so po¬ dolgovate, dimenzije 100 x 8 m/m \ te- rte Imamo lahko manj vodnjakov z večjim premerom ali pa več vodnjakov z manjšim premerom, ki jih potem združimo v na¬ biralnik. ,---Ci£ 1 - Slika 6o. — - t \ I rr)'-- $ » - f Tl ii • I ';i /\ T/a \ m 1 d —M ■v., v i I 1 1 - H . j ji I : i i j ! M i M I g....... 1. / / -- / / / ' / / / yr V A .ii tv * ? t: I r j (k- O * zv = zbirni vodnjak, c - cevovod j =■ jašek,' ' v= vodnjak n^= najvišja voda, n g =najnižja voda Zbiralnik ima lahko funkcijo nabiralnika in funkci.] 0 vodnjaka obenem (zbirni vodnjak) ali pa samo funkcijo nabira 1 - 39 nika. Imeti mora nekoliko večji volumen, posebno, če se ne Črpa enakomerno, ampak samo v gotovih urah. Zbirni vodnjak je pona¬ vadi zidan, radi večjega premera. Ima nekoliko konicitete. Če hočemo, da je sama nabiralnik, ga spodaj enostavno zabetoniramo. Slika 61. z = zrakovod, n = nosilci, na katerih so pritrjene cevi, v = nožni ventil, b = fini beton Ge je dotok vode zelo velik, si pomagamo z železnim nabiralnikom, nekoliko manjšega pre¬ mera, ki ga pogrezne- \T7 (// !// ! / ~r::~r X -a / '■k/, h i« T m ip $ m ffit M. \/x ! I n i i- ji L % M i i i mo na dno vodnjaka. Medprostor izpolnimo z betonom. Po izčrpa¬ nju vode se obzida ( ) tudi no¬ tranjost nabiralnika. Dno samo zavarujemo proti vzgonu s pomočjo nosilcev. Medprostor se izpolni s finim be¬ tonom. Cevovod se vpe¬ lje nad gladino talne vode. Vmes je priporoč¬ ljivo dati en elasti¬ čen kos radi pogrezenja, da ne pride do preloma cevi. Ta ela¬ stični kos je iz valovite pločevine. Cev se privede v zbiralnik do iste globine, ki je predpisana za sesalno cev. Zrakovod je združen s sesalno napravo za zrak. Nožni ventil. Slika 62. 8 i! a,b,c so deli ohišja, d = cilindrična zatvornica (ventil) v zgezi z dro¬ gom ! ! (~- H, / l;[ m r/; 4 S. fef; 'V j? k .csoni' CEVASTI OZKI VODNJAKI IZ JEKLA. i 0 Znano je, da če se poveča premer vodnjaku, da se s tem stroški znatno hitreje naraščajo kakor dotok vode. Zato je racionelneje uporabljati ozke vodnjake v večjem številu. Temu ustrezajo cevasti vodnjaki. Najbolj enostavna tipa je amerikanski (Nortonov, abesinski) vodnjak. Premer cevi je 4—8 cm. Karakteristika tega vodnjaka je, da se zabija v tla. Zelo pogosto je na njem montirana črpalka. Zabije 40 še na ta način, da se pritrdi zunaj ovratnik, po katerem udarja obročasti bat. To je pri manjših profilih. Slika 63.a i m = masivni spodnji del p = perforačija v višini 1.0 m Če je profil večji, se napelje nabijalo v cev samo in udarja po masivni konici.. Možno je tudi uporabiti metodo iz¬ plakovanja. Če vpeljemo vodo skozi cev, da v sprednjem delu iz¬ stopa in obenem nabijam, se nabijanje olajša. Pri manjših glo= binah se tega ne uporablja. Pač pa pri ilovnatem terenu do 20 m globine in v peščenem terenu do 40 m globine. Najmanjši profil 3 cm da na sekundo 0.7 1 vode; profil 7.5 cm da pri¬ bližno 2.5 1 vode na sekundo. Talna voda na Brooklynskega vodo¬ voda na Long Islandu je na ta način zajeta. Dispozicija je tam sledeča: Cevasti vodnjaki so razporejeni v črti, ki je normalna na smer toka vode. V sredi je zbiralnik. Slika 64. ..v. J. —o o- E temu vodi cevovod, ki ima profil 300 m/m. Na cevo vod so priključeni z malimi odcepi vodnjaki od obeh strani.Pre mer vodnjakav znaša samo 5 cm. Razdalja je 4 m v eni smeri, v drugi pa 5 m. Imamo poslopje za sesalke, kjer se voda tlači v konzum. Celotna dnevna potreba je 84.000 m3 vode. Na vsak vod. njak odpade 2.5 1 na sekundo. Ponavadi služi ta sistem za manj. še naprave. . NOVEJŠI SISTEMI CEVNIH VODNJAKOV. Imajo ponavadi večje dimenzije. Zato je njihova kon¬ strukcija nekoliko bolj dovršena in komplicirana. Predvsem se začne pogrezati cev, ki ima profil 60 - 100 - 120 m/m. Ta cev je sestavljena iz večjega števila kosov, ki se sproti sestav¬ ljajo. Lahko se uporabljajo litoželezne cevi ali jeklene, ozi¬ roma cevi iz kovnega železa. Fundiranje se izvrši na ta način. 41 do. se cgv pogreza in istočasno izvrši izkop. Dva topa konca no— stavimo dragega vrh drugega. / notranjost pride manšeta, pritr¬ jena s pogreznjenimi vijaki na zunanji del. Pri litoželeznih stenah se uporablja večja debelina stene. Zveza je sledeša: Slika 65. « . Slika 66: ^' f#! •.'Kt it ti *-t) % 0 // ■! / /rj Pp z \\ v n ; V>-I Z r 'i V glavnem služijo te širše cevi kot provizorne stene vodnjakov, v katerih notranjost pride montiran ožji vodnjak, ki se obda s primernim filtrom. Filter tvori več cilindričnih plasti. Debelina zrn peska narašča proti sredi. Če je materjal mivka, disponiramo ob perforirani steni najbolj grob materjal, da ne pride mivka v notranjost cevi. Slika 67. /kr čf>\ ; /\. ' J r* V •*> .' " \ - V /h' 'V/ » / 1 t 'V .1 • n*l * 1 t ■•■d/ ■ i 7 A'v7-/■.. v . . :/ ■ z m = filtrni materjal c = perforirana cev vod¬ njaka Slika 68.a i ?. i -u Vodovod v Nurnbergu: Prvotno so vzeli 79 cm širok ! r 3 -61. .*• ! f * j ; V I \/ ,■: '/////: b.)Tloris b = •/.•Živ! beton, z = zrna, p = plasti materjala P- plašč in so na dne tega plašča pogreznili betonsko telo, ki je imelo formo stopnic, kot bazo. To telo služi za centriranje večjega števila cevi. V sredi je situirana glavna perforirana cev profil 15 cm. V medprostore se nasuje sortirani filterni mater- jal. V zgornjem delu je vodnjakova cev neperforirana (polna) in sega do terena ter je primerno pokrita. 42 Slika 69. I f- -d) o y5 $ Takih vodnjakov imamo večje število. Vsi so pri¬ ključeni na zbirni vodnjak, ki ima profil 30 - 45 cm.Priključek se izvrši od zgoraj. Imajo šobo. V šobo-pride kos, v katerem je montiran ventil, ki se nadaljuje z drogom do površja. Zaščitna oev se potem potegne ven; ostane samo ožji vodnjak. Drug primer nam nudi Mannheimski vodovod. Rabili so 80 cm široko cev za pogrezanje in pod njeno zaščito nekoliko ožjo pe^forirano cev. (Slika 70).- Zgornji del je sledeče skon- Slika 70. struiran: Pod terenom (2m) se nahaja komora.(Slika 71). Slika 71. 'j G2 ' / 1 7 i /i ) Namesto, da uporabljamo perforirane cevi, sestavimo lahko spodnji del iz posebnih elementov. Polens uporablja sledečo konstrukcijo: Ma ploščo je Slika 75. pritrjeno ušesce z vijakom. j 1 /\ Na ušescu se zakovici veriga pri pogreznjenju. Imamo na¬ stavke, na katere so naniza¬ ni elementi v obliki lijaka. Spodnji element je nekoliko različen od ostalih. V lija¬ ke pride filtrirni materjal od najbolj grobega do najfi¬ nejšega zrna. Radi fiksira- nja teče skozi So gotovo število palic, ki so spodaj pritrjene 2 vijaki. $ "H! j 44 Elementi so Slika 76. ki naj bodo narašča vodna množina proporcionalno številu priključenih vod¬ njakov, torej q, 2 q, 3 q ., n q .... V homogenem terenu odgovarja dajatvi q posameznega vodnjaka določeno znižanje gladine talne vode (depresija) h. V cevovodih pa nastanejo pri gibanju vode ( q,nq) izgube na višini. ^Vstopna izguba pri cedilu, v vertikalni in horicontalni priključni cevi v glavnem cevovodu, izgube v venti¬ lu ...... ]. Te izgube zahtevajo, da morajo gladine v zaporednih vodnjakin padati v smeri gibanja vode. Ako je padec podtalne vode normalno na plastnice majhen, se priporoča, da se vodnjaki situirajo v smeri padca podtalne vode. Na vsak vodnjak odpade širina š toka podtalnice, v celoti toraj nš. SSlika 77. Podobna naprava je Ruthsatz-ova naprava.(Slika 76). pri njej tako urejeni, da voda vstopa poševno navzgor. I i DISPOZICIJA IN VEZAVA VODNJAKA. Ozke vodnjake priključimo na skupen cevovod. Vodnja- z oddajo vode enakomerno obremenjeni. V cevovodu pa z - zbirni vodnjak Slika 78.: Podolžni profil cevovoda, A k —f 45 k = 2 rakovod a = prvotna gladina tal¬ ne vode, b = znižana gladina tal= ne vode. I ' J r Z'W H -41 ir i/ -f?r- N ) z' -I s«?? 'P' 7 " <" Zvezni cevovod se polaga v normalni globočini 1.5 - 2.0 m. Pri globoki legi talne vode vlada v zveznem cevovodu nadpritisk ter slednji deluje na principu nategače. Njegova funkcija je osigurana, dokler v cevovodu obstoja primerno nizek vacuum. V ta namen je poskrbeti za odvajanje zraka in plinov iz cevovoda. Zrakovod mora biti priključen v najvišji točki ce¬ vovoda. Boljša dispozicija je, ako se cevovod dviga proti zbir¬ nemu vodnjaku. (Slika 79). Slika 79, k - zrakovod c - gladina vode v zbirnem vodnjaku novejšem času se namesto zrakovodov uporabljajo večkrat zračni prepadi, ki omogočajo, da se voda in zrak giblje ta vsnoredno v istem cevovodu. Cevovod je tudi v tem slučaju Slika 80 -Pl z = zrak v = voda sestavljen iz odsekov, ki se dvigajo v smeri toka vode ter ver tikalnih ozkih prepadov, v katerih se voda giblje z večjo br- zino, kot je brzinafs katero se zrak v mirujoči vodi v cevi dviga. Vsled nadmočne brzine potegne voda_ s seboj zrak. Ako je padec podtalne vode velik, znatno večji kot ga 46 potrebujemo za premagovanje uporov v cevovodih, .Lah iv o vodnjake po širini toka talne vode s primernim_padcem_gladine v dveh vejah simetrično proti zbirnemu vodnjaku. Slika 81. ČIŠČENJE VODE. Voda vsebuje različne primesi, bodisi v suspendi¬ ranem sranju, če je kalna, pa tudi kemijska sestava ni vedno ugodna. Organske snovi se morajo izločiti. Bakterije isto. METODE ČIŠČENJA. Usedanje suspendiranih snovi. Če pustimo vodo dalje časa v miru, se suspendirane snovi usedejo na dno. Ponavadi se to lahko doseže na dva načina: 1. ) Sistem, kjer se izmenično polnijo in praznijo takozvani usedalniki. Polnitev se razmeroma hitro izvrši. Voda h nato počiva 24 in nato se usedalnik izprazni. 2. ) Obratovanje se vrši nepretrgoma. Voda priteka nepretrgoma in teče skozi nabiralnik z brzino, ki je manjša od 5 m/m na'sekundo. Ponavadi celo 1-2 m/m na sekundo. Pri tem si¬ stemu je oblika usedalnikov že nekoliko drugačna. Če imamo sistem izmeničnega obratovanja, je oblika usedalnika indiferentna. V drugem slučaju je dati prednost po¬ dolgovatemu bazenu. Tudi globočina igra primerno vlogo. Bolj ugodno je, če globina ni prevelika. Ponavadi varira od 1.5 m 2.5 m. Slika 82, -j, \/rTj TfJJIlfJVl7T7T n^ p - pot delcev s = izločene snovi 47 Taki basen! so ponavadi odprti« Dispozicija v tlorisi je sledeča: Priključimo več paralelnih bazenov. Merodajna je dolžina 1 in globočina t. To so konstruktivni elementi, širina varira po potrebi. Vzame se ponavadi več teh komor, ker jih je treba večkrat čistiti. Vrši se čiščenje ročno ali strojno, če 33 strojno, se dviga materjal s pomočjo bagerjev. Slika 83. [rt I 1- I_1 IH Kar se tiče snovi, je pri vstopu večja množina iste, ker tam padajo grobejši delci. Temu primerna je tudi oblika dna Slika 84. \ L A- e \ 1 V" p = pretočni rob 'k j' | \ iA- c = cevovod k = zbirni kanal TO-Ji-i. Voda se dovaja v basen s posebnim kanalom ali cevjo. Poskrbeti je treba,.da se enakomerno porazdeli po celi širini bazena ter da ne vstopa samo pri eni točki, ha podoben način se voda tudi odvaja. Ponavadi so ti usedalni bazeni odprti. Podvrženi so torej tudi vplivom temperature. Tvori se lahko tudi led. L sedaj.— ni proces je po temperaturi lahko moten, ker Ima voda pri raz— ličnih temperaturah različno specifično težo. Motnje nastopajo poleti, ko se voda v usedalniku segreje, sreba jo- vodo prisiliti da medija globočino je izvrši s pomočjo vmesnih sten, ki se¬ gajo od dna v bližino g?_adme. Tok vode se civiga n«. povroje, in sicer s pomočjo vmesnih sten. Pozimi je ravno obratno. Voda v globini bazena je hladnejša in dovajan« vod«, ki jc copxe j oa, ima tendenco ostati na površju. Radi uega jo zopet piisilimo s pomočjo sten, ki segajo od gladine v bližino dna, da se poda na dno To bi bila naravna s enaiment a c^ 3 a. čimbolj grooe snov. so v vodi suspendirane /tem večji je efekt sendimentacije. Bolj fini materjal je težko izločiti naravnim potom. Zato se poslu¬ žujemo takczvane povspešene sendimenuacije z dodatkom kemika¬ lij. Rajnavadne jči pridatek je galun , zlasti za vode, ki vse¬ bujejo dosti apna. Z dodatkom komentirane raztopine, ki se vodi enakomerno dovaja, se tvori na eni strani aluminijev hidroksid, 48 na drugi strani pa mavec. Aluminijev hidroksid tvori v v odi kosmiče, ki relativno hitro padajo proti dnu, enakomerno po razdeljeni. Spotoma pritegnejo še ostale suspendirane snovi. Druga metoda je, dovajanje gašenega apna in železne galice istočasno. Tvorijo se kosmiči in izločitev se povopešuje. Za organske snovi se doseže dober efekt z uporabo permanganata. Tvori se netopljivi manganov oksid, ki se tudi izloča v kosmičih. NAPRAVA Z AUTOMATIČNIM ODVAJANJEM USEDLIN. Pri teh je dno izvršeno v obliki piramidnih lijakov, Ploskve teh piramid imajo precejšen padec tako, da izločeni ma¬ ter jal pade avtomatično na najnižjo točko. Spodaj se priključi¬ jo cevovodi, s katerimi se dotične snovi sproti odvajajo z go¬ tovim dotokom vode. Slika 85. najfinejših pa ne, ker bi usedanje trajalo predolgo časa in bi konstrukcija usedalnikov ne bila ekonomična. Zato se poslužujemo: PRECEJEVANJE ALI FILTRIRANJE VODE. ■rt Najprej so bili vpeljani takozvani počasni peščeni filtri. Pesek deluje kakor sito: Propusca vodo, zadržuje na v vodi suspendirane snovi. Debelina zrna varira ponavadi od Vz 1 m/m, največkrat o.5 m/m premera. Slika 86. _ * , , 0dprtlne bl blle Po^m o.l5 - 0 .2o m/ ') Te odprtine zadostujejo le za g obejši materjal. Finejše snovi pa filter ne zadržuje več mehanično, ampak biološko. Na površju filtra se z zadrževanjem grobejših snovi, ki zadela¬ jo ve5 j e odprtine, alg,itd., ustvarja sluzasta plast, ki je v stanu, da zadržuje najfinejše snovi, predvsem bakterije. i z tega sledi, da vsak tak počasen filter potrebuje gotov * as n tovanja, da postane sposoben za filtriranje. Mora s* takorek ^ udelati. Ta čas variro s kvaliteto vode iv-; T . onr>+ . v ° * - r: - re iacivno cisti 49 vodi je viliko daljši, kakor če ima voda večjo dozo primesi. Ta plast, ki se tvori na vrhu filtra, postaja vedno debelejša in vsled tega vedno težje propustna za vodo. Ko doseže debelina približno 5 m/m, pa postane filter preveč nepropusten, ne da bi učinek boljši. Treba je to plast od časa do časa od¬ straniti. Odstranitev se vrši tako, da se previdno posname 15 - 30 m/m debelo zgornjo plast, z nekoliko peska. m vsakem filtru je merodajna na eni strani brzina filtriranja in na drugi strani pa tlak. Brzina filtriranja varira pri počasnih filtrih od C.5 - 5 m3 na 24 h. 'kajbolj nor¬ malne brzine so 2.4 - 3.0 m3 dnevno . Voda se spušča vertikalno vsako uro za 1 dm. Tlak, ki je potreben, da se voda precedi sko¬ zi filter, je v začetku relativno majhen, potem narašča in dose¬ že svoj maximum, ki je 75 cm do 1 m. Faktična brzina skozi fil¬ ter je primerno večja, ker so v filtru medprostori, ki obsegajo YZ - /4 celotnega volumena. Skozi sluzasto plast na vrhu je br¬ zina še večja, ker je tam sluzasta skorja, ki ima še manjše od¬ prtine . Čas, ki je potreben, da se filter izrabi, varira po izkušnjah od 3 dni do približno 365 dni; v večini slučajev pa samo od 6 - 80 dni. Povprečno je živi jenska doba enega filtra 1 mesec. Čimbolj je voda čista, tem daljša je njegova življen- ska doba in obratno. Konstruktivno obstoja vsak filter iz debelejše pla¬ sti finega peska in primernega števila nosilnih plasti. Debeli¬ na peska varira ponavadi od 30 cm do 1.25 m, povprečno 80 cm. Nosilne plasti pa _majo tudi približno enako skupno višino 80 cm. Celotna višina filtra je okroglo 1.50 m. Zgornja plast fi¬ nega peska mora biti terc debelejša, čim večkrat se filter posne¬ ma. Ko se debelina zgoranje plasti zmanjša na gotov pinimum ( /4 m) , se izvrši obnovitev filtra. Manjkajoča višina filtra se zopet dopolni. Delovanje filtra se pri vseh večjih napravah stalno kontrolira s tem, da se filtrat bakteriološko preiskuje. Fil¬ trat ni popolnoma prost oakterij, ampak je njihovo število znat¬ no reducirano, ponavadi v razmerju 1 na 2000 do 1 na 3000. Or prvotna voda sama ne vsebuje preveč bakterij, zadostuje navadno filtracija, ker se smatra število bakterij, ki je pod 100, za dopustno, s pridrokom, da ne smo biti patogenih bakterij. DISPOZICIJA. Vsak filter se razdeli na vec oddiekov, to je po- trebno, ker obratovanje ni nepretrgano,; udelan je, življenska doba, čiščenje, obnovitev) približno 3 komore bi bile potrebne . Od teh sta dve komori v funkciji, tretja služi za rezervo. Ke- zerva naj znaša približno 40 do 50 f. tiste ploskve, ki je potreb- na za normalno obratovanje. 50 Filtri se zgrade lahko kot odprti fir tri ali pa kot pokriti filtri. Še boljši efekt se doseže, Se imamo obokane filtre. .Najcenejši so odprti. Imajo pa nedostatek, da se /oda po leti precej segreje (segrevanje lahko znaša 2 C) in. kot posle¬ dica tega: prevelika vegetacija alg. Pozimi se lahko stvari de¬ bela skorja ledu, ki lahko ovira delovanje filtra, moti udej¬ stvovanje tlaka. Filtri, ki so pokriti z lahko streho, so toli¬ ko na boljšem, da alge ne uspevajo tako bujno. Tudi led je ne¬ koliko tanjši. Taki filtri so v zimskem času takorekoč neuporab- ni. Najbolje se obnesejo preobokani filtri. S primernim nasipom čez obok se doseže še potrebna temperaturna izolacija. Slika 87. Recipijent odprtega filtra. pokončno stoječe stene. Vmes postavimo še vmesne stene, da raz¬ delimo prostornino celotnega prostora, da konstrukcija obokov ne postane predraga. DEB ELINA NOSILNIH PLASTI. Uporablja se vedno debelejše zrno. Velja kot prin¬ cip, da morajo biti medprostori ene plasti manjši kot zrna viš¬ je ležeče plasti. .Razmerje zrn je lahko približno 1:3. Debelina posameznih nosilnih plasti mora biti vedno večkratnik tirpmpv- zrna. Minimum dvakrat dolični premer zrna. To je pri zelo gro¬ bem mr terjala. Slika 38. ..- - j — d = 80 cm debela plast __v__ v = vrhna plast } L—-zrzzLZiZzmzz;.. 1 11 = nosilne plasti Vrana plast je najtanjša, potem je pa lejša in debelejša. Dc. /i 3j.nl se da prihraniti edino na t so filter čim skrbneje dela. Premeri debeline nosilnih plasti. /edne debe- ■ način, da Slika 92. o = opeka b C fW A 0 * n ° O ' O 5 '•* .' °_ 1 P * o 0 O * » * « • / / / / / /A \?'/ '/"7~' /////A V/ //,,, WZ£ ?F2Z& WZ_ ^VA/.vAi/tJkflfsA/£'///-'&; ._■ 7ž$. Prerez skozi filtrir.no komoro Je sledeč: Slika 94. V tem slučaju Je prerez sledeč: Dno betoniramo ho= rizontalno. Padec damo samo žlebovom. Slika 95. i 1 % si s\ _ »mjjznicr :j.c~ .ir:C V« DEBELINA VODNE PLASTI. Pri odprtih filtrih Je največja in doseže približno 1.25 m. V ostalem pa cim boljša Je temperaturna zaščita, tem ni ''3 a Je lahke plast vode. V nekaterih krajih imajo minimal¬ ne plasti vode. Vendar pa te konstrukcije niso najboljše z czi r om na to, ker tlak varira. Imeti moramo v saj toliko tole. kolikor znaša tlak. Normalno Je višina vode okrog 90 cm. rt- p) Filter v Altoni 7 14 21 , U u Filter v Konigsbergu 5 „ 8 " 10-25 " Primer za debelino posame4i?i$" plasti: 2-5, 5-7,10-15,20-30,50-70, 100-150A|^dnja jjiet ima ponavadi de- belino, ki se spreminja. To ,je dr•zvezi.^/vsklonora dna. ^no filtra dobi primeren padec in ^emu prir^jerho je zadnja plast \ filtra debela. Slika 89. . ,j. v Voda se potem zbira v drenažnih kanalih, iz kater: jo odvajamo v posebne manjše nabiralnike. Kako daleč st lahke izvrše drenažni kanali, je odvisno od dispozicije tlorisa. Ponavadi so posamezne komore filtra tako urejene, da je &ji- hovo razmerje dolžine proti širini 2:3 do 2:1. Slika 90. : Najbolj enostavna dispozicija: -h. /a p - padec dm Bolj kompliciran slučaj je, če imamo poleg glavne^' se stranske kanale. Slika 91. p = padec dna Erenažm kanali se ponavadi izvršujejo z ooeko suhem, s primernimi odprtinami, da lahko voda priteka" Be dna izrabimo kot drenažo filtra, si lahko na nosilnih p"- prištedimo. He rabimo dosti grobega materjala. v tem sini imamo sledečo dispozicijo: Dno je nenrrmn a +™ • J Iie propustno m ima prim* padec. 53 . Po možnosti dovajamo vodo v filter tako, da je dotok razdeljeh 4 a večjo . dolžino. To se doseže s tem, da se v stenah filtra plasirajo potrebni pretočni žlebovi v višini plasti peska, Slika 96. 4 f y-:■ Ali pa tam, kjer imajo večjo širino filtra, se lahko izvrši zid skozi sredo filtra, ki se lahko izrabi tudi za drenažo filtra. Ta način uvajanja vode ima prednost, da voda vedno izstopa na višini peska in ne poškoduje ali izdol¬ be plasti peska. Slika 97. ~T i i _ / 7777 ;/// 7777 / 77777777777 ??/ Pri polnitvi filtra je treba primerne pazljivosti , da ne poškodujemo plasti peska. Ponavadi je vsak filter pol¬ njen od spodaj. Vodo dovajamo skozi drenažno napravo. Sele ko je voda zalila pretočni rob, stopi v funkcijo naš kanal, lato stopi v funkcijo normalni dotok vode in prejšnji dotok zapremo, REGULIRAMJE TLAKA. Filter rabi za svojo funkcijo gotovo višinsko diferenco Slika 98. d?T- v = višja voda, n = nižja voda a / r = regulator tlaka p = prečiščena voda f = filter P- i,, regulator tlaka. x cictprmv Ra i bol ‘i navadni so sledeči: imamo vec sistemov. tvaden regulator ( slika 99)^ g e zapremo zasunek, na- išča, tedaj pada in tako imamo v roki, da držimo,v fil- ‘u potrebni tlak. 54 Slika 99, 4 TV/ I /> /> s / / s /7 V j [73 n v: Yr v: /, / i I. SSL - l- h- s r I \ ./ {//// 77~~rr/T/TTT //7//77777777/ ■//'5//?/7/77777/7 Drugi regulator (slika 100) ima aparaturo v obli.sci kolena. Ge hočemo zmanjšati vodno množino, cev dvignemo, če hočemo povečati, jo pa spustimo. Slika 100. ~KT K/ K 3 -7Tr-VA -——hŽ ~N I- 1 , v £. -A ^ /' 7 /j V .7/. A A -777777777777777 %,j ' 77 ,.., Avtomatični regulator ( slika 101) obstoja: Imamo dva jaška, ločena po medsebojni steni. Imamo dve višinski dife¬ renci, -in - Vodna množina, ki pasira filter, se ravna po . Diferenca x se porabi zato, da lahko voda pasira zaporni organ. Regulacija je potom plavača. Tendenca bo, da ostane zaporni organ stalno priprt. Ge oi filter prepuščal Slika 101. n 777 77 I f? V/ 'A P žb A it. t//b V A r/ A / A - v A U 77 / 7/7 ' /' / 7 V/s 1 7/77/7// % 77 /, '777777///A preveč vode, bi se vodna gladina v drugi komori dvignila in zaoora se avtomatično zapre. narašča in obenem mora padati. Vodna množina, ki gre skozi filter, se zmanjša. T* 55. regulacija je urejena na konstantno vodno množino. jjindlerjev regulator (slika .lo2) obstoja is apara¬ ture, ki je podobna oni, ki jo ima drugi regulator. Aparat je položen na plavače in se av¬ tomatično spušča in dviga kakor raste oziroma pada vodna gladina. Če priteka n.pr.preveč vpde, bo avto¬ matično naraščal vodostaj v jašku. S tem se diferenca med gladinami zmanjša, apa¬ rat se ustali in odteka ved¬ no konstantna množina vode. '//// 7777777 //* Imamo še tretji aparat, ki je urejen za konstantni tlak (slika 103). Ima nekoliko večjo cev in ne potrebujemo, po¬ slika 103. O--- . k L.L. V' sebnega jaška« Vgradimo ga direktno v filter. Konstan¬ tni tlak je dosežen na ta način, da je pretočni rob vezan z gladino filtra s pomočjo plavačev. Propust¬ nost filtra-je spremenljiva, zato tudi propustni tlak spremenljiv. Zato je urejeno tako, da.se spreminja po potrebi. ilŠČENJE PILIHOV< organskih snovi, filte Skorja, ki se tvori na površju peska, vsebuje dosti postane premalo propusten in ga je tre- j ba očistiti. Čiščenje se izvrši ročno z lopato m grabljami. io je pri manjših filtrih. Pri vezjih filtrih se tc izvrši z dru¬ go pripravo. Imamo mali vozioem (slika lo4), na katerem je pri- trjena priprava, ki obstoja iz enega noža j .n vreče, ki je za- daj. Da se regulirati , da posnamemo enakomerno debelo plast. Paterjal se ponavadi deponira zunaj in se pusti toliko 6asa^le¬ žati, da organske snovi prepare. Dotieni materjal se potem -ah- ko zopet uporabi, če se pesek opere. 56 o Slika 104. Za rat obstoja iz ed ene strani, Slika 105. pranje peska imamo različne aparate. En tak apa- rotirajoeega kamna. Slika 105). Pesek se dovaja od drage pa voda, Drug način je pranje s srebajočimi črpalkami. (Sli¬ ka 106). Imamo večji lijak- V ta lijak je napeljana voda in po¬ tem se dvigne cev na primerno višino. Cev je,-rožena in ima odpr¬ tine. V profilu, kjer je cev rožena, se producira velika brzina. Tlak pade pod atmosferski tlak in pojavi se srebanje zmesi pe¬ ska in vode. Pa koncu cevi se da žleb. Ta aparat se lahko več¬ krat ponavlja. Včasih imamo 7 agregatov, enega za drugim. Kar je vode odveč, teče čez rob kot umazana voda. v = voda t = voda pod tlakom Poraba vode varira na 1 m3 peska okrog 20 m3. V celoti pa se za pranje filtrov porabi 3-5/6 od kapacitete fil¬ tra Samega. Slika 106. //-'O ! \ V '> z v V ZAPOREDNO E UTRI RAN JE, Brzina pri teh filtrih je relativno majhna. Najbolj običajno S,4-3.0 m3~ dnevno na 1 mZ ploskve (vsako uro približno 1 dm3) Če je voda močno onesnažena, se tak filter prav hitro zamaši'in postane neraben. V takih slučajih se priporoča dva¬ kratna ali pa celo večkratna filtracija (n.pr.pariška predmest¬ ja) V takih slučajih zrno filtra varira. Najprej pride fil¬ ter’ z grobim zrnom in šele na koncu filter s finim zrnom. Plos¬ kev grobih filtrov je najmanjša in potem raste s padanjem debe¬ line zrna. Večji del sendimentov se Izloči že na grobem filtru in je na ta'način glavni filter razbremenjen ter lahko dalje 8asa funkcionira. Čiščenje grobih filtrov je lažje že rodi manj- še ploskve. 57 . Ponekod, n.pr. v Bremenu, postopajo tako, da se voda vedno napelje na svež filter in zatem na star filter. S tem imamo prihranek na vodi, razbremenimo star filter in no¬ vi filter udelamo. lovi filter ima preveliko in stari' pa pre¬ majhno propustnost. POVSPEŠENA FILTRACIJA. (Brza filtracija). V novejšem času so vpeljali takozvano povspešeno filtracijo, najpreje v Ameriki. V glavnem obstoja konstruk¬ cija teh filtrov na principu, da se nepropustna skorja, ki se pri'počasnih filtrih naravno tvori, umetno ustvari in da tak filter podvržemo znatno večjemu tlaku. Na ta način povspešimo filtracijo in dosežemo, da je urni efekt hitrega filtra enak dnevnemu efektu počasne filtracije. Ne moremo pa reči, da do¬ sežemo kvalitativno isti efekt kot pri počasni filtraciji. Kar se.tiče vidnih snovi, jih povspešena filtracija ravno tako uspešno zadržuje kot počasna filtracija. Kar se pa bakterij ti¬ če., smo tukaj veliko na slabšem in se zato poslužujemo se do- cl at nih metod. Kombinirati je treba še druge metode, da se bak¬ terije na drugi način uničijo. Najbolj navaden je Je w ell-oy. filter (Amerika). (Slika 107). Konstruktivno je železna posoda, katera ima v no¬ tranjosti mrežo ali nosilno perforirano steno. Na tej steni po¬ slika 107, /At vV 2HE L *~cr f j 'JST' sv čivajo nosilne plasti grobej- šega materjala in nato pesek za počasno filtracijo. Ta parat ima 2 cevna priključka na spodnji strani. Zgoraj je pokrit in ima tudi dva cevna priključka. Na vseh priključkih so zaporni organi. Centrično je v aparatu montirana naprava, ki se s = surova voda č = čista voda pesek montira v obliki grabelj.Ta naprava rotira . Funkci ja je sledeča: V aparat se vpelje surova voda. Razdeli se v obroču, izstopa čez rob, zalije filter, se filtrira, zbiia spo¬ daj in odvaja kot čista. voda. La umetno ustvarimo filtrirno plast, se dovaja vodi galun ali žveplenov kisli aluminat, da se izloča v kosmičih, ako voda že sama ne vsebuje zadosti sen— dimentov. Tudi tak filter je od začetka razmeroma propusten in po daljši uporabi premalo propusten. V tem slučaju se za- sunek zgoraj zapre in od spodaj dovaja voda pod tlakom, iilter se regenerira. Ker vstopa voda pod tlakom, razrr ;lja filter m pobere s seboj organske snovi. Ta umazana voda dteka. ivo je ap rat opran in regeneriran, se zopet začne vpel j?. r ati voda. z do¬ datkom galuna. Ha ta način sc na dan in m2 fil tira do 100 m3 vode in včasih še znatno več. Kar se tiče trnj; lja, ko je tre¬ ba filter regenerirati, je to odtisno od kak ovc ;ti vode. Vari- rr od pol dneva do 70 dni. če je voda zelo ur .^na, pride ta moment neugodno v veljavo. V tem slučaju se čudi priporoča večkratno filtriranje. Imamo večje število iltrov, ki so si¬ tuirani eden nad drugim. Kronkejev filter (slika 108) režira pri čiščenju okrog horicontalne osi. Os je ponavadi konstruirana kot cevo¬ vod in se po njej odvaja voda. Imamo boben vz železa, ki je raz¬ deljen na tri oddelke. Zunanja oddelka sta izpolnjena z debe¬ lejšim peskom. Ta naprava je montirana v nečisti surovi vodi. Ta vstopa na propustnih čelnih stenah in se zbira v centralnem prostoru. Vodi se dodaja galun, da ss filtriranje povspeši. Iz centralnega prostora vstopa voda v cevovod in se odvaja. Ko fil¬ triramo vodo, boben miruje, če hočemo filter regenerirati, vpe¬ ljemo vodo v cevovod v nasprotni smeri in boben v tem času ro¬ tira. Keisertov filter je odprt (slika 109) ali zaprt (slika 110). Odprt: Imamo propustno ploščo kot nosilko peščene plasti. Med dnom in to ploščo se nahaja lijakasta forma. Voda Slika 109. Zaprt: Je iz železa. Za zalija filter. Uporablja se dodatek galuna. Sčiščena voda so zbira v spodnjem prostoru, iz katerega jo odvajamo dalje. Za rege¬ neriranje uporaolja Rei- sert komprimiran zrak. Komprimiran zrak potiska vodo nazaj in uhaja sun¬ koma skozi pesek filtra na prosto. Konrakt med del¬ ci se na ta način zrahlja. k - komprimiran zrak. odvajanje nam služi cen¬ tralna cev. Voda se dova¬ ja ponavadi zgoraj, s po¬ močjo pločevine se voda razdeli po površini peska.. Pesek leži na perforirani Plošči. V spodnji prostor Slika 110 \ ih k S' uf I , 1 prostor je napeljan komprimiran zrak. ‘Če se ho¬ če filter regenerirati, se ustvari dotok vode in v funkoijo stopi koffiprimi- ran zrak ter razrahlja pla- ' sti peska. Nečista voda Odteka po centralnem lijaku k = komprimiran zrak P = perforirana plošča : d.. W ifci Tlak za'te filtre znaša ponavadi 4 m. Debelina zrna znaša o .6 - 1.0 m/m. Bolmann-cv filter (slika 111. a in h): Imamo železni rezervoar, ki pride v spodnjem delu v ...V sredi je .ver¬ tikalna. cev, ki se v sredi dviga. Slika 111.)a b.;Tloris: s - surova voaa č ■= čista voda u - umazana, voda ; . p = p.er.f orirano cev j e t-i -Odči -s 'OO Uporablja se komprimiran zrak. Namesto porforirane pločevine-, uporablja- perforirane cevi. Je to sistem cevja. .Sko¬ zi te cevi se odvaja filtrirana voda. V notranjosti imamo še en pretočni venec .Notranjost tega sistema je izpolnjena s' peskom., Ta filter združuje v se bi. čistilno napravo za pesek, ki p po¬ dobna napravi za p ran 3 s peska in pa lunkci^o rap danega, fjitra.. Voda se dovaja v venec, izstopa, se iiltr.ira skoz; pesek ir sko¬ zi perforirani cevni, sistem se odvaja, prečiščena voda. ;.\egene— raci i e '.obstoja v sledečem- Bcvod surove vodo se zapre... Odpre. , se dovod vode pod tlakom od Spodaj. Po centraliij. cevi gre. vodi Nastane srebanje. Pesek vslod velike kohicitete dna navzgor, nade na dno in se 5 potem zopet dviga. Znesek je v cirkulaciji. 60 Nečista voda se dvigne tako visoko, da se zbira v pretočnem vencu in se potem odvaja. S povprečno filtracijo se večji del snovi lahko izlo¬ či. Ni pa tako visok efekt kot pri počasnih filtrih. Doda se^ za¬ to še kaka druga metoda čiščenja vode, če je to seveda potrebno. KEMIČNE METODE. Raztopljene snovi v vodi je treba odpraviti s kemič nimi metodami. TRDOTA VODE. Ta se da zmanjšati, oziroma odstraniti z dodatkom gašenega apna in sode. Druga metoda uporaolja dodatek Na hidrok¬ sida. Uporabljajo se aparati raznih firm. Reduciranje trdote ne prode v poštev v večji meri za vodopreskrbne naprave, kvečjemu, da se trdi vodi primeša mehka (Beograd). Uporablja se predvsem za vodo v parnih kotlih ter v industrijah, ki so navezane na mehko vodo. ŽELEZO. Železo kvari zelo pogosto kvaliteto vode. V vodi je raztopljen Te oksidul. Ko pride taka voda v dotik z zrakom, se oksidira in tvori se Pe oksid. Veda postane kalna in izloča¬ jo se rujavi kosmiči. Voda dobi neprijetno barvo. V tovarnah in industrijah je taka voda neuporabna. Izločijo se te snovi, če se voda energično zrači. Imamo razne načine; 1. ) Voda se razprši. Iz večje višine pade v obliki dežja. To metodo uporablja Oesten. 2. ) Curljanje. Če vzamemo materjal, ki ima veliko površino in pustimo skozi njega curljati vedo, pride voda tudi v dober kontakt z zrakom. To metodo uporablja Piefke. Vse te metode potrebujejo umetno dviganje vode. Prezračena voda se sendimentira in se mora potem filtrirati, da se kosmiči izločijo. Kot materjal za tako fil triranje se uporablja le debelejše zrno. Brzina filtriranja je 1 m na uro. Ti filtri se regenerirajo na ta način, da se tok vode pošlje v obratni smeri in se materjal, ki se je pri filtriranju nabral, odplakne. Zelo ugodno učinkuje mehanično mešanje peska. Piefkejev aparat: Imamo posodo, v kateri je perfori- rana stena in debelejša plast poroznega materni a o c* d o lyo c DaK ma~ terjal se zelo pogosto jemlje koks, potem opeka, včasih les' (deska), žlindra, steklo,itd. Dovod vode je odzgoraj. Voda se s pomočjo perforirane plošče razdeli, da curlja piTmater- jalu in skozi materjal. V spodnjem prostoru se voda zbira in odvaja. Ko ks Ima t o lastnost, da na njem ostane• velik del Slika 112 r- T*r- koks, žaganje, ali'kaj- sličnega -".nw£rr; "1 r ZC3ET kosmičev. Voda se pa mora potem še filtrirati. Površina takega apaiata je precej velika, katerjal se sendimentira na zrnih. Oe se hoče ta materjal odstraniti z zrn, se odtok vode zapre, voda se nabere v materjalu. Ko je posoda polna, se'odpre zasu- nek za umazano vodo. Voda odteče z večjo brzino in vzame do- tične sendimente s seboj. To je odprt aparat. Uporabljajo se tudi zaprti aparati. 3.) Tretja metoda je, upihavanje zračnega toka. Voda se napelje v bazene. Po dnu so položeni cevovodi s komprimiranim zrakom, ki uhaja skozi vodo in jo energično zrači. v v Mn BIKARBO NAT I. Se tudi izločijo s pomočjo energičnega zračenja. PR OSTA 0BL BK CE7A KISLIMA . . . Postane tudi neprijetna. Odstranimo jo tako, da vodo odcejujemo skozi mranorne filtre. Apnenčevi karbonati sprejema¬ jo C0 9 , se tope v vodi. Tvorijo se bikarbonati, trdota vode narašča. ZBOLJŠANJE PITNE VOLE. *■ ■ ■ ' ■ ■ -- " ■ w " '" r ? ™ v Nekatere vode vsebujejo organske snovi. Te organske snovi se dajo reducirati v glavnem na nizacaje ali 2.) s kiorovanjem vode. dva načina: 1.) potom ozo- OiZONIZACIJA. o 0 c on ( o ) se tvori prx električnem, izprazujevanju. 0 c on bakterije uničuje, organske snovi pa oksidira. Potrebna s napeljava visoke napetosti 10 - 15.000 Voltov, letalne, plošče se. vežejo s poli izmeničnega toka. Skozi medprostor je napeljan zračni tok. Elektrika se izpraznjuj- skozi zrak in ga ionizi¬ ra. V zraku se tvori ocon. Računa se ponavadi, da 1 HP, produ¬ cira 25-30 gramov' scona. Ea Im., vode se porabi, ponavadi 12-13 g ocona, n zoniz Spodaj zrak vsx iran zrak je napeljan skozi takozvani stereliza- rooa, zgoraj izstopa. /c da mapija omoži stru- ieor. 62 KLOROV ALJ JE VODE» V novejšem času je postala zelo popularna metoda klo- rovanja vode. Vodi se dodaja klor. Uporabljali so to Amerikanei, Čez 75 io prebivalstva U.S.A. .pije klorovano vodo. Kemični proces pri tem je sledeč: HgO + Clg = HC10 + HC1 To je prva faza. HC10 je zelo labilna in razpade ha HC1 in 0. V vodi se tvori torej na eni strani solna kislina, na 'drugi pa 0, ki se oprošča in statum nascendi in. se uporablja za oksidiranje in uničevanje bakterij. HC1 deluje na Ca,Mg in Ea Spojine. Tvorijo se kloridi in ogljenčeve kisline. Poraba klora je od 15 miligramov navzgor za liter, in sicer se ravna po kva¬ liteti vode. Dodatek klora je treba dozirati take, da voda nima neprijetnega duha po kloru. Tudi po Evropi je klorovanje razširjeno:Pariš, London, Hamburg, Praga,itd. Pri nas se poslužuje klorovane vode Beograd. Klor se proizvaja v Jajcu. AK0MU1ACIJA VODE.. V glavnem je naloga nabiralnikov, da izravnavajo razliko med dotokom in porabo vode. Ijihova funkcija je časovno lahko določena na en dan ali pa lahko cele na več mesecev. Po¬ navadi se grade nabiralniki za dnevno potrebo, le v krajih, kjer vlada večja suša (Cetinje, Hvar), se zgrade nabiralniki za več mesecev. VSEBIEA REZERVOARJA . Za odmero vsebine rezervoarja je merodajen dan naj¬ večje porabe. Vsebovati mora rezervoar vsaj toliko, 'da se krije takozvana fluktuaci'ja. V rezervoarju se začasno zbira tista vod¬ na množina, ki se sproti ne porabi. To je fluktuacijška vodna množina. V urah, ko dotok prevladuje porabo, se voda nabira, v urah nezadostnega dotoka pa odteka. Na drugi strani igrajo re¬ zervoarji veliko vlogo pri gašenju požarov (ki se jih lahko predvidi). Za gašenje istih se mora rezervirati v rezervoarju poseben prostor. Za gašenje imamo hidrante, ki dajo normalno 5 1 vode na sekundo. Trajanje požara se predvidi.na 2 - 4 ure. To je čas gašenja. Čim večja so poslopja in čim večja je njih gorljivost, tem več vode porabimo pri gašenju. Bolje' je posta¬ viti hidrante na manjše razdalje in naj. njih medsebojna razda¬ lja ne presega 100 m. Okrog beograjske opere ie razpostavljenih 14 hidrantov. V velemestih se' 'poslužujejo ^ečjih tip hidrantov, ki dajejo 10-20 1 vode na sekundo. Pri zelo velikih napravah vsebina za požar ne igra prav velike vloge.Važnejša pa je ta 63 množina vode za gašenje požara v manjših krajih, kjer so naprave manjše. Treba je predvideti še rezervoar, če izostane dotok (vsled reparatur., itd.) . Ta doba vari ra od 6-.- 12 ur, Manjša me¬ sta bodo imela relativno večji rezervoar, večja pa relativno manjšega, V manjših, mestih • je navadno vsebina rezervoarja enaka .porabi$dne v a manimalnega .konsuma. Eri večjih-mestih, pa gredo navzdol. Sicer to zelo varira. Nemška mesta imejo rezervoarje povprečno odmerjene na polovico dnevnega maximalnega konsuma. V posameznih ..slučajih gredo tudi zelo nizko. Mesto Mohensalza ime nabiralnik samo za 4 /o mazimalnega dnevnega konsuma.. (Ha j brž e imajo močan dotok vode).' Namesto nabiralnikov, imamo lahko večje število strojnih agregatovp da se z njimi prilagodimo porabi vode. Dresden ( čez. V2 milijona prebivalcev) .... 21 Bresslau ( čez VZ ” ) . . Berlin . (. čez 2 " ) . , ■'/o v rezervoarjih ?! 22ft " 75/o " LEGA R EZERVOARJA, Naloga■rezervoarja je. da izravnava razliko med po¬ trebo in dotokom Vode. Zate je njegova naravna lega v centrumu konsumnega paročja . Na razvodu vode se na ta način veliko pri¬ hrani. Pri večjih-napravah je potrebne upeljati tudi večje šte¬ vilo nabiralnikov-. Ti se razdele po konzumnem področju, da na vsak nabiralnik odpade-’njegovi vsebini primerni del konsumnega področja. Več je 'Število nabiralnikov da.shatho večjo sigurnost v obratu in zmanjša, stroške za cevovode. ' : VIŠINSKA LEGA REZERVOARJA , ■' ■ Normalno se uporablja litoželezne . cevi . ki so'nor¬ malizirane ha tlak 10 atmosfer. Radi...tega naj-Po višinska lega rezervoarjev manjša kot 80-100.m nad. najriižjo točko cevovoda. Kjer to ni mogoče, je priporočljiva .-delitev v- tlačne cone z več nabiralniku.; ' Ka višinsko lego rezervoarja vpliva , tudi način dovajanja /ode.' Če so viri vede tia primerni višini in imamo dovolj padca na razpolago, je dobro tam postaviti rezervoar, to¬ da ne nad .100' m.. Če pa imamo umetno dviganje vode, je postaviti rezervoar Čim nižje, toda ne pod 40 m. Za končno lego rezer¬ voarja je odloči j na ekonomija. Ea eni stkani imame investicije za cevovod (tem "išje, čim nižje je lega rezervoarja), na drugi strani pa obratovalne stroške (sc tem višji-, čim višja je le¬ ga, rezervoarja). Pri manjših napravah se rezervo? kor lokalne terenske razmere to zahtevajo. deo , ka- 64 VRSTE NABIRALNIKOV< Nabiralnik lahko izvršimo na različne načine: 1») Terenski nabiralniki: Vodna gladina se neznatno loči od višine terena. 2.) Podtalni nabiralniki! Se nahajajo pod terenom. Uporabljajo se ne pogosto. To so bolj redki slučaji. Slika 113. 3.) Tretji način se uporablja tam, kjer rimamo viso¬ kih točk, to je v ravnem terenu.. Voda se umetno dviga. Tu po¬ ljubno volimo mesto, kjer lahko rezervoar gradimo. Pri teren¬ skih- rezervoar jih tega ni in smo vezani na gotovo mesto. Slika 114. f S “1 TU1 11 KJE M J SE R EZERVOA R GRADI ? 1.) Lega pod kons.umnim področjem. kiu-t tj ta uo uok m poraba vode enaka. V uri maximalnega kon— znma ima gladina v rezervoarju vmesno lego (delna izprazni¬ tev) .Analogno j e v uri minimalnega konzuma (delna napolnitev) 65 : 2.) Lega za konzumnim padročj em. Slika 116 rezervoar. := za tlačna linija minimalnega kon- . suma,: V . prvem slučaju priteka .vsa veda, ki. jo porabimo o.d , ene strani (nabiralnikJ. t drugem slučaju pa imamo Z .ene., strani. : konstanten ; ali spremenljiv dotok vode, na drugi .strani .pa dobimo vodo ,iz ..,,; rezervoarja. Pri maximalnem konsumu bomo imeli dotok od obeh .......- strani. V času minimalnega konsuma se bo voda akomuiirala v re¬ zervoarju. Tlačna linija se bo v tem-slučaju konstantno dvigala od rezervoarja do zajetja. V Času maximalne porabe bo imela tlač¬ na linija močno konkavno obliko. Ako je konstanten dotok, mora¬ ta biti liniji pred konsumnim področjem paralelni. Ta dispozi¬ cija ima to prednost, da so dovodi manjši kot v prvem slučaju. : Š e' b od j ugodna lega je,‘če imamo večje število re_- zervoar j ev. v °arju. Rezervoarf.-R-, mora biti višji kot--R^. la vsak nabiralnik Ve lja izrazi (Q d - Q ) ‘dt - F.dh, oziroma njegov integral 'in vsano konzumno področje izraž: Q d - q.g = p. Ako nam je znan ^°t°k in znana poraba vode p kot funkcija ČUsa, lahko zasledu- Jemo sukcesivno potek cirkulacije in akomulačije vode. Pri večjan evi la nabiralnikov, bodemo ugotovili, da niso vsi rezervoarji "■ sočasno polni ali prazni, toda časovna razlika ne bo velika. I 66 KONSTRUKCIJA N ABIRALNIKOV . Večji nabiralniki s večjo globočino so lahko odprti. Manjši in pa plitvejši so pa iz higijenskih in praktičnih ozirov pokriti. TERENSKI NABIRALNIKI.- strop. Elementi so: dno, stene ( ki so večinoma vertikalne) 'Ponavadi se najprej izvrši okolno pokončno zidje. Debelina tega zidovja je odvisna od terena, v katerem se gradi. V skalnatem zdravem terenu se debelina reducira na minimum 30 cm, če je gradivo beton, 50 cm, če gradimo v kamnu. V meh¬ kejšem terenu je vpoštevati pritisk vode in zemlje, ter reak¬ cije stropnih konstrukcij. Globočina varira od 2 - 6 m. Pri večjih nabiralnikih je ponavadi 4 - 5 m. To jev zvezi z ekomo- mijo naprave. Na eni strani so stroški funkcije koristne'vi¬ šine, na drugi strani pa funkcija koristne ploščine: dno in strop. S = P 1 (h) + P 2 (f) V - f.h Iz tega poiščem lahko S minimum. POKONČNO Lega pokončnega' zidovja., je ali vertikalna ali pa nekoliko nagnjena, posebno v skalnatem terenu. V spodnjem delu zadostuje relativno tanjši zid. To^e v zdravem terenu. Slika 118. K. lAo . V slabšem terenu prevladuje ponavadi pritisk vode in se profil razširja proti dnu. ' Slika 119. STROPNA KONSTRUKCIJA'.' 1 ■' ■ .67 J* V..;. A -* Stropna konstrukcija je lahko izvedena v obliki obokov (cilindrični oboki,; dvosmerni oboki /kupole/,itd.) ali kot ravni strop, kot nosilna plošča 1 oziroma kot plošča med no¬ silci. Kot nosilci se lahko.uporabljajo traverze ali se pa iz¬ vrši žele z obet on-ska konstrukcija. Strop je precej obremenjen, ker pride nanj nasip iz zemlje, 1 m debel, kot temparaturna zaščita. Zato razpetina iie Sme biti prevelika. Pri obokanih konstrukcijah se gre z razpetino do nekako 4 -m. Ce imamo oboke, se ti opirajo, na' zid je., V skalna¬ tem terenu se. to .prenaša direktno ; na : -skalo 1 . v ne skalnatem tere¬ nu pa se forma oboka prelije v zid. .t Slika"120. Temeljna slika.je pravokotna ali okrogla-, event. poligonalna. Manjši rezervoarji imajo ponavadi en 'prostor za vodo, večji so pa' dvo- ali večdelni, kakor prinaša'; to njihov naravni razvoj. če.imamo■dvodelno konstrukcijo, imemo vmesni zid, ki mora biti dimenzioniran tudi na enostranski vodni pritisk. Za stropno konstrukcijo potrebujemo gotovo število podpor'. Te podpore lahko -dosežemo'ha' različne načine. Kot opora, služijo lahko tanjši zidovi-, ki so .tako razvrščeni, da voda ne stagnira. Ti 'zidovi so relativno tanj ši.,'samo'da-lahko prenesejo obtežbo stropa. Namesto masivne stene, imamo lahko tudi razčlenjeno ste¬ no . Slika 121, n v« i p o ■ 4 “ v kamnu, 68 Slika 123. Zidano v betonu: Stebri s tanko ločilno steno, ki omogoča cirkulacijo vode. Izjemoma je rezervoar tudi drugače premočrtno manjkuje prostora. ome j en ako pri- Okrogla oblika ima prednost, da potrebuje relativno manjšo množino materjala. Izvršitev iste pa je nekoliko težja. Zelo pogosto se izvršuje konstrukcija iz armiranega betona. Slika 125. Dvodelne oblike: Srednja stena (s) mora biti precej močna ali močno Vsak oddelek je ločena konstruktivna enota ter se da 69 ARMI RANO- BE T ON S KE STROPNE ...KOKSTRUKCI JE. Uporabljajo se lahko debelejše plošče brez reber pri manjših razpetinah, pri večjih razpetinah pa plošče z rebri. Ta rebra so lahko samo v eni smeri (enosmerna rebra) ali pa v dveh smereh (dvosmerna rebra).\ Slika 127. / a.) Enosmerna rebra r- /A j i • l« i b.( :Dvošmerndt rebra'. V novejšem času se večkrat uporablja brezreberni stro ki počiva direktno na stebrih. Glava stebra se v tem slučaju počasi razširi in preide v ploeco. Ploščo je' treba armirati križema. Slika 128. Z2 W 22 m TZZL i 1 i I S! !; :• i i □ i Včasih se poleg navadne uporabi še diagonalna armatura (d). Vsak element plošče ima dvosmerno deformacijo KOMORA Z A MANIPULACI JO.. .. L - - Vsak rezervoar mora imeti še posebno komoro za mani¬ pulacije. Ta se lahko prizida izven glavnih kontur ali pa se vrine v glavno konturo. Vsi cevovodi po, napel j-api najprej Pč' manipulacijsko komoro. Tam je disponiran poseben sistem 'Ar¬ matur, s katerim se potrebne manipulacije lahko izvrše. Slika 129. d = dovodna cev 0 = odvodna cev 1 - izplekovanje in pretek z = zasunek 70 Odvodna oev mora biti razmeroma nizko postavljena, ker mora omo¬ gočiti popolno izpraznitev rezervoarja. Tudi dno mora nekoliko viseti v smeri iztoka, da se olajša periodično čiščenje rezer¬ voarja. Slika 130. p = poglobitev, k = koristna višina Ta poglobitev ima namen, da cev ne leži popolnoma na dnu, ampak nekoliko višje ter, da olajša čiščenje rezervoarja, oziroma odstranitev sendimentov. Slika 131. i = izplak o vali: a cev Predvideti moramo še pretočni rob, za slučaj f če vo¬ da v rezervoarju preveč naraste. Ta rob združimo z izplakovalno napravo. Poleg takih pretokov se lahko uporabljajo tudi posebne lijakaste- cevi.(slika 133). Slika 133. t •v 71 . Slika 134, r = rocai k - konus Pri manjšin rezervoarjih, sta včasih pretek in izpraz nevalnifc združena. (Slika 134). Izpraznjevanje se izvrši na ta način, da se pretočna' cev,' ki zapira izpraznjevanje, dvigne. Pretočna cev. ima spodaj'konus, ki se prilega koncu šobe in sten Zgoraj je pretočni rob in ročaj. Za to, ali napravimo eno- ali večdelen rezervoar, je merodajna vsebina' 25" m3 * -Manjšega rezervoarja kot 25 mo ne 'iz¬ vršujemo dvodelno. ; - ’ ne konstrukcije ■’ ' LŽGA ^Q I)NE 3-PAPINE . 7 lega vodne gladine v rezervoarju je odvisna od strop rije. Lega maximalne vodne gladine je sledeča (slika 135). Slika 135. a.) Segmentni obok b.) Polkrožni visoki c.) Armirana be¬ tonska kon¬ strukcija Y/ -lOcm •ZRAČENJE REZERVOARJEV. " Zračenje rezervoarjev moramo predvideti radi kro¬ ženja araka. Ra-najvišjih točkah se postavijo zračne cevi.. Rimajo pa te cevi kakega pomena, glede osveževanja vode.. Imajo samo ta pomen, .d? ko se rezervoar; Prasni, oziroma : polni, da lahko zrak prihaja in odhaja. Odprtine morajo biti'opremljene z gostimi mrežami, da se ne zavlečejo v rezervoar-..Živalice. Pa¬ ter j al zračnikov je lahko kamenina, železo ali kaj podobnega. Zračniki naj bodo tako konstruirani, da je nemogoče zlo ono onesnaženje ali zastrupij er j e vode. 72 OSVETLITE? REZERVOARJEV?, Osvetlitev rezervoarja .hi ravno nujno potrebna, je i pa vendar dobrodošla. Luč lahko dovajamo potom posebnega jaška. VODOTESNOST REZERVOARJEV. Pri zidanih rezervoarjih se uporablja hidravlična malta (cement). Vodotesnost se doseže z vodotesnim ometom. Vo¬ dotesni omet sega ponavadi 10 cm nad-gladino vode. Zlasti po dnu, kjer se hodi, se da nekoliko debelejši omet. Na stenah za¬ dostuje debelina 15-18 m/m. Bovprecno je razmerje 1:2 ( 1 del cementa, 2 dela -peska ). Začne se smatrati n.pr.z 1:3 in se pro¬ ti notranjosti pride do 1;1, na vrhu pa se praši še s čistim cementom. Ha dnu je vodotesni omet debel vsaj 30 m/m. Proti pro¬ diranju vode skozi strop, dobi ta vodotesni omet in po potrebi se izvrši lahko še primerna izolacija stropa (asfalt). DNO REZERVOARJA. ' Dno rezervoarja se lahko pritegne v nosilno.konstruk¬ cijo ali pa ne. Odvisno je to od dopustne obremenitve tal. Pri slabih tleh pritegnemo dno v nosilno konstrukcijo. V takem slu¬ čaju se izvrši najprej e plošča in potem pokončno zidovje. Dru¬ ga možnost je, da.se najprej izvrši pokončno zidovje in naknad¬ no šele plošča. V tem slučaju lastno težo zidovja, stropne kon¬ strukcije in nasipe prenašamo direktno na fundament glavnega zi¬ du. V takem slučaju prevzame dno samo lastno težo in težo vode. Oe dni počiva na skali, se teža prenese na skalo in dno ne utr¬ pi nobenega upogiba. V tem slučaju bo dno rezervoarja tanko. Ge -je pa podlaga podajna, bi se pri polnem rezervoarju plošča posedla; pri nepolnem rezervoarju bi se pa zopez deloma povrnila v prejšnjo lego. Plošča bo utrpela gotove deformacije, ako je v zvezi z vertikalnimi stenami. Pri majhnih razpetinah se dno ve- Slika 138. 73 že s steno in se robovi dna zaokrožijo. Pri vmesnih razpetinah je pa priporočljivo izvršiti vmesno fugo. Pri večjih razpetinah so razpoke neizogibne. V takih slučajih se uporabljajo zaprti stiki, ki ; jih napolnimo n.pr. z mehkim asfaltom ali premostimo z metaln&.-piočevino p Pe imamo velike rezervoarje (čez 15 m razpetine) je vedno nevarnost, da nastanejo v zidovju, dnu in srropu/vsled krčenja betona. Predvideti je zato dilatacijske stike. Veliki rezervoarji se izvajajo zelo pogosto tudi kot odprti rezervoarji. Njihova globočina je potem ponavadi večja, in sicer 5-6 m. Ekonomija igra tukaj svojo vlogo. Čim večja je globina, tem manjši je potem vpliv temparature. Taki rezervoarji' so predvideni v velikih mestih. II.pr. v Parizu študirajo sedaj napravo velikega odprtega rezervoarja za shranjenje podtalne vode is področja Loire. Ta nabiralnik bi imel vsebine 1 miljon m3 VIS OKI NABIRALNIKI Ali NABIRALNIKI, NA . PODSTAVKU. Izvršujemo jih tam, kjer ni mogoče najki .pripieme na¬ ravne višine. Podstavki sb lahko zidani, everit. šelesobetonski; pa tudi železo se zelo pogosto uporablja. Nabiralniki sami so ponavadi železni. pa tudi železobetonski. Pravokotna oblika je mogoča pri manjših nabiralnikih. Uporablja se litoželezne plošče, ki se združijo v stene. Vodni pritisk prevzamejo posebni nosilci ali pa posebne vezi. Slika 139. Potem imamo kovanoželezne rezervoarje. Sestavljeni so iz plošč. Imajo zaokrožene ogle. Robovi so .Lahko še pojačani s kotnim železom. Tak rezervoar počiva potem na večjem številu nosilcev. Slika 140. 74 Bolj ekonomični so rotacijski rezervoarji. Njih se stavine so: cilindri, stožci, del stožca, krogle, del krogle, je viseče. Slika 141. Slika 142: Rezervoar z dnom v obliki polkrogle >nrr*M u_ L. Rezervoar počiva lahko čisto na robnem obroču ali pa na ožjem obroču. Slika 14*r a ■ Pri kompliciranih, takozvanih Intze-jevih profilih,, se mesto kroglastega dna uporablja stožčasto dno. Slika 143 ' ' c.) Pri prav velikih vsebinah pa ta■forma ni ugodna, ker ne dopušča prevelikih razpetin. 7 Ameriki imajo sledečo konstrukcijo: Dno je sestav¬ ljeno iz radialnih elementov. So to nosilci, ki imajo radialno lego. Ti nosilci počivajo na posameznih stebrih in na. enem centralnem jašku. Imamo lahko eno ali več vrst stebrov, kakor je pač dolžina teh nosilcev. 75 \nies med nosilci je razpeta pločevina take, da imamo viseče dno. \ " \ j , /• A : //;' i . /.' ; \ DIMENZIONIRANJE: IN STATIČNI PRORAČUN. Upoštevati moramo sledeče silep pritisk vode, teža, pritisk vetra (radi veego višine). TEMPERATURNI VPLIVI. lastna. Ščitimo.se s primerno izolacijo. Ta izolacija se ali nanese direktno na 'stene rezervoarja (heraklit, plutovina) ali na., • Mo, zervoarja samega, Slika 146. -J Vi V - Stolp sam se potem lahko izrabi še v druge namene: kot razgledni stolp; ali v notranjosti, če je stolp širji, za stanovanjske s vrhe, za. gasilstvo, itd. 76 STATIČNI PRORAČUN. Glej knjigi:"Die Berechnung ebener und gekrumter Be~ halterboder" : Forchheimer Philipp, "Berechnung von Behaltern": Poschl. V glavnem je vsak, rezervoar statično nedoločena kon¬ strukcija. Natančno preiskovanje je zelo zamudno. Zadovoljujemo se z aproksimacijami.'Kako daleč gredo te aproksimacije je odvis¬ no od slučaja, če imamo n.pr.železni rezervoar, so stene nabi¬ ralnika relativno tanke in se torej lahko suponira, da niso zmožne sprejemati kakih posebnih momentov. Suponiramo, da v ste¬ nah sploh momenti nastati ne morejo. Vsak element stene spreje¬ ma samo napetosti, ki so po debelini stene enakomerno porazde¬ ljene (nateg in tlak). To je prva aproksimacija. ' V splošnem razmotrivamo dva karakteristična: reka. Pločevina rotacijskih rezervoarjev je lahko zakrivljena enosmer¬ no ali dvosmerno. Pločevina je zakrivljena v meridijanskem rezu in v rezu normalnem na prvi rez..Oba reza imata skupno normalo na steno rezervoarja. R_ Slika 147. Meridijanski rez: m radij meridijenskega reza. Slika 148,: Rez tv na meridijanski rez. £ rtn Naš element je torej: Rd^> . R^dtp. Na to ploskev pritiska voda: p.Rd^ 5 . R^d^ Vzamemo še naprezanje v pločevini: Imamo naprezanj: v dveh smereh. Njihova rezultanta je nasprotno usmerjena pri¬ tisku. Ta rezultanta je enaka: J = debelina pločevine Raij> . J m »-d N p : prvo -naprezanje- y. J •S.d (P : drugo naprezanje Rdtp . ci . <5* m » d^+ R^d^ - ^ = p.Rdcp R m dxp ■ 77 Oe kraj šamo,dobimo: d . C n , J . H"“ 'E' m r O P •Izračun napetosti začnemo na rezu s stožcem normal« Slika 150 S 4 n 2r W fc> . b 7n -sin x = T (teža vodnega telesa nad stožčastim, : 11 ■ . rezom in lastna teža) To je prva aprcksimacija. Do druge aproksimacij e pridemo , če upoštevamo tudi deformacijo, ki pri tem nastane. Kjer pride pločevina skupaj, je deformacija ista. če-j o računamo is cilindra ali iz dna same. ga. "e to ni, je tukaj sila, ki se prenaša« Tretja aprcksimacij a je, da smatramo naše konstrukcije za zadosti toge, da prenesejo tudi momente K Vkljub, temu pa-sapo niramo, da je debelina sten se relativno majhna. OBROČ PRI KELBZNIH EEZSRTCARJIH. Obroč ima namen, da prevzame hcrrccntalno reakcijo, ki jih prinašajo sestavni deli, zlasti dno. Na podstavek se pre- . naša jo le vertikalne sile, .. ' Slika 151. ! ' / i i .J - Trrrna i d če imamo Intzejeve forme, kjer se dno lomi, se prenašajo sile na obroč od obeh strani in se hordcortalne komponente medseboj¬ no komp#nizirajo. S tem si precej prihranimo na'obroču. Slika 152. "bf Pod obroč pride ponavadi, če.imame spodaj zidje,plast iz tesanega kamna. To vsled pega, kol. se rezervoar prazni in polni in se obroč deformira. Včasih/dobi obroč svoje posebne ležaje, ki omogočajo majhen-premik in vsled tega podporno zi¬ dovje nič ne trpi. Obroči se konstruiraj o iz profiliranega ž.e- 78 leza: stojne Slika 153.: pločevine, kotnih želez in'različnih pasov. Ako je dno med obroči viseče, prinaša nateg. V obroču nastane tlak. Obroč ima tendenco, da se skrči. Temu primerno ga je dimenzionirati. Šele s posredovanjem obroča se prenaša¬ jo sile na podstavek v vertikalni ali v skoro vertikalni sme¬ ri, kakor se pač potrebuje. PRITISK VETRA. Ce je podstavek zidan, imamo približno iste razmere kot pri dimnikih. Na vrhu imamo relativno večjo vetru izpo¬ stavljeno ploskev. Zidani podstavki imajo koničaste obliko. ■Kot tloris se uporablja krog ali poligonalni obris. Imamo lah¬ ko masivno zidje ali razčlenjeno v stebre in polnilno zidje. DOSTOP V REZERVOAR. V zidanem podstavku se narede primerna nadstropja in povežejo s stopnicami. Če širina ni prevelika, se stopnice lahko izvedejo periferalno. če je rezervoar zelo širok, damo spiralne stopnice in jih namestimo centralno. Dostop v rezer¬ voar j.e lahko različen. Ali ga izvršimo centralno: Imamo še Slika 154. poseben cilinder, vkaterem je lestva ali polžaste stopnice. Ali ga izvršimo iz medprostora. Kot kritje rezervoarja se uporablja streha. Ta je lahko konus ali kupola. V gotovih slučajih se uporablja še lanterno za zračenje. Včasih jena vrhu še razgledna terasa. 79 ZVEZA REZERVOARJEV S.CEVOVODI, V. - Poskrbeti se mora s a dotok, odtok in pretek vode. Odtok ijip.doto-krse v gotovih slučajih lahko združi. Preskrblje¬ no mora biti tudi. za izpraznjev.an.ie .rezervoarja.. Cevovodi, ki . . v*. moTajo biti predvideni so pricrj eni h?, 'Stene rezervoarja/ s kompenzacijskimi kosi, da ne bi : utrpeli'vsked deformacij. v / Slika, 15.5h ' \ Slika 3 56. REZERVOARJI IZ ARMIRANEGl BETONA. Uporabljajo se večinoma forme, ki odgovarjajo želez- -nim- rezervoarjem,’zego to vihti spremembami. Oblika je večinoma okrogla, tu pa .tam poligona! ia.~ lažja izvršitev dna je, če se dno izvrši ravno in počiva, na sistemu nosilcev. Dno počiva na posebnem stropu. Slika 157. p = periferalna podpora j ! p o = centralna podpora Dispozicija podpor: Dri manjših.rezervoarjih shajamo samo : s' periferalriimi 'podporaminajmanj 4., Pri večjih rezervoar jih uporabimo' še .centralno podporo. , ■ Slika 158. I 80 Oe imamo.še centralno podporo, lahko vežemo nosilce tudi radialno. Srednja podpora je lahko tudi votla in se jo lah¬ ko izrabi za dostop, Slika 161. Pri še večjih razpetinah pa se poslužujemo še drugega Vedno je princip: Izvrši se najprej ena nosilna ploskev in nato dno', ki ni treba, da bi bilo močno, samo da je vodcne- propustno. Poleg ravnega dna se pogosto uporablja tudi izbočeno' (slika 165.), event.lomij eno dno (slika 164.), ki mora biti opremljeno z armiranobetonskim obročem. Slika 164. Slika 165. 81 DOVOD VODE, Voda de lahko dovaja na različne načine, bodisi s ce¬ vovodi (tlačna ali sesalna napelj-aVa) ,'aDi 'pa gravitacijskim po¬ tom s kanali» c roma rovi (da se voda ne -onesnaži) „ Take napra ve so poznali že Rimljani 4 '.v • V\ n pROFInl KANALOV ‘ ZA DCfTOplvODEk "lika 166,iRimski profil. icqua‘Marcia; padec 1;4Q00.« .Taki .pro inli so tudi v Splitu." ■: Bologna ima v zdravi skali izsekan profil brez vsakega zidja. Slika. 167i n Dmia;jske. napeljava ima sledeči profil: Vodi ta napeljava. 1.3 m3 vode' na sekundo .... New-Yorški vodovod se tudi poslužuje rovov, oziromakanalov, ki so položeni v okope in zasuti. Slika 168.: Grojdon - New--Ycrk; Mestoma je ta' profil .popolnoma okrogel (slika.168.b).padec . 46 ^ 0 . Slika 168,b ; 4'\0 'd O ' 3 O /rx Napeljava Catskili( : Ner-York dodbližno TŠn'km dolga, se v utopih poslužuje p^ajabo ličnega profila-,-.Vodna' množina j e 22 ra3 na sekundo. (Sli'-a J'69), ;v : f v - -*- / \ \ 1 j :5-io 1 \ i t I 82 . Slika 169. Za novi New-Yorški vodovod se dobavlja površinska voda iz dveh sosednih rečnih področij. Zvezo tvori predor, ki je dolg 29 km in imasledeči profil: Slika 170. . c .. \ ] )T*gi stik: c) Priostrena cev: 33 Les., ki pride v poštev, je: smreka, bor, jelki CEVOVODI IZ DRUGEG/ MATERIALA, Pri starejših cevovodih so se dostikrat uporabljale kameninaste ali lončene cevi. V novejšem času pridejo dosti v poštev betonske l, za manjši tlak) in žele zobe tonske cevi (za večji tlak). ŽELEZNE IM JEKLENE CEVI. .. Litoželezne cevi še uporabljajo zlasti za manjši 'tlak. Mermali z lian e so za pritisk 10 atmosfer. Železnim cevem,- v no¬ vejšem času dobro konkurirajo jeklene cevi. So relativno laž¬ je, fabricirajc se vvrelafivno večjih dolžinah ter je pri nhih • . n ^ v - P manj stikov. Uporabljajo se tam, kjer/transport težak in zla¬ sti v nezanesljivem terenu (plazovit teren)Jeklene cevi po¬ trebujejo še posebne zaščite. Od znotraj pride katran, od zunaj pa so- prevlečene z juto in še enkrat katranirane. Zlasti pri manjših profilih se- dajo jeklene cevi tudi^mrzlo "kriviti. POLAGANJE ŽELEZNIH CEVOVODOV Cevi 's ep ve dno polagajo 'na; 'ra/nc In trdo podlago. V zem¬ lji to ni težko doseči. Dno jarka.-..'mora biti popolnoma enako¬ merno. V skalnatem terenu se pravilno dno doseže na ta način, da se prekrije dno z drobnejšim materjalom. (Slika 171). To je potrebno že iz tega razlega, ker je pri stikih potrebna še naknadna poglobitev.(slika 171.a). Slika 171. Slika 171.a) -O— v Normalno se polagaj o.cevi s šobo . S eikovanj o se iz¬ vrši na ta način, da se šobe primerno zapredejo s katranj eno konopljo, ostalo pa se zalije s svincem, Paziti je posebno pri lomih (krivini). 84 cn 4 v,-j i >7 o vm _Ljn_ci _L i 6 , Slika 173.a) Orodje za tlačenje konoplje v til b.): Orodje za zabijanje svinca: \\ h i i V v Poraba konoplje in svinca je tudi normalizirana. Po¬ trebuje se namreč ponavadi po teži 10-krat toliko svinca kot konoplje. Za dela pod vodo je mesto vročega in tekočega svinca uporabljati svinčena volna ali svinčeno predivo. Postopek je enostavnejši in se tudi v krivini dobro obnese, ker se predivo lahko zabija v tankih plasteh. Za posebno visok tlak navadne šobe ne zadostujejo več ker je svinec relativno mehak in ga voda lahko iztisno. Y takih slučajih se uporabljajo pojačene svinčene šobe. Slika 174. Ge še to nezadostuj e, se n.pr. pri tlakih od 2o-6c atmosfer uporabljajo še pomožne prirobnice. Te prirobnice imajo Slika V zvezi z armaturami se uporab¬ ljajo skoraj izključno prdrob¬ ni eni stiki. dajne temperaturno razmere. Na eni strani jo globočina mraza odločilna, zlasti v severnih krajih. Tu so gre 1.20-1.50-2,00• globoko pod toren. Sprememba temperature je odvisna v glavnem od srednje globočine, posebno pri neenakomernem terenu, od dol¬ žine cevovoda, 'od premera in od brzine, s katero se voda giblje. Na drugi strani pa se želi temperaturo vode polirani ti čim več nespremenjeno. - Minimalno kritje pa ne sme biti 'tako majhno, da bi. voda zmrznila. S. krit jem., se ■ doseže zaščita proti temperaturnim vplivom. Oscilacije temperature na površju lahko dosežejo +30° nad, oziroma pod normalno temperaturo. Oscilacije se z globino asimptetično zmanjšujejo. Slika 178. Vlogo igra dolžina proge in hitrost vode. j'čim večja je dolžina tem večje temperaturne spremembe bodo nastale. S hitro¬ stjo vode pa temperaturne spremembe padajo. KONVENCIONALNE OZNAČBE CEVNIH DELOV. č- 0—-P h~ >- Ravna cev s šobo, normalne debeline. A-komad, pravokoten odcep, priključek s prirobnioo. AA-komad, dvojni pravokotni odcep, priključek s pri- robnico., A ; B-komad, odcepni komad, pravokoten odcep, priključek s šobo. BB-komad, dvojni odcepni komad, pravokotni odcep, priključek s šobo. Ravna cev s prirobnioo, normalne dolžine. E-komad, prehodni komad z zveze s sobo na one s pri- I-^ robnico, E-komad, prehodni komad s prirobnioo na gladki konec, R-komad, redakcija za cevi s šobo, gladki konec je širji. Ru-komad, redukcija za cevi s šobo, gladki konec je ožji. 86 > V- < d >—>w D>- e;..,... PR-komcd, redukcija sc. cevi s prirobnico, gladki konec je sirji. FR O -komad, redukcija za cevi s prirobnico, konec gladki je ožji, FFR-komad, redukcija za cevne zveze s prirobnico. Komad za krivine.(Za ostale krivino glej priročne knji¬ ge!) . U-komad. MM-komad, dvojne šobe. Prehodni komad: ’ Jeklena cev-litoželezna cev. Prehodni komad: Litoželezna cev- jeklena cev. Hidrant za cevno zvezo s soho. Zasunek za cevno zvezo s prirobnico,dolžina:D+200 mm Zasunek za cevno zvezo s šobo, dolžina:D+200 mm. P-komad, Sep za zaporo krajno cevi s šobo. 0-komad, čep za zapora krajne cevi na gladkem koncu. K-komad, Sep z zaporo krajne cevi s prirobnico. DETAJLNI PODATKI ZA KOMADE' A in ;B. Slika 179. ' t-.) m r - : l U- BU i*: 4 -d l D b.) r IT it a - o.2 D + o.5d + 100 mm 1 - o.l d +. 12o mra r = o.oSd + 40 mm. Ostale detajle.; glej:Hutte: U— CL 'T' V-r*' --- "Dos Ingoneurs Tasclienbuch" , ozirom; kako drugo priročno knjigo 87 TABELARIČNA SESTAVA CEN VODOVODNIH CEVI ZA 1.1932. A.Litoželezne cevi (brez fasonskih kosov). a b 88 b 89 \ 90 Slika 18o.a) KRIŽANJE VODOTOKOV S CEVOVODI. V takem slučaju se. uporabijo obstoječi mostovi ali pa se cevovod položi pod dno vodotoka s primernim zavaro¬ vanjem. Na mostovih se cevovod ponavadi obeša spodaj med ali event.pod nosilce. Pri novih gradnjah mostov naj se priporoča naj se predvidijo posebne odprtine, -e niso predvidene, se cev obesi na tak način, da se nosilci ne oslabe. Slika 181. a.) b.) Cevovod je treba pred vplivi mraza in toplote z izolacijo zaščititi. Izolacijo se izvrši lahko na ta način, da se to zapre v obliki zaboja in: se medprostor izpolni z izo- lirnim materjalom. Zaboj je lesen ali pločevinast. Slika 182. z- zagatne stene k- večji kamni, b- beton Ce se gre za polaganje cevovoda v večjih'globinah, kjer je voda mirna (zajetje jezer), se uporablja Člehkovite ce¬ vi. To so cevi, ki imajo šobe izvršene v obliki krogle. Utesni¬ tev teh členkovitih cevi se izvrši ponavadi tudi z uporabo svinca. Slika 183. / 91 DVIGANJE 'VODE, Poslužujemo se črpalk) ki jih pegahjamo z motorji, črpalke in motorji so lahko različnih sistemov; V- glavnem de¬ limo, črpalke na batne črpalke in centrifugalrič ; Črpalke.. ur.l*- - ‘ ’• j, T. > ... i BATNE ČRPALKE. Batne črpalke so volumske črpalke- Princip ^ ta, da imamo en prostor, v katerega prihaja voda skozi ventile in skozi druge ventile odhaja. Vsebina tega prostora se potom mehanizma lahko spreminja. Postane lahko, večja,ali manjša. To spreminjanje je perijodičrio v enakomernihintervalih. če pro- štor raste, voda vstopa, če pa pada, voda izstopa. Pri batnih črpalkah se v ta namen' poslužujemo bata, ki je lahko različno konstruiran. Posoda ima fiksne' stene, premično dno pa. tvori bat : ali pa obratno. Slika 184.: 1. tip:.- Slika 185. :2.-tip:. Bat je dolg in cilindričen. ? i c_ Ct pr ¥ premičnega, Bistvo je, da imamo dva dela: premičnega in ne- Med obema mora .biti vodotesen stik. Imamo enostavno delujoče Črpalke in dvojnodelujoče črpalke (3.tip). Slika 186.: prva dva tipa) Pri enostavnih črpalkah se voda najprej sesa m potem stiska ali tlači. Vodo dovajamo k sesalkam s pomočjo cevovodov. Giba¬ nje vode je tukaj sunkovito m pretrgano, zlasti .pri eno.stavno delujočih črpalkah.. Sunka pa niso dobri, zlasti pri daljših., cevovodih ne. Sunke ublažimo na ta način, da t sesalni in tlačni vod uklopimo še zračne kotle. V zračnem kotlu je deloma zrak. Če prihaja" v .kotel voda, bo s svojim dinamičnim učinkom povečala le pritisk v kotlu. Naredi se prostor vodi, ki veto- 92 Slika 187. pa. Zrak se v zračnem kotlu kom- primira in potem zopet, ko voda zapušča kotel, ekspandira in je voda pod pritiskom. Varijacija tlaka bo relativno majhna in so na ta način sunki znatno ublaženi. V glavnem so situirani taki zračni kotli na črpalki sami z namenom, da se sunki na črpalki sami ubla¬ žijo, da črpalka sama ne trpi. Na sesalni strani imamo zračni kotel z razredčenim zrakom. Zrak prihaja v črpalke na raz¬ lične načine. Včasih prihaja zrak tudi skozi sesalni vod, sigurno pa to ni. Treba je imeti še poseben zrakosrebni ventil. Zračni kotli na sesalki so relativno majhni. Cim daljši je cevovod, tem večji so dinamični . učinki ' sesalke nacevovod. Da se ti učinki ublažijo ir: .da se doseže boljši efekt, se poslužujemo večjega zračnega kotla. Ta je cilindričneoblike. Na eni strani je zvezan s črpalko, na drugi pa s cevovodom. Drzina batne črpalke ni posebno velika. Znaša okroglo 2 m na sekundo (brzina bata). Imamo različne konstruk¬ cije črpalk: počasne in hitrehše. Čim hitrejši je motor, tem krajši je bat. Prekratek pa ne sme biti. V tem slučaju imamo več cilindrov, katerih bate. poganja ista os. To so večkratne črpalke: dvojne, trojne. Uporabljajo se. pri, motor jih;- hitre j še¬ ga teka. Paze posameznih cilindrov so ene proti, drugi pomak¬ njene. Ko n.pr. en cilinder vodo vlači, jo drugi' sesa in tretji je event. na meji. Na ta način se sunki precej ublažijo, in oscilacije posta^Sjo manjše. Slika 188. a) b.) Stopnja učinka je odvisna na eni stran:, od volum¬ skega efekta črpalke,, na drugi, strani pa od upora (trenji med deli črpalke, hidravlični upor). Volumski efekt je pripisati- 93 dejstvu, da porabijo ventili, ko se odpirajo in zapirajo, gotov čas in lahko nekaj vode uhaja nazaj * Pri dobrih konstrukcijah znaša volumski efekt 97-98$. Odvisno je to od stanja ventilov in tudi od vode. Ventili morajo biti iz razmeroma mehkega ma¬ ter j ala ter se zato razmeroma hitro obrabijo. Imeti je treba vedno rezervo. Slabej še črpalke imajo volumski efekt 9o-95$. Vštevši volumski efekt pa znaša stophja učinkov: za dobre čr¬ palke 96-93$j za_ slabše črpalke in zlasti za manjše pa 8o-85$. '"'im večja je črpalka tem preciznejŠa je lahko izvršena. VENTILI. Kroglični ventil (zlasti za manjše črpalke)’.. Slika 189. Slika 19p, Ploščnati ventil, sestavljeni ventili. Pri manjših črpalkah je ena sama odprtina, pri večjih pa je več odprtin, okroglih ali podolgovatih. CENTRIFUGNE ČRPALKE . , . Uporabljajo. : se v zvezi z : motorji, ki zelo. hitro, tečejo (električni motorji:, parne''turbine , itd. ) . Potreben tlak za dviganje si proizvaja.črpalka sama. To napravi na ta način, da stavi vodo. v rotiranje. Od hitrosti rotiranja je odvisna velikost-,tlaka, ki ga proizvaja voda na stene ...črpalke. Ta tlak je popolnoma odvisen od brzine sukanja. To je glavna razlika med batnimi in centrifugalnimi črpalkami. natno črpalko upo¬ rabljamo lahko za poljuben tlak, seveda pod pogojem, aa je ta tlak skonstruirana, in lahko dvigamo poljubno množino vode, samo hitrost hoda je regulirati. Pri centrifugalnih črpalkah pa stvar ni taka. Ponavadi je brzina rotiranja omejena na 35 m v sekundi (v 35 m/sek.). Tej brzini odgovarja tlak približno 7 atmosfer. Tlak je vedno proporcionalen kvadratu brzine. če hočemo vodo dvigatina večjo višino, uporabljamo takozvano večkratno, oziroma večstopirjsko centrifugho črpalko. Ta je sestavljena iz večjega števila enostavnih črpalk in vsa¬ ka črpalka deluje.zase ter dviga vodo za eno stopnjo. Centio fugne črpalke imajo nekoliko nižjo stopnjo učinka kot batne 94 .črpalke, iglasti manjše tipe s> ..ki ..ima j p nreiativno majhen premen „ Na.jjJta.nj-še-. tipe* iniaj o n. pr. sapio 4p$ ; iyeČ j e- tipe pa 88/ž ali celo več,; • i " ’' , ‘ ‘Centrifugna črpalka je .zelo občutljiva ha tlak, batna pajne toliko.’' ...... /orle tlak ' varira ,. tudi. ugodna ran o čina var ir a „ 'ijela- ■tivni tlak je razmerje tlaka. proti-^tlakuj za'katerega je napra¬ va,- skonstruirana. e ka. Črpalka je bolj občutljiva za povečanja kot pa za zmanj¬ šanje tlaka. Na to je treba zelo paziti. Bolje je črpalko di¬ menzionirati za nekoliko višji tlak kotnp.a narobe Oe tlačna višina pade., potrebuje ' vedno več mo- či-r To je ravno' obratno kot pri batnih,- črpalkah. V obratu 'si pomagajo na ta način, da tlak umetno zvišajo, da, vodo zapira- ,1 o. Med volumskimi' črpalkami so najbolj razširjene batne črpalke. V novejšem času pa je videti-, da,'bodo prišle bol; v poštev rotacijske volumske črpalke. Pri. teh je pro-stor Čr- palke omejen deloma s/čvrstimi stenami, deloma- s premičnimi stenami, ki rotirajo-. Ponavadi' sta dva nepremična.'dela. 'Po 'med¬ sebojni legi tehcdveh ..p.ro : 's't ; orov "še 'ravna .velikost prostora, Ponavadi sta dva taka-prostora. ' Slika 191.: Starejše konstrukcije: ■ Nove j še konstrukcij e :imaj o ekscentrične bobne, ki rotirajo v cilindrasti posodi. 95 Batne črpalke potrebujejo selo veliko prostora in tudi njih stroji so precej težki, LEGA ČRPALKE. Slika 193.a bV) ■ M -T ' n v c č = črpalka s = pogonski stroj Višina, v katero postavimo črpalko: Ta je odvis¬ na od dopustne sesalne višine. Ta sesalna višina je pa zopet odvisna v glavnem od 'temparature in od brzine dviganja. Pona¬ vadi se voda dviga iz manjšega nabiralnika. Pri višini lege črpalke je vpoštevati tudi najnižjo vodno.gladino v sesalnem nabiralniku. Če. je ta najnižja vodna gladina znana in znana tudi sesalna višina, je: s tem lega črpalke določena. Prostor, k. v katerem stoje črpalke, mora biti zavarovan proti dostopu vode Imeti mora nepropustne stene. \Prag mora biti nad najvišjim vodo stajem. Okoli črpalke izvršimo'vodotesno steno. Pfi velikih globočinah talne vode smo prisiljeni ločiti pogonski stroj od črpalke same )ljubljanski vodovod). Pogon se vrši potem s po¬ se salna cev Pri centrifugnih črpalkah je dispozicija lažja. Imamo samo rotirajoče vreteno. So pa tudi konstrukcije, kj er-j e motor v nepo¬ sredni bližini sesalne in vse skupaj pogreznjeno v vodo. 'upe 'S 6 n'V centrifugne,črpalke (cevne črpalke) so zlasti dobre za globoke vodnjake-. POGONSKI STROJI . Kot pogonski stroji se lahko uporabljajo različni motorji: vodne ..turbine, batni vodni motorji (starejša konstruk¬ cija), kalorični motorji, plinski motorji, motorji na olje, ' parni stroji (zelo pripravni za pogon batnih črpalk; brez ka¬ kega pzamašnjaka), parne turbine (pri centrifugnih črpalkah), električni motorji (posebno za rotirajoče črpalke). Naprave, v katerih je motor konstruktivno združen s črpalko: VODNI TRKAČ. Je zelo pripraven zlasti za manjše vodne množine. Izrablja se dinamični učinek vode. Slika 195.a) v = obtežen ventil Ventil zapira in odpira cevovod P Vsled'lastne teže in obtežbe ima tendenco, da se odpre. Voda uhaja. Utež pa je tako dimenzionirana, da. ko je energija uhajajoče vode maksimalna, da premaga ta energija težo ventila in ventil se zapre. V kotlu je deloma voda, deloma komprimiran zrak. Kar se tiče teže ventila, se da operirati z .'raz¬ lično obteženim ventilom, samo da je potem tudi učinek z el o., raz¬ ličen. *e je ventil zelo* lahek, ga lahko dvigne najmanjša brzir.a. Imeli bomo zelo hitro odpiranje in zapiranje ventila. Ventil bi samo drhtel. Učinek bi bil enak 0. Slika 196. u = optimalni učinek ■ iV ' - učinek. naurave 97 Pri g je učinek tudi enak O, ker je ventil pretežak in bi se ne dal zapreti. Ventil je obtežen z večjim številom lamel in sc da torej njegova teža regulirati. V splošnem je optimalen učinek zelo odvis od razmerja pogonske.višine•H in dvigalne višine h. Vj ,ITC = q.i lili Hill (Ulili Ifllllll | • Upoštevati pa ni samo geodet¬ ske višine, ampak tudi upore oziroma višinske izgube v ce¬ vovodu. Eyt,elwein: ; h 1 P d M ifi 9 n n razmerje vodnih množin Q Razmerja -n—= 2,4, 8 , prihajajo praktično največ v poštev. Vodička:^ = (1.12 - o .2. V-^--). o .80 ; za. popolnoma nove napra¬ ve velja izraz v oklepaju. .Za že rabljene pa 'je zmanjšati uči¬ nek za 20 /-’. Za dovajanje vode na manjše višine se v Ameriki dosti uporablja Mamut-ova črpalka. Pogonsko sredstvo je pogo¬ sto stlačen zrak. = teža vode za kubno enoto S posebno cevjo dvigamo komprimlran zrak. V cevi se dviga potem mešanica vode in zraka. Ta mešanica ima specifično težo 'h- -0- o Tudi v mrežnem sistemu je predvideti najprej glavno omrežje, ! v/katero se vstavi pomožno in podrobno omrež¬ je. Hišni priključki še ne priključijo direktno na glavni vod. ampak na stranske 'vs-po redne vode. '• Mogoče, so tildi kombinacije obeh sistemov, pri čemur se glavni, cevovodi disponirajo po A,B, stranski pa no I>,A. ARMATURE CEVOVODOV. To so aparati, ki imajo namen, vilno delovanje cele naprave. da omogočijo pr a. ZASUNKI, Z z a sunki -zapiramo ali'izključujemo odseke. Za-;, sunki imajo ohišje iz .litega železa ter So opremljeni g pn- robni c Arni za priključitev. .Priključki na cevje se .izvrši ep., močjo kosov E in 'F. T sesalnih vodih-je treba zahtevati po¬ sebne zasunke z ozirom.na to, da lahko nastane vakuum. Poleg prirobničnih zasunkov se dobe tudi zasunki na sobe, .d pri izmenjavi niso praktični! Zasunki se disponirajo v jas- Slika 2o1). 101 wC730{ EE ZRAČNIKI. kih ali pa. dobe žasipno gar¬ niture (podaljšek droga, zaščitna cev, cestna skrinjica). Zračniki so važni na daljših cevnih progah, ker se v ceveh nabere zrak in ovira gibanje vode. Zračnik je.posoda z odprtino na zgoraj, ki jo zapira plavajoča krogla. Ko se nabere primerna količina zraka, je odprtina odprta in zrak uhaj a. Slika 2o8. t = teren c = cevovod z - zračnik i = izpust. L k = lahka metalna, oziroma steklena krogla. KA-LEŽNIKI . Na : najbolj nizkih točkah se nabirajo sendimenti, blato. Da se to izplakuje, se uporablja kaležnike. Za izpla¬ kovanje cevovodov, pa ravno tako služijo tudi izpusti z obi¬ čajnim zasunkom.(Slika 211). lo2 ^.. HIDRANTI 0 Za odvzemanje večjih množin vode se poslužujemo: )";• (požari) hidrantov. To so naprave, da se lahko priključi cev,: s katero se voda napelje na mesto porabe. Hidranti dajo na¬ vadno 5 1 vode na sekundo. Ti se priključujejo normalno na ce vi 0 80 m/m. Dobe se pa tudi večji ali manjši hidranti. Temu primerna je tudi odvodna cev. Hidranti se disponirajo na razdalje od 50—IGO m." To zavisi od zazidave. Oe je zazidava gostejša/ sc tudi..hi¬ dranti bolj na gosto,.Ozira .se tudi na velikost zgradb. To j e za normalno ti po hidranta, ?e je hidrant več j ega. tipa., se lak nanj priključi več cevi. Hidrant je lahko podtalne ali nadtalne konstrukoi je. Slika 212.: Podtalni hidrant: Slika 213.:Uadtalni hidrant. IVT 7) 1W> ■ v v ! i -rrmrnrrrr/ 77 / > ,o IZLIVKE. i r .. _Za.javno^uporabo vode, kjer nimamo, hišnih pri¬ ključkov'(po, vaseh) je običajno, da se postavi j o. j arne ; izlivk So ponavadi iz litega železa... Voc.o teče stalno ali pa.se.iz- livka avtomatično zapre, kakor hitro neha pritisk na ročico,. Izllvki- morajo imeti odtok vode, da pozimi voda ne zmrzne... Slika je »rocnt pfn/k l - L'7'ioU [ c = Cio ". It 103 • y-. ARMATURE ¥ REZERVOARJIH. Y rezervoarjih se poslužujejo posebnih armatur za avtomatično zapiranje dotočnega cevovoda. Armatura je zgra¬ jena na principu plavača. Rlavač je zvezda z vetilom. Ena ta¬ kih dobrih konstrukcij je konstrukcija patent Brazda. V rezervoarju še večkrat porablja, če imamo samo en cevovod., ki dovaja vodo in hočemo vseeno imeti cirkulacijo, vode, zaklopka enosmernica, ki propušča vodo. samo v eni smeri. Ta. zaklopka ima .sledečo obliko; Slika 214. : -—-— . ' . HIŠNI PRIKLJUČKI. V večini, slučajev, se konzumen.ti priključijo na ulične cevovode.. V ta namen, r se glavne cevi, če so iz litega železa, navrtajo. To navrtanj e se izvrši ali bolj primitivno in se mora cevovod zapreti, ali pa pod pritiskom, in se obrat v cevovodu ne.moti. Premer priključkov: manjši priključki 0 .20.n/m. Me¬ rodajno je število pip. ta ta premer je maximalnc .Število, pip 5. Profil 25 mm zadostuje za do 2o pip. ........ Navrtanj e samo se izvrši.s pomočjo aparat a za vr¬ tanje. Zunaj se da brtvilna plast in na njo litoželezni kos. Slika 215. Okoli cevi pride ovratnik iz železa, s katerim se .priklju- Drug način navrtanja zahteva večje izdatke. Izvrši se pod pritiskom. Imamo litoželezno pripravo, katera vsebuje ven-., til. Ta priprava se pritisne na cev. Vmes je brtvilna plast. Na zgornjem delu je omogočen ček pritisne na cev. Ponavadi pride takoj majhen zasunek. Za.hišne priključke se uporab¬ ljajo največ kovano železni kosi. Slika 216.: ! lil I 4 it / _rfib. ni' prikij uček z navoji. Skozi 104 odprtino se vpelje sveder, ki gre skozi pipo. Ko se navrta¬ nje izvrši, se sveder potegne ven in pipa ostane. HIŠNE ARMATURE . pipe, vrtni hidranti, kloseti, kopalne naprave VODOMERI.. ■ Konsum vode se-meri z vodomeri. To ima•tudi na¬ men, da se z vodo štedi. Vodomeri registrirajo porabljeno množino vode.. Konstrukcij je ..veliko vrst. Uporabljajo so vo¬ domeri, ki so zasnovani na volumskem principu ali pa na prin¬ cipu vodnega krila, majhne turbine, itd. Glavna stvar je, da ie vodomer občutljiv ( da natančno kaže). Občutljivost jo množina vode, pri kateri je natančnost .-k. En. Z množino vode je'premo sorazmerna, ker vsak mehanizem porabi nekaj sile za. trenje, lim večja je množina vode, tem večja je izguba tlaka v vodomeru. Previsoka izguba' pa ni prijetna, zlasti ne v viš¬ jih nadstropjih. Dopustna meja izgube tlaka jo 1 atmosfera (približno "/4 tlaka.). Za to izgubo- je za vsako število vodo¬ mera označena maximaliia množine vode, ki jo prepušča. Vsak vodomer obstoja, ip. malega, motor ja,- ki ga. žene voda in iz kolesja, ki je urejeno .približno tako kot kolesje ure. Imamo več kazalcev, ki kažejo eni l^ltre, drugi dekan.:.- tre itd. Ta mehanizem kolesja .je v vodi ali izven nje. e je vse v vodi, je občutljivost sicer večja, zato pa. če voda ni posebno čista in če nastopajo sentimenti.. ( če je . voda pretrda), taki vodomeri niso uporabljivi. To so takozvani mokri vodom g-. ri. Drugi so-suhi vodomeri. Mehanizem je ločen od vodnega prostora'. Trenje osr ob vodor.epropustno steno je nekoliko' večjo i-n' z s to suhi vodomeri niso tako občutij ivi. Slika 217. v s - vo done propustna, stena Poleg hišnih: vodomerov se uporabljajo v posamezni h cevovodih rajonski vo domeri , s., katerimi se kontrolira pora¬ ba' vode. V prvi vrste pride v poštev Menturijev vodomer.' Piin- 3 ip je ta, da se glavno cev zoži in potem zopet razširi, o tem se doseže, da se poveča brzihn vode. llak mora biti zato razmeroma manjši. - Slika 218, 105 t = tlakomer JL Na dva mesta se priključi tlakomer, ki nam kaže diferenco tlaka.' j&h = h-, - h^: je proporcionalna kvadratu brzine = 1 , 2 2s T!F ( v i ; = Vda 1 C Vodna množina: Q = c h~ Vodna množina je proporcionalna V~ZTtu -e so prav velike vodne množine se' uporablja par¬ cialni Venturijev števec. Tukaj ne merimo - direktno h. Imamo cevovod, 1 v katerem cirkulira. vo/lna množina. Imamo 'pararolki tlak, ki je direktno proporcionalen glavnemu toku. Slika-219. Q = c ■. q -_ _ ■“ir t Meri se q> Vklopi se ; manjši števec, ki. registrira Poleg še omenjenih krilnih vodomerov imamo tudi volumske, ki so bolj komplicirani in tudi dražji. Njih dobra stran je, da registrirajo tudi majhne vodne množine. Konstru¬ irani so ali na principu bata ali na principa rotiranja. Slika 22o ; DIMENZIONIRANJE CEVOVODOV . Pri umetnem dviganju.-vode je zelo važno dimonzion: ranj e.cevovoda. Literatura svetuje, da naj se vzame prof.1 ce¬ vovoda tako, da je povprečna brzina vode za časa obratovanja približno 3/4 m./Ta mera , je za manjše cevovode prevelika, ; za n* A- „ večje pa premajima. Določiti moramo tanozvani gospodarski premer cevovoda. Delo, ki ga opravljamo je: delo, ki ga porabimo za dvig vode na statično višino in delo, ki se porabi za prc- rridganje uporov. Statična višina je za vse premore ista. Upošte¬ vati moramo stroške za amortizacijo in obrestovarije. Poleg tega pridejo še obratni stroški v kolikor se spreminjajo s premerom cevovoda. 0 d = premer, Izgubljena višina: h = AbL "V a - vodna množina, ^ = konstanta, ki se zelo malo spremi¬ nja s premerom. 0e dvigamo vodo, je število HP, ki se porabi . z? premagovanje teh uporov: r HP N 1 1.0 00 . C! 75 d 5.. <0 T • i C[ o -LJ §e -"hočemo, imeti število kilowattov, multipliciram to z o„736. Stroški obratovanja so odvisni od cene enote sile ( n.pr.kilowattne ure) in. so proporcionalni številu teh enot. . N", c . š . 0.736 a E: mi 7 ct -ceha 1 KW ;’V- število obratovalnih ur /»)-« koeficijcnt skupnega učinka strojev stroške . Slika 222 IV Ha druvi strani imamo za cevovod industrijske v - 6 ' r o i n 1-H ! I I i k.d = .stroški cevovoda n =5/4 -(za male cevovode j n d o , — (za ve c j o cevove. premer cevovoda o + a = p io -+ Ao 60 Jo \oo -^25 |$-G ' 1^00 P_.k.d 11 .! = letni stroški za 1°° vzdržavanje. Ir /• / ^ / •' a, = stAOsJU-pa, oz c^nOtX/^ax^AO fo si-^osJci ab^cdyyi>arLjjcu, d - Sv otnct lo? Ce oboje stroške seštejemo in to sumo diferen¬ ciramo, pridemo do sledeče enačbe': i 3 _ „ ,,n-l p.k Tr q .e.s. ..5 a * d “"Too - - £ — konstanta ,100 n -i n d . P k Too’ K. c. s 7 d» Vse je odvisno od eksponente n. n e je n -j , je cevovod ekonomično dimenzioniran, če stroški obratovanja za dviganje vo.de postanejo v 1 letu enaki V4 vzdrževalnih stroške cevovoda. Stroške cevovoda dobimo iz prejšnje krivulje. Priporočljiv je sledeč postopek: Najprej se poskuša cevovod aproksimativno dimenzionirati po izrazih: d = 1.26 V q~(za manjše premere) d = 1.5 do 1.6 Y~~q ( za večje premere) Dobljeni premer se zaokroži na običajno mero in s natančneje preiskusuje. i