1.1 ■r*g a naloga: & C i ,i»»pr.d.k.a r .Jali I , 5 n amen: .T-* |,*Ji...li”» lo 8 Uocilia! I NARODNI VESTNIK o *g •< Največji slovens^j^ »tednik ||j ? v Zedinjenih S 3 ah. NATIONAL HERALD. ►§ The Largest Sem ^25®^ * ^ the United States li gTRADES |^V)cOUNcjL> 0 kly in lerica. Št. 184. DULUTH, MINN., MONDAY, DECEMBER 1,1913. — PONEDELJEK, 1. DECEMBRA 1913. Volume III. — Letnik III. I. GLEASON IZVOLJEN ŽUPANOM NA EVELETH hjlGA NASPROTNIKA Z DESETIMI GLASOVI VEČINE rOJAK JOŽE J. BRINCE PRODRL ČASTNO. KOMISAR - jeM IZVOLJENI TUDI MESBERG, -LANGDON IN OtfENS. u i . 0 *°i j ’ šj,; '* : • 'N® volitev v mestu Eveleth, f „urpeia slovenska naselbi - e naj' ci-j« . , ržaV i Minnesota, je konca . • s tem je najboljše zaikopa- t „ r ob preteklosti vsa osebna "tstva. ki 80 v veljavi n] borbi. Dolžnost vseh iz- |T“5, je, da delujejo za koristi ® meščanov in za prospeh in . e jek mesta Eveleth, in dol - eno moč našega naroda, ki se je tateo častno potegnil za one kan - didate, ki so naklonjeni delavcem. Od nove mestne uprave pričaku¬ je se mnogo, in ker se vršijo -vo - iifve vsake dve leti, je upati, da bode nova mestna administracija storila kolikor bo v njeni moči, da se izpolnejo popolnoma ali vsaj deloma obljube, katere so dali - k# J I GEORGE MESBERG. ve, koliko je mogoče v tem ali onem oziru mesni upravi storiti in koliko ne; vedeti mora pa tudi da ni mogoče prvi dan, prvi me - sec, da, celo ne prvo leto stvar povsem obrniti. Vsaka stvar se vr¬ ši potom evolucije, in Narodni Vestnik upa, da so storili sloven - ski volilci na Eveleth korak k zboljšanju, četudi ta korak za en¬ krat ni ‘bil povsem radikalen. Slo¬ venski volilci na Eveleth so igrali veliko vlogo, in zato pričakujejo da bodo igrali tudi oni veliko vlo¬ go. katerim so poverili slovenski volilci vodstvo mesta, in da hod) izvoljeni delovali za napredek in 'blagor tudi slovenskega ljudstva I IVA: «■ , Kakor rečeno." volilci so krenili pod novo mestno ustavo, pod no - vim mestnim “chairterjem,” tudi na novo pot, in zategadel naj hi krenili tudi izvoljenci na ono pot, po kateri bo mogoče doseči za večino prebivalstva, in ta večina je delavstvo, najboljše uspehe. Iz¬ voljeni kandidati so obljubili svo - 'jo naklonjenost delavstvu, in vo lilci pričakujejo, da bodo oni njih MIKE LANGDON. obljubo kolikor mogoče dobro iz vršili. Večina izvoljenih, kakor čujemo, so možje v pravem pome - mu besede, in to je porok, da bodo tudi ostali mož beseda, in da bo¬ do delovali v prvi vrsti za pravi - ce delavskega sloja. Župan John j. Gleason je zma¬ gal z 10 glasovi večine, in dobil je 444 glasov. Komisar George Mesberg dobil je 398 glasov; ko¬ misar Jožef J. Brinee, slovenski rojak, 354 glasov; komisar Mike Lanzdon 437 glasov; in komisar Samuel H. Ovvens 433 glasov. Ti so toraj izvoljeni; volilci so storili svojo dolžnost, sedaj je pa ležeče na izvoljenih, da storijo svojo. Upamo, da jo ‘bodo. AMMONS DOVOLI UVOZ SKEBOV. Denver, Colo., 28. novembra. —- Guverner E. M. Ammons je ogla¬ sil, da bo zaukazal za stavbarski okraj, da se postava do pičice vzdrži. Guverner je tudi spremenil svo¬ je stališče glede uvoza stavkolom- eev, katere ni dovolil prej nvaža- ti, in je obljubil zanaprej brani - ti vse skebe. Si zamorejo pač vsi podati ro¬ ke, ti kapitalistični javni urad¬ niki. HUERTA TRDOVRATEN VZLIC PORAZOV V BOJIH. Hermosilo, Meksifta, 28.. novem - bra. — Zmagoviti ustaši, ki so vzeli v teku štirinajstih dni dve važni mesti, to je Juarez in Vic- torija, hočejo obkoliti sedaj ob morski mesti Mažatlan v državi Si-nalva, in mesto Guaymas v drža'- vi Sonora, kateri mesti držijo Huertovi vojaki. Huertovo posad¬ ko pri Šantla so, tudi vstjiši pora¬ zili, vzeli so dva topa in 100 pušk. Na obeh straneh je/paSlo okoli 200 mož. j fpj jp;. Vziie vsegag^gjMfošeV, ki t£ „ : i „ y -Ti lhuahua, z og^Dusta- W*om repu so na poU pravila - , se Ši in med glavn;Mjy * y - blike, mestom M^sika, je Huerta še vedno trdovraten diktator. Washington, 29. novembra. — Mesto Meksika je skoro ‘zaprto od severnega dela ljudovlade posebno kar se tiče pošte, in četudi še ne - Ikateri vlaki vozijo, se inozemci trumoma izseljujejo iz glavnega mesta, ker se bojijo, da bodo vsta- ši vstavili v nekih dneh ves pro - met. Major Garcia De La Cadena in poročnik Pena, guverner in pove - ljnik čuvajev vojaščeka zapora v Santiago, sta bila prepeljana na meksikanski topničarski Vera Cruz v jetniško naselbino v Yuka- tan, ker sta v 'zaroti zoper Huer- taja hotela oborožiti vse jetnike in napasti nacijonalno palačo s sodelovanjem družili nezadovolj - nih Huertovih čet. General Pasqual Orozco na čelu 5000 zveznih vojakov se pomika severno od Ohihuahua z nalogo napasti predoddelke vstašev gene¬ rala Villa, ki je namenjen napa¬ sti mesto Chihuahua. IZREDNO ZASEDANJE KONGRESA KONČANO. Zborovanje bilo je najdaljše vseh zborovanj v zgodovini kongre - sa. Senat bo po kratki seji 1. decembra prešel na redno zase - danje. Zgotovilo se je le tarifno vprašanje. Washington, 29. novembra. — Najdaljše izvanredno zasedanje kongresa Združenih Držav je kon¬ čalo danes in z rednim zasedanjem prione se opoldne v ponedeljek, ■dne 1. decembra. Senat se bo zbral k seji v ponedeljek ob 10 uri zju¬ traj in par minut pred rednim zbo rovanjem bo prekinil sejo. Senat se je bavil med drugim z dvemi važnimi predlogi, kojima je posvetilo tudi časopisje, poseb¬ no angležko, dan na dam mnogo prostora. Ena teh predlog, spre - memba colnine, je postala posta - va v mesecu septembru. Druga sprememba bankarstva (Currency reform) je še vedno glavni pred - met kongresa, in bo ostala na dnevnem redu dokler ne bo rese - na v rednem zasedanju kongresa. Ves čas zasedanja bil je napre¬ dni element demokratične stran - ke združen in imel je kontrolo v vsem postavodajstvu. Demokra - tični vodje so hoteli zgotoviti vprašanje glede “Currency pred¬ loge” še v izvanrednem zaseda - nju in zato so sklenili imeti seje tudi po noči in ponočno zasedanje ■se bo nadaljevale, dokler ne bo “Currency predloga” rešena. Poleg teh dveh glavnih predlog rešil je kongres v naglici tudi t-a- kozvano Newlands postavo za po ravnavo mirnim potom sporov med delavstvom in delodajalci. Na podlagi te postave so zvezni urad¬ niki preprečili stavko blizu 100,000 vzhodnih železničarjev, ki je grozila lansko poletje, in kate- j«u. ■poravnala*- dtiLas oap . y prid z arbitracijo brez vsake stavke.' Dalje se je tudi oprostilo s pre- na-redbo “anti trust” postave de¬ lavske unije v toliko, da teli unij ni smatrati “tr ustom,” če se dru¬ žijo na podlagi obrambe delav¬ skih pravic. Razmotrivalo se je poleg druzih važnih predlog tudi o državnih železnicah za Alaško, s katerimi naj bi zvezna vlada odprla na¬ ravne zaklade tega ozemlja. Ta predloga pride na dnevni red pri rednem zasedanju v mesecu decembru. i POLOŽAJ NA MICHIGAN DA UPATI NA ZMAGO BAKRENI BARONI VOLJNI ZVIŠATI PLAČO IN ZNIŽATI DELAVNI ČAS. RAZMERE DELAVSTVA PRED STAV - KO SO BILE SLABE, ZATO ŠE IMPOTIRANI SKEBI PU - ŠČAJO DELO. v TISOČ GALON ŽGANJA SO ZAPLENILI. Potean, Okla., 26. novembra. — Zvezni uradniki so zaplenili tisoč galon žganja in celo karavano ikon j, dvajset po številu, ker so vtihotapljali žganje in alkohol iz države Arkansas v državo Okla¬ homa, ki je povsem “suha.” Šest mož je bilo aretiranih. Ta zaplemba je največja odkar je zvezna vlada začela nastopati zoper u-važanje opojnih pijač v državo Oklahomo. TOLOVAJI OROPAJO AVTOMOBILISTE. New York. 29. novembra. • — Tri drzni roparji so slkočili iz grmov - ja v Pelhani Parkway in z revol¬ verji v rokah so vstavili avtomo - -bil, v katerem se je peljal pred - sednik Germania Life Insurance kompanije z mlado postransko to¬ varišico. Roparji so obrali predsednika ob vse, vzeli so mladi ljubici pr - stane iz prstov in tudi šoferju so nekaj vzeli, ta.ko, da so se zgubi¬ li v noč za- $2000. — bogatejši. SUFRAGETKA PANKHURST DOBILA $20.000. — New York, 26. novembra. — Mrs. Emmeline Pankhurst, an - gležka militantna sufragetka, je odplula danes domu na Angležko, in s seboj je nesla $20,000. —, ka¬ tere je nabrala pri raznih govo - rih po mestih Združenih Držav. Denar bo uporabila v borbi za žensko' volilno pravico na Angleš¬ kem. Mrs. Pankhurst pričakuje, da bo aretirana takoj ko dojde na Angležko, ker ni radi lakotne stavke doslužila kazni. Calumet, Miah., 29. novembra. | Pri seji oskrbnikov rudarskih podjetje v na Michigan, ki se vrši¬ la tukaj danes zjutraj, so oskrb - niki sklenili naznaniti stavkarjem sprejem nekaterih zahtev. Rudar¬ ski baroni so voljni z dnem 1. de¬ cembra dovoliti osemurno delo in najmanjšo plačo $3. — za vse podzemske delavce. Kompanije so tudi voljne določiti vsak torek popoldne za sprejetje morebitnih pritožb. Vsled teh dovoljenj je upati, da bodo kompanije slednjič tudi uvidile, da je delo z vrtal - nim strojeni za enega moža pre - težko in, da imajo djelavci isto pravico organizirati se na indu - strijelnem polju -kot jo imajo ka¬ pitalisti. Vrtalni stroj in unija, to ste glavni- sporni točki danes, ker za plačo in delavni čas so se kom- panije že podale; in, če pustijo danes slovenski stavkolomci delo in gredo stavkarjem na pomoč, je ■skoraj gotovo, da bi sle morale kompanije podati v vseh spornih točkah v nekih dneh, zato ker ne morejo dobiti stavkolomeev po zunanjih krajih, najmanj še takih ki bi bili zmožni težkega rudar - skega dela. Zahteve linijskih delavcev so ■povsem pp.ravičenie in niso v no - benem ložirit ipretirane^ ker plačo in delavni čas v teh rudnikih tik pred stavko sta bila večinoma ista kot v začetku rudarstva pred de¬ setletji, ko je 'bil živež štirideset odstotkov ceneji kot je danes. Izjemoma je -ta ali oni kontrakt delavec precej dobro zaslužil, ven¬ dar povprečna plača najbiljše plačanih delavcev, “machine run ners, ” ni znašala $3, — za deset - urno delo, med tem ko so služili drugi rudarji in delavci povpreč¬ no le nekoliko nad $2. — muker - ji pa niso prišli nikdar na $2. — Da so bile razmere med rudarji na Michigan sllebeje kot kjerkoli drugje, kaže dejstvo, ker celo im- portirani skebi nečejo opravljati dela, četudi se postopa ž njimi z rokavicami na rokah, pred stavko se je pa vltdalo delavstvo z žele - zno pestjo. Krajši delavni čas, ŽIVINE ZA 12 MIL JONOV NA RAZSTAVI. Chicago, 29. novembra. — Na I.uternacijonalni živinski rastavi, ki se vrši vsako leto v. Union Stock Yards, je razstavljanje ed- najst tisoč goved, katera je cenje¬ na na dvanajst miljonov dolarjev. Kmetiski dijaki iz vseh krajev so prisotni v svrho pouka ocene ži- V REŠILNI POSKUŠNJI VTONEJO ŠTIRI. Marshfield, Ore, 28 . novem¬ bra. —- Štiri mornarji parnika Presidebt so vtonili v Coos zalivu v poskušnji rešiti enega potnika katerega je odnesel raz krova val. Mornarji so šli na pomoč v rešil - nem čolnu, ki se je potopil. Uto¬ nil je tudi potnik. višja plača, boljše delavske raz - mere in pripoznanje umije, te za - hteve niso pretirane, in dokler kompanije tega ne uvidijo, imele bodo borbo na rokah vzlic vsej do mišljiji o njih absolutni moči, s katero so razpolagale do stavke v vseh ozirih v tem okraju. Vzlic vsem hvalospevom skeb - skih listov, katerim vsipajo kom - panije delavske žulje za njih ju - dežko slavo kapitalizma, češ ka - ko blagodejen in milosrčen je bil ta za Rudarje tega okraja, je od - vetnik John -Kiiskala dokazal da je znašala povprečna dnina delav¬ cev zadnjih treh leti za desetur - no delo pri Copper Range Cons. Mining 'kompaniji $2.22, pri Isle Royal kompaniji $1.99, pri Han - codk Cons. Mining kompaniji $2.32 pri Superior Coppr kompaniji $2.56, pri Quincy ‘Mining kompa - niji $2.22, in pri Franklin Mi - ning kompaniji $2.18. V razmerju s težkim in nevarnim rudarskim delom, v razmerju z deseturnim delavnikom, v razmerju z dra - ginjo živil, in' tudi v razmerju z miljomi dolarjev, katere so sprav- - michiganski rudarji na dan za koristi svojih delodajalcev, je to tako nizka plača v razmerjn s plačo v sličnih rudnikih v M on - ta.nl in drugje po_ zaj&tlu, da so bili michiganski rudarji "opravi - čeni vpreti se tem nasilju, tem izkoriščanju z grdim, ker ni šlo' z lepim, s stavko, ker ni šlo s pri¬ jateljskim pogajanjem. Da so v otkom vsem krivicam šli Slovenci na sfeebstvo, je nezapopadljivo; vendar odpust livo je, če uvidijo svo jo 'zmoto in grddo nazaj v vr ste svojih tovarišev, ter ostanejo tam dokler ne zmagajo delavci častno. Vi pa, slovenski delavci, ki ni¬ ste na -stavki, pomagajte svojim tovarišem tudi- sedaj v odločilnem -trenotkn, in prispevajte vsak po svoji moči za te junake vašga razreda, kateri so v ostri borbi z istim nasprotnikom, ki je tudi na¬ sprotnik vaš, ki je nasprotnik de¬ lavstva vseh ver in vseh narodno¬ sti — s kapitalizmom. NAROD SE STRINJA S PREISKAVO SKLADIŠČ. Včashingtoin, 28. novembra. — Stotine pisem iz vseh krajev Zdru 'Ženih Držav prihaja v justični od¬ delek zvezne vlade v ko j ih izra¬ ža ljudstvo odobravanje preiskave hrusta, ki ima v rokah mrzla skla¬ dišča. USMRTI ŽENO NA PLESU STORI SAMOMOR. Canton, UL, 28. novembra. — Frank McAdams je po trinajstur- nem boju 'z več sto mož na zahval - nodanskem plesu umoril ženo in potem je storil samomor. Stotine strelov je bilo oddanih. Policaj Haaman je -dobil strel v čeljusti Ljubosumnost je bila vzrok tra¬ gedije. TIGRINJA UIDE. JE V GROZO LJUDEM. Epernon, Francija. 29. novem - bra. — Tigrinja je všla iz gleda - lišča in je zbežala v gozd. Posla - li so se na sled zverini policaji, vojaki, gozdarji, a izslediti jo ne morejo. Kmetje so tu in tam vi ■ deli krvoločno žival, a. lovci jo ne morejo izslediti. KOSITARSKI TRUST NAPADEN. Baltimore, Md., 29. novembra. Zvezna vlada je vložila tukaj tož¬ bo za razpust American Can .kom¬ panije, kaitera izdeluje večino ko- siterske posode v Združenih Dr - žavah. Tožena je tudi American Sheet & Tin Plate kompanija, ker ima pogddbo z American Can kom panijo, po kateri ji prodaje 'kosi - tar ceneje kot drugim podjetjam. Generalni zvezni pravdniik Me- Reynolds dolži ta trust, da ‘zadr - žuje razvoj drugih sličnih podje " tij, da je pokupil druga podjetja pod pogodbo, da ne prione več sli¬ čnega podjetja, da ima pogodbo s prekupci, ki jim branijo kupiti te potrebščine drugje, in, da trust vsled tega vzdržuje visoke cene. SOSED USMRTI MOŽA. KI TEPE ŽENO. Wilton, Wis. 29. novembra. — Upitje Mrs. Fred Eskelbergo-ve je privabilo soseda James Worden-a v hišo, 'kjer je mož Eckelberg pretepal ženo. Pri vstopu jerazjairjen Eckel - berg napadel Wordena, ki ga je tako nesrečno vrgel po tleli, da je obležal Eckelberg mrtev. Šerif je izgovoril "VVordena, ki je opro - ščen 'vsake kazni. |IZ NOVE DOMOVINE. BIVVABIK. — V Belgrade rudniku je bil vsmrčen Hrvat Jakob Kavokivič. Pogreb se je vršil iz katoliške cer¬ kve pod vodstvom župnika Po - lak-a. — Mrs. T. J. Feaster je ena iz - med redkih žensk, ki se upa na lov na divjačino. Vstrelila je musa, ki tehta 911 funtov. CHISHOLM. — Uredništvo Narodnega Vest¬ nika! Tukaj vam pošiljam svoto ki sem jo nabral pri Društvu Sv, Barbare št, 60, in to v prid in pomoč Štrajkarjem, ki se borijo za svoj vsakdanji kruh na Calu - duluth. — Nekaj izmed slučajev, ki se tičejo nove delavske odškodninske postave: ... St. Croix Lumber kompamja je plačala Charles Jarvi-tu, 30 let star, uslužben na AVinton, $22.50, ker mu je ranilo več prstov. Oliver Iron Mining 'kompanija ■se je poravnala s sledečimi usluž benci: . Steve Baškoviču, rudarju v Adams rudniku na Eveleth je po- škodilo prste na nogi. Bil je skoro tri tedne brez dela dobil je $6.75. Nik 'Marjanoviču je zvilo nogo v Adams rudniku na Eveleth. Bil je nekaj nad tri tedne nezmožen . met Michigan, in želim, da bi že za delo. Dobil je $15.50. Jožef Kokotovič-u je poškodilo ■nogo v Dale pit na Hibbing. Dobil je polovico zaslužka, ali $7.50 do¬ kler bo nezmožen za delo. Frank Sater, uslužben pri Lear kompaniji si je zlomil nogo 6. ok¬ tobra. Ker ni vedel, da mora to v teku 14 dni naznaniti deloda - jalcu pismeno, ima sedaj sitnosti in stroške za dosego odškodnine Leo Starich, 'bivši uslužbenec pri 'Star Metal Works, je 'zgubil mezinec na desni roki pri delu, ker ni stvar pravočasno naznanil ima sitnosti in stroške v borbi za odškodnino.' Slovenski delavci, vsak bi se moral seznaniti z delavsko odško¬ dninsko postavo, ker nikdo ne ve, kedaj ga zadene nesreča. Knjiga se dobi, če naslovite “Narodni Vestnik, 405 West Michigan Street, Duluth, Minn. ” Cena je le 30 centov. V knjigi je postava tako natančno raztolma- čena, da jo vsak lahko razume, in da v potrebi vsak sam ve, kaj mu je storiti. • V tiskarni Narodnega Vestnika dobi se tudi knjiga “Navodilo ka¬ ko postati podanik Združenih Dr¬ žav.” Knjiga stane le 15 centov. Rojaki po vsej republiki, zani¬ majte se za državljanske pravice, ker le državljani imajo moč zbolj" šati delavsko stanje. Poslužite se te koristne knjige. V našem uradu so se zglasili: Rojak Jožef Blish, Chicago, IH., v Duluth glede zemljišč pri jsklar ni. Rojak Blish je vzel zastopstvo 'za prodajo lot pri jeklarni, in ker je mož pošten, ga smemo brez skr¬ bi priporočati. Jožef Blish je tu¬ di krajevni zastopnik za naš list 'za mesto Ohicogo. Rojak Frank Završnik iz Joli- eta, 111., 'grede iz železnega okrož - ja domu. AUR0RA. — Društvo sv. Barbare št. 19. 'S. H. Z. bode imelo 14. Dec. t. 1. ob dveh popoldne glavno sejo, ka¬ tere se mora vdeležiti vsak član, če ne bo kaznovan po društvenih pravilih. Pogreba po umrlem -sobratu John Bambič se je vdeležilo tudi društvo sv. Jožefa št. 85, J. S. K. J. , ter so šli pod to zastavo tudi ‘drugi rojaki raznih društev. V imenu našega društva sv. Barba - re se zahvaljujem prav iskreno za to prijazno sodelovanje. Dne 21. t. m. smo imeli tu na Aurori zopet dva pogreba in si - cer za Janez Zabukovcem in Jo - žetom Kozjan. 'Oba sta pripadala k društvu sv. Rož. Venca, K. S. K. J., katero ju je spremilo na mirodvor. Lovsko sezona bo letos hudo okr valjena iz človeško krvjo. Ravno danes bodo pokopali po neprevid¬ nosti ustreljenega že poročanega rojaka, ki je pripadal v neko me - ni neznano društvo S. N. P. G. Društvo Aurora ga bo spremilo do groba ‘danes 23. t. m. Pokopan je bil tukaj" Joe Iioz- jan, ogrski Slovenec; zapušča 6 otrok in ženo. Umrl je za jetiko. Spadal je ik društvu št. 131, K. S. K. J. Pogreb bil je vkljub sla¬ bemu vremenu lep. — Dne 16. novembra šel je mla¬ denič John Malenšek na delo, in ga je nek lovec vstrelil. Malenšek je bil -star 22 let, rodom iz Goliš pri Črnomlju. Pogreb je bil 23. t. m., ker so čakali brata iz Butte, Mont. kmalu zmagali. Darovali so sledeči: Joe Kukič 25 centov, M at h Ružič $1., John Perko, Anton Samec in Anton Baic po 50 centov. Po 25 centov Anton Ivanc, Frank Komidar, Vin cene Shuštar, Joe Janežič,, Frank Shepič, Rudolf Graiš, Martin Go- vednik, Anton Klančar, Joti. Gr - mek, Joe Fink, Frank Kukic, Leopold Podgornik, John Radetic, Frank Starc, Math. Žnidaršič Joh. Baraga, Alojz Kmeth, Alois Shustar, Leopold Vesel, Math Ho¬ čevar, Tone Podržaj, Martin Sliuss in Anton Vučetič ter $1. — Anton Majnarič; Skupaj $10. — kateri znesek 'blagovolite odposlati na primerni urad. S prijateljskim pozdravom, J. Perko. — Dne 15. novembra smo pre - peljali irojaka Antona Lavriča iz Ohisbolma v Duluth v Saint Mary bolnišnico, 'ker boleha na revma - tizmu že peti mesec. Rojakom pri" poročam, da ga obiščejo, ako se mudijo , v Duluthu. Omenjeni rojak je delal v Chi- sholm rudniku. Doma je iz Male¬ ga Loga pri Loškem potoku. Cenjenemu rojaku M. K. poro - čarno, da je rojaka Antona Lav - rič-a obiskal urednik N. V. pred tednom, in mu je nesel en iztis N. V. Rojak Lavrič se je iz-razil, da ima upanje, do skorajšnega okrevanja, in je bil vesel vsled obl ska. Izrekel se je pa, 'da mu je rev¬ matizem povzročil, da nima v go¬ tovih 'delih telesa nobenih občut - kov. Chisholm dobil bo drugo za¬ sebno 'bolnišnico. Dr. AV. R. Schmidt, ki ima, svoj urad v Tetz" taff poslopju, bo odprl v istem -po¬ slopju novo bolnišnico. To 'bo dru¬ ga zasebna bolnišnica v Chisholm. ■— Dne 1. decembra bo dražba glede grajenja občinskega cvet - ličnjaka. Mi bi priporačali, da ta ali oni Slovenec pozve potrebno o načrtu, in da skusi ta ali oni zi¬ dar ali tesar to stvar dobiti v roke. ELY. — Po nesreči se je obstrelil na lovu John Jerina, in sicer si je poškodoval tri prste na desni roki. — V staro domovino podal se je dobro znani in med rojaki prilju¬ bljeni rojak Frank Kromar. Od - šel je v Dolenjo vas pri Ribnici. Želimo srečno pot in kmalušno vrnitev. — Rojak Frank Novak je šel v Cleveland, O., da obišče svoje sorodnike in prijatelje. — Samostojno kat. društvo sv. Barbare št. 1. imelo bode v nedeljo dne 7. decembra skupno sv. mašo in po maši nesečno sejo. Dne 21. decembra (v nedeljo) popoldne ob 1 uri pa je volitev društvenega odbora za leto 1914. Član, ki se ne vtdeleži, bodi prvič ali drugič, se kaznuje po pravilih. v —'Velik® zanimanje je letos za učenje angleščine. Dosedaj vpisa¬ lo se je blizu 100 ukaželjnih fan¬ tov in moiž Tako je prav; da bi se le zbudilo še naše ženstvo. GRAND RAPIDS. County Auditor Spang je zgotovil z delom raizdeljenja raz - nih skladov za vasi in naselbine. Keewatin je dobil največ, to je $21,723.79; Colera.ine je druga na¬ selbina z velikim prispevkom, namreč $19,356,17; Cohasset $386.71; Calumet $691.75; Deer River $192 54; Grand Rapids $5,770.15; Marble $15.383.58; Nashwauk $11,117.35; Taconite $6,832.58, AVarba $149.51. HIBBING. — Hibbing je najbogatejša vas na zemlji, in eni pravijo da je tu¬ di največja, resnica pa je, da je ena največjih. Hibbing je bil pr" votno lepo razdeljen; a pozneje so se priklopile še okoliške našel - 'bine, ln sedaj ima Hibbing štiri ulice, ki se imenujejo “First Ave- nue.” Pismonoše so se vsled tega pritožili, ker imajo težkoče najti pravo stranko, in nasledek tega je, da bodo spremenili imena ulic. Številke hiš v Aliče se bodo naj - brže začele s številko 2000, za na¬ selbine Brooklyn in Penolscot iz - brali se bodo pa druga imena. TOWER. — Okoli dve milji južno od me¬ sta sa našli truplo pogrešanega 17 letnega mladeniča Karola Ander¬ sona, ki je 'živel s svojo udovljeno mater. Odstreljeno mu je bilo po¬ vršje glave. Fant je odšel na lov v družbi dveh mladih sosedov. Soseda sta se zvečer vrnila, in ker Anderso - na ni bilo, naznanila je mati lju - dem na Tower. Ljudje so se zbra - li skup, in po preteku nekaj ur, našli so truplo. Kako je mladenič prišel do smrti je neznano. VIRGINIA. — V sredo zjutraj je ogenj vni- či'1 hlev za vozove pocestne želez¬ nice in uradniške prostore Mesa - ba Electric Rail\vay kompanije in poleg tega še več vozov. Škoda znaša okoli $125,000. — Goreti je začelo, v hlevu za vozove pocestne železnice in ker je-manjkalo vode ni bilo niti misliti na rešitev. 0'g- njegasci so bili poklicani, a ognja ni bilo mogoče vstaviti. Eni pravi¬ jo, da se je vnelo, ker je peč v neki kari eksplodirala, vendar to ni mogoče določiti. Družba ima še dovolj priprave, da izamore voziti kot preje. — Mestni odbor za vodo in luč je sklenil, da bo v bodoče zaprl vodo in luč dvajset dni po dosta¬ vi računa, če se ne bo poravnal. Poleg tega računilo se 'bo 50 cen - tov za prenehanje in 50 centov za zopetno otvorenje vode ali luči. — Commodore odprti rudnik je prenehal za to zimo z delom. PURANOVA SMRT! Prišel dan je zaželjeni, Ko ga srečen zemski rod Se spominja v sladki nadi Dan zahvale vse povsod. Naj gre hvala komur hvala; Kdo pač hvale vreden je, Ni uganjka to več stara, Kdor jo skuša dobro ve. Hvala prva tebi zemlja Kar rodiš nam leto dni, Da preživljaš rod človeštva, Ko v delu se poti. Hvala tebi ravno tako, Tlačan, suženj in trpin, Ker brez tebe bi jednako 'Vsem človeštvu 'bil pogin. Kot purani bi cepali, Ako tvoja ne bi dlan Bogatinu in cesarju Pospešila njegov stan. Al’ samo, da je razlika Prevelika vsepovsod, Ker berač po smeteh stika In puran je znan le gospod.’ Le pomisli, rod terpeči, Kaj čez leto si trpel. Daj oči si prvo odpreti In lahko boš reci smel: Vstaja svitla zora naša, Dan zahvale je, trpin. Naša bode čast, zahvala, Ko puranom b'o pogin. R. M. KRASNI RAZGLED. Bogati vinograd obdan gričev in gajev se doipade vsakemu lju - 'bitelju narave. Sočnati sad- evro¬ pejskih in amerikanskih vinogra¬ dov, če postrežejo ž njim ljubezni" va dekleta, j ob enem delikatesa in hrana. Griči in gozdi so vir di¬ šečih 'zdravilnih zelišč in korenin, katere združi izurjena roka kemi- 'kerja z vinom v Trinerjevo ame - rikansko zdravilno grenko vino, ki je dobro poznano družinsko zdravilo. To je razvidno iz Triner- jevega stenskega koledarja za le¬ to 1914. Vsakemu se dopošlje ta koledar kdor pošlje deste centov na Jos Triner, 1333 — 1339 <3 Ashland Ave. Chicago. 111. SLOVENSKI LISTI V AME - RIKI IN NJIH STALIŠČE GLEDE SEDANJIH STAVK. Amerikanski Slovenec, dvoted - niik, Joliet, 111., neutralen; Ave Marija, mesečnik, New York., nabožni, neutralen; Clevelandska Amerika, dvoted- nik, Cleveland, O., deluje za zrna¬ to unije zoper kapitalizem; Edinost, tednik, Pittsburg, Pa., neutralen; Glasilo S.,N. P. J., tednik, Chi¬ cago, 111., deluje za zmago unije zoper kapitalizem; Glas Naroda, dnevnik, New York, nagnjen na unijsko stran; Glasnik’, tednik, Calumet, Mich. zoper organizirano delavstvo, Me" luje za 'zmago kapitalizma. Glas Svobode, tednik, Chicago, 111., deluje za zmago unije zoper kapitalizem; Narodni Vestnik, polutednik, Duluth Minn., deluje za zmago unije zoper kapitalizem. Nabral in odposlal za unijske štavkarje na Michigan $154.70. Na apel Na¬ rodnega Vestnika se odposlalo iz Chisliolma in Aurore še posebej blizu $400. —, imena katerih pri - spevateljev smo objavili v našem listu svoj eča-sno. Naš Gospodar, mesečnik, Chica go, 111., gospodarski, neutralen. Proletarec, tednik, Chigago, 111. socijalistično glasilo, deluje za ■zmago unije zoper kapitalizem; Slovenski narod, tednik, Pue - blo, Colo., deluje 'za zmago unije zoper kapitalizem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. F. S. T. Rock Springs, Wyo. Obrnili smo se.na več strani gle - de vašega vprašanja. Kakor hitro dobimo odgovor, vam po možnosti ustrežemo. Zdravi! NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Slovenska Dobrodelna Zveza je dobila dovoljenje za poslovanje v državi Ohio,,; kjer je njen sedež in glavni utdd in sicer v Cleve - land, O. -~*ran, Konvencj —»— . .• gamizacije je bila ustav' 1 IŠČE S prične se ka¬ kor hitro" v 'kanih 500 čla - ' a v*‘ ’=?. nov. Ali želimo zvezi najboljši uspeh ! Umrl je v Cleveland, O., rojak Anton Cok, rodom iz Lokavca na Goriškem. Zapušča v starem kra¬ ju ženo in otroke. Umrla je v Joliet, 111., Marija Panian, rojena Habinc v 17. letu svoje starosti. Bila je omožena dve leti. Zapušča moža in par mese - cev staro dete. Poročila sta se v Joliet, 111., ro¬ jak Rudolf Mantel in. gospodična Katy Stukel. Poročila .sta se v AVavkegan, 111., rojak Matija Rode in gospo¬ dična Alarija Suhodolnik. Obešen bo rojak J. Erjavec dne 2. decembra t. i. v Greensburg, Pa. Ves trud rešiti ga, ker je bil po krivem obsojen, je bil zastonj! V smrt more po nedolžnem! To je grozna justica! RUSKA HISTORIJA. Arkad Awierczenko, Humoreska posvečena ministr - stvu prosvete. (Iz poljščine po “Nowi Reformi” prevel F. C.) I. Neki ruski dijak je umrl radi tega, ker je ljubil botaniko. Šel je na polje brat rastline. Stopal je, peval poluglasno in trgal cve" tlice. A e druge strani polja se je pri¬ kazala kopica mož in žena iz Nižne Gololevke. “Pozdravljam vas, dragi kmet je,” jih je ogovoril vljudno dijak, snel kapo in se klanjal. “Pozdravljamo te, ščukin sin, da 'bi te požgalo!” so odvrnili mo¬ žje. “Kaj hočeš tu?!” “Hvala. Ničesar nočem,” je ; re¬ kel dijak, sklonivši se in izruval ■bilko. “Kaj hočeš tu?!” “Kakor vidite, se pečam s her- barstvom.” “Kaj hočeš tu?!” Dijakovo oko je končno opazi¬ lo čuden ton trdovratnega povpra¬ ševanja kmetov. Ozrl se je po njih in zagledal od strahu in zlobnosti razvnete oči, blede obraze 'in uma - zane žilaste pesti. ‘ < T T * 1 v v , m i J 7 “Kaj pa mislite, ljub leni 'brat¬ je... . Ako vam je žal tega vcet- ja, vam seveda vrnem vaše cvet¬ lice. ...” Tedaj stopi iz srede kmetov naj¬ modreje med njimi, stari Peter Sawielicz NepazrKorito. Bil je starček 'bel kakor mesec in bedast kakor hlod. “Cvetke zbiraš, ušivec,” ga je hripovo nagovoril modri. “On la¬ že, otroci! Kolero razširja!” Avtoriteta starcev belih kakor mesec in bedastih kakor hlod, je bila med kmeti vedno velika. “Dobro govori Sawiel'icz! Uje¬ mimo ga bratje.... Približaj se mu od leve strani!” Dijak je za- plakal. “Piskaj! Piskaj še, vragov sin! Misliš, da ti morda pride na po - moč hudič, tvoj oče? Preišči ga no stric Alinia! Ali nima kakega praška ?! ” Našel se je prašek. Čeravno je bil to zobni prašek, vendar, — iker se je pri kmetih v vasi Gololevki čiščenje zob vršilo vsega skupaj le enkrat na teden v vladni krčmi in sicer na najprimi- tivnejši način — je kulturelni plen ki so ga našli v dijakovem žepu -zavitega v papir, v očeh kmetov docela potrdil zločin dijaka. “O, prašek je! Kolerični! Kako mislite bratje: naj-li utopimo vra¬ ga ali ga kar tu poteptamo?” Obe perspektivi sta bili dijaku tako malo vabljivi, da je sprego - voril: “Kaj vam pa pade v glavo, go¬ spoda moja! ? To vendar ni nič dru zega kakor navaden prašek za či¬ ščenje zob.. . Popolnoma neškod¬ ljiv. Ako želite, ga pojem. Kaj?” “Lažeš! Ne poješ ga!” “Zagotavljam vas! Pojem ga in nič hudega se mi na zgodi.” “ Vseeno je, bratje, od česa po - gine. Naj ga požre!” Dijak je sedel sredi gostega kroga in začel pridno jesti zobni prašek. Žene, ki so ga gledale, so bile bolj občualjive, vroče so plakale in šepetale: “Sam si pripravlja tako bolest¬ no smrt! In še tako mlad!. .. . in 'brez spokorjen ja!” “Vse!” -— je vzkliknil dijak, kazaje prazno vrečico. “Pojej tudi papir,” je odločil Peter Sawilicz, beli kakor mesec in bedasti'kakor hlod, Glasom vesti v časnikih, — je ■krmen je dijakovo končalo s pra¬ škom za čiščenje zob, nakar so ga baje spustili. Toda v resnici temu ni bilo tako. Dijak se je zvijal in požrl izpra¬ znjeno vrečico, nakar so ga preis kovali dalje. Našli so notes, šeeti- co za zobe in stekleničico z arab¬ sko gumo. “Jej to!” ■— je ukazal dispo- nent nezabeljenega dijakovega obeda — Nepazi-Korito. Dijak se je hotel zahvaljevati, trdeč, 'da je že sit, k'o je pa zagle¬ dal odločne bradaste obraze, ki so se mu bližali, se je brez ugovora spravil na notes. — Ko je bil s tem gotov, je e močnimi mladimi zobmi na drobno razgrizel ščetico, popil arabsko gumo in rekel sve - čano: “Vidite gospodje? Ali nisem imel prav, ko sem trdil, da to v resnici niso nevarni predmeti?” “Da, res je,” je odgovoril dob”e dušni kmet po imenu Kravja-Ope" ka. “Ni bilo treba, da smo mu storili krivico.” “Nevedni narod ste!” je rekel dijak in vzdihnil. Najbolje bi bilo kmete ošteti, po sloviti se od njih in iti dalje, t . da dijaka je pogubilo to, da je bil inteligenten do kosti. “Nevedni narod ste!” je pono - vil. “Ve®te-li na primer, da se epi¬ demija kolere ne razširja potom praškov, teimveč po skrajno maj¬ hnih 'telescih, ki se nehajajo- v vodi, na zelenjavi in sadju, tako imenovani viibriond, ki so tako ne - znatni, da jih je na kaplji vode mnogo več kakor par tisoč.” “Pojasni bolje, no!” je zaklical neverno Peter Sawielicz, ko so ne¬ kateri napravili obraze, kakor bi verovali. Sploh je 'bilo razpolože - nje tako ugodno, da so odpustili dijaku celo njegovo trditev, da je izvor strele v elektriki in da so ob¬ laki pisledica vodne pare, prene¬ sene od vetra z enega mesta na drugo. Pritajno mrmranje se je eu lo le pri nezaslišani trditvi, da me¬ sec sam ne sveti, a^npak da odda¬ ja samo svetlobo solnca. Ko se je pa dijak osmelil do predrzne trditve, da je zemlja okio gla in da se vrti okol u solnca, te- (Nad al j e vanj e na treti strani) Naselbina z veliko prihodnosio 1 • bujone ton v lezne rude se bo tu skopalo. V srcu n Ze ' 1 zvrstnega x\\A skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako ^ " tje. Poslužite se prilike sedaj, ko j e Še Vse v ^ in kupite loto. Prodajamo lote na lahke rvU v!' 0 ’ 11 ' rodrobnosti zveste pri Iron Range Townsite Co. TORREY BUILDING m DULUTH, ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM^ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANRahu ' MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV t J jf Slovenska trgovina NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-NOVI Hišk V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh ?se. ka: se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furnfture Store ELY, MINNESOTA J Rojaki na EIy, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI. ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo* ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo.Q Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH » CIJALNIH NIČEL. tjotM / >ouU, ea mm. ur itwiMcomeir» NASA BANKA NAJ BO VAS>A Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne ^nej® jasnila v raznih kupčijskib zadevah vsem onim, 1 nas v takih zadevah. _roH iet ' i ^ Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem samezuih oseb, tvrdk ali družb. gjoffc* PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 0 « j(jr i. f’ Iz stare domovine. 11 kranjsko. Medved na Spodnji J)ne tin° v ‘ Lipnici. ^ 1 ."novembra, zjutraj o Mar effl . ko se je ravno daniti pri- <*»> r ‘ - “ šarnekov most priromal je medved kosmati p pov “Šarnekov most” na ® eC jpjo Lipnico in jo mirno sko - rP- s ^ l( j a ne rečem kakor naš ** '-mn “po vasici”) mahal k’ nl „ , w Kolnico. Joj, “ t i Rožmanu v F, ve d! Otroci se ne upajo v šo - delavci se boje v hosto, potov - l0 ’ Alicka iz Krope se boji na ve - ** 'domov, trgovski potnik iz R. cer j U je. da je bacnil ob medve - fP‘ J 'oboskovalno popustilo in i.4^., , i q taiVp 'vnzitilrp ]^o je in vv -il 'da pozna taike vizitke, Služil nekdaj gospoda, ki je Rede redil; gospodinji g. ®" ta g a videli; bil je črn in večji nje Pužmanov švorc” iz Zgor- Lipnice itd. Stari drvar, brih¬ ten možakar, ki je pa tudi. to zve s V vina lenimi» ^ sploijf, j vodmdeli ore u ke SL® jrniteseH I je 11 e konie* 11 ^ ko»i eZil . k# t!i l jno videl in mu je gorenjska fa- 1 (jobro znana, je pa kmalu ^ a nal“ ta medvedji strah. “Tej Jerini se pravi gams.” Velik, čr- ■ gams, kozel snubač je bil m se • to cesto primeri sedaj o Martino¬ vem, ko je “gamsja prsk” v naj- tojšem tiru, ko dirjajo tako kozli jz robov ] lja čez doline in grape v nasprotne pečine, in tako je bilo tndi pri temu, tako se je odrezal 1 ^ tako je 'bilo. Medvedov strah je pa zopet za cas v ozadje potiš - njen, dokler ljudje zopet kaj no - vgga ne pogruntajo. Novice iz Sore. Iz Sore poroča- . jo: Potegnili so pri grabljah iz vode Franceta Stare. Že nekaj i 4 ni se mu je bledlo. Ne ve se, ali je ponesrečil ali je šel sam v smrt. Vzrok: Alkohol. — Posetnik Jam¬ nik z Gortee je padel s kozolca in si zlomil nogo. — Pri Dolinšku v Dolu so bili okradeni po nekemu postopaču, ki je ležal na hlevu. — Ubegli siljemec je stanoval v za - puščenem mlinu na Osolniku in grozil, da vsem požge, če mu ne donašajo hrane ali če ga izdajo, Ljudje so se ga bali in mu več dni » Stregli. Seijaj je že na varnem. — & to zimo se prične za regulaci - jo Sore lomiti kamen. Čakamo le še od vlade dovoljenja, da dela - mo v lastni režiji in 'S tem shrani¬ mo dobiček doma. Smrtna kosa. V Zap užali umrl 23 letni Frane Šušteršič. Ponesrečena mlekarica. Na ce¬ sti iz Iške Loke je zapeljala mle - iarica Terezija Glavan, ki služi pri posestniku Martinu Pircu v Mateojah, enovprežni voz z obe - rua levima kolesoma V j’are‘k, iki P skopan v svrho vodovoda in »za¬ lit popolnoma z vodo. Voz se je prekucnil. Glavanova se je tako ustrašila, da ne more govoriti. Hudo dekle, 23 letna posestni' 50Ta hči, Terezija Boh iz Notran- ; 1>1> goric je pred kratkem napad - a nekega posestnika, katerega je I* delj časa sovražila. Udarila 'ga kolom po obrazu in ga težko ^škodovala. Iz strahu pred are - r* ci l° je hotela pobegniti v Ameri- t toda neki orožnik jo je pravo- i^asno P r ijel in jo »odpeljal v ljub - j Jansl5e zapore. ' a ^ et irana tatova. V vodicah so Lv. lr 'V' ^ letnega Franca Kie - ' r W iz Wiesa na Štajerskem in t j n J I '* a ^chwarza iz Harta na Šta r tat v - eTQ ’ ® men j e: na sta izvršila več »j,! ln . Da P°tu iz Tacna v Vodice, i so dobili mnogo ukrade - kam M- Odpeljali so jih v ^ke zapore. r n ; ' z bopnine. »Pred Prula - tiče "f desnem obrežju Ljublja¬ na 113 ‘deli pri kopanju kanala s °nek-t 6 Starine ’ katerih jf e( j \ 6re Prav do 'l )ro ohranjene. %kf end etičnimi ilzkopninami P ttS()( j ( Sne Posode iz rimskih časov. to 4*» S'? 0 so shran J ene i a " nekak; v' ‘ Vled starinami so tudi ki ... ’ la Sno poslikani krožniki °Pnin Pa žal IV, poslikani krožniki večinoma razbiti. Iz -» le „,' Zo . cei l kup. Ker so naleteli jfeasno anne na kr aju, ki je svo - wo, j e *P ac lal pod rimsko Emo - 3 Pri v ricako yati, da bodo izkopa •kih iUl alskih »delih še več rim - starm. bj 2 e i\ v deželni bolnišnici A»n- Slij e 11 a - sobni slikar iz Opa - llfilo »l r Vftn br a neza - P nedeljo 11. no- i!astl 'n'pi/ ,0po .^ dne i e ne! k izlobnež kt ik r PGbn šišenskem lovcem p 0( j ^ lovskih psov v lovi - ^ r °kah V' Katarino. Stvar ima F*°til ea Ze državno pravdništvo pa boje »že tudi poznajo. Umrla je na Poljanski cesti še. o v Ljubljani Helena Frolich. — k Beethovnovi ulici 'št. 9 je umrl g. Mihael Mahnič. Dva ognja v Kranju. 11. novem bra v nedeljo proti večeru se je vnelo v spalni sobi knjigoveza Požgaja in kmalu .je bila vsa so - ba v »plamenu. Da ni prišlo doma¬ če gasilno »društvo tako naglo na pomoč, bi se bil ogenj razširil tudi na sosednja poslopja. Škoda zna " ša 1000 kron. — Kostanjar pri “Stari pošti” je pustil v veži Ko¬ sove hiše »goreč pepel, zavit v cu- nje,ki so tlele. Vnele bi se bile kmalu v veži se nahajajoče stva - ri, da ni gospodar pogasil že švi - gajoč plamen z znanim »buhogasil- nim aparatom “Theo” in odvrnil vliko nesrečo. “Svetnica Johanca — tatica? “Rieeki Novi List” poroča: Za¬ grebška policija je poslala reški tiralnico za neko “svetnico,” »ka¬ tere opis popolnoma odgovarja Jolianci Jerovškovi. Dotična “sve tnica,” ki jo zasleduje zagrebška policija, je bila pred par tedni v Zagrebu, kjer se je mudila v samo stanu usmiljenih sester, in je ukradla, predno je odpotovala z reškim vlakom, v neki krčmi v Kolo»dvorski ulici Štefanu Lisku 700 kron. Samoumor. 10/' novembra po - poldne se je v realeni telovadni¬ ci obesil bivši raznašalec časopi * sov, 66 letni Avgust Verdin, pri¬ stojen v Ljubljano. Njegovo tru¬ plo so »prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok samoumora ni natančno znan, »bržkone je pa »nekoliko k temu pripomogel alko¬ hol. Nesreča na ulici. 10. novembra 'popoldne se ga je bil nek delavec ki se je s kolesam peljal po Flor - janski ulici, preje tako nasrkal, da je padel na vogalu Florijanske ulice ter se na »glavi tako poško - doval, da so »vsega okrvaljenega odvedli v trnovsko stražnico, od tam pa z rešilnim vozom v »deželno »bolnišnico. Nesreči. Dne 8. novembra je že- lezostrugarski vajenec v Sainaso - sovi tovarni Ladislav Arnšek pri¬ šel z levim »sredincem in mazincem v stroj, kateri mu je oba silno pre- mečkal. — Delavka Terezijo Hab¬ janova je prišla pa »v tovarno za lep pri premikanju nekega voza z levo roko pod prednje kolo, kate' ro ji je istotako zmečkalo maži - nec. Oba sta ostala v domači os - krbi. V prisilno delavnico so oddali 46 letnega malopridneža Albina Rantza iz /.elezne Kaplje, okraj Velikovec, in 61 letnega Ivana Mraka z Brezovice pri Ljubljani. Nesreča z orožjem. 28 letno vdo¬ vo Marijo Mižmah, bajtarico v Rudniku št. 3. je ustrelil ponesre¬ či »delavec Janez Furlan iz Gatine v levo nogo, ko ji je razkazoval nek star revolver. Mižmahovo so pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Tat pod posteljo. Pred kratkim je »zapazila 72 letna Barbara Jen¬ ko v Suhi pri Škofji Loki, ko je stopila okoli poldneva v svojo so¬ bo, pod po»steljo nekega 20 letne¬ ga fanta, ki se je »splazil v stano - vanje gotovo z namenom, da bi kradel. Na poziv Jenkove je zlezel izpo»d postelje, a nato je sunil star ko v stran in pobegnil. Z občnega zbora Rafaelova dru¬ žbe. Rafaelova družba za izseljen¬ ce je imela »dne 26. oktobra o»bčni zbor. Iz zapisnika povzamemo sle' »deče: Družba je »dala inicijativo k ustanovitvi podružnic Rafaela v Gorici, v Zagrebu in v Spljitu. Pr¬ vi dve že delujeta, zadnja se pa ustanovlja. Družba je dala vsem potrebne imformacije in na vodi - la. Dalje je posredovala pri tu - kajšnjem policijskem ravnatelj - stvu, da naroča stražnikom na ko¬ lodvoru, d^i opozarjajo izseljence na Rafaelovo pisarno, Deželni od¬ bor je izdal na županstva pismeno okrožnico, v kateri opozarja na družbine pisarne, v katerih dobe izseljenci društvene znake, pripo - ročilne listke in potrebna navodi¬ la za vožnjo. Na okr. »glavarstva so se razposlali majhni listki, ki v par besedah opozarjajo izselje¬ nce na »pisarno. Od zadnjega ob - čnega zbora, »dne 19. decembra leta 1912, se je oglasilo v pisarni 1147 izseljencev. Vseh opravilnih št. je bilo 2021. Družbeni tajnik ho ' di vedno redno na ljubljanski ko¬ lodvor, kjer, posreduje za izšel - jence. Pri ljubljanskih sodiščih je družba posredovala, »da se je mla¬ doletnim izseljencem preskrbel pošten spremljeva»lee,» oziroma spremjevalka. Istotako se je po - sredovalo pri tukajšnih agenturah zaradi boljšega reda in ravnanja z izseljenci in pa zaradi znižanih cen. Deželni odbor je nakkmil družbi 1400 kron, centrala na Du¬ naju pa 500 kron podpore. Dohod¬ kov je 'bilo v preteklem poslov¬ nem letu 4589 kron 19 vin., stro¬ škov pa 2076 kron 33 vin. Čisti preostanek znaša torej 2512 kron 86 »vinarjev. Umrli so v Ljubljani: Marija Kovačič, »mestna uboga, 76 let. —Avgust Verdin, sluga, 60 let. — Fran Vizjak, bivši vratar 28 let. — Mihael Luznar, »bivši vratar, — Josip Mirt, voznik, 36 let. — Ana Ažman, »delavka, 35 let. — Ciril Zupan, sin trgovskega »sluge, 3 mesece. — Angela »Koler, del. tob. tov., 28 let. — Helena Frelih, kra- marica, 63 let. -— Josip Konič, tov. delavec, 41 let. — Marija Jerič, žena delavca, 44 let. — Ela Sra - kar, hči gostilničarja, 5 let. ŠTAJERSKO. Poneverjenja na poštah. Areto' vani »poštni uradnik Pivonka v Gradcu je priznal, »da je poneveril lansko jesen tudi neko »denarno pismo s 6000 kronami. Pismo je bilo »poslano v Celje, kamor pa je dospela samo kuverta, napolnje¬ na s papirnimi odrezki. Nesreča. V Trbovljah je rudar¬ ju Ivanu »Seršenu padlo na desno nogo težko železo in jo popolno - ma zmečkalo. Seršena so morali prepeljati v rudniško bolnico. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. 7. novembra sta se sprla posetnik Lukani« in posestnica Plohl, ki se že dalje časa nista dobra, zaradi malenkostnega vzroka. Teko»m pre pira je »zgrabil Lukačič motiko in Plohlo tako »po glavi udaril, da se je vsa krvava zgrudila. Iz odvetniške službe. V Konji¬ cah je »otvoril odvetniško pisarno dr. Anton Prus, sin bivšega prvo- ‘boritelja konjiških Slovencev, dr. An ton a Prusa. _—— Aretovan roparski morilec. Dne 2. t. m. so našli pri »Varaždinu posetnika in živinskega trgovca Mijo Kralja umorjenega na cesti. Poleg trupla je ležal okrvavljen kol, s »katerim je bil morilec raz¬ bil žrtvi lobanjo. Kralj je bil oro¬ pan »vseh dragocenosti in večje vsote 'denarja. Orožništvo je »zve - delo, 'da je na »dan umora izginil v sumljivih okoliščinah slabogla - sni delavec Ivan Leskovar iz Va' raždina. Nadaljna poizvedovanja so tudi »dognala, »da je res Lesko - var morilec in da je s svojim, ple - nom pobegnil na Štajersko. Dne 6. t. m. pa so orožniki v Štorah pri Celju aretovali morilca, 'ki je tamkaj našel delo. Iz Dobove pri Brežicah. V krat¬ kih presledkih »so se izvršili v na - šili trgovinah že trije vlomi. Pri zadnjem vlomu so bili tat j e tako predrzni, da »so celo strelajli na tr¬ govca, ki se je prikazal pri vratih. Da, celo orožniško postajo sta dva stražila, in bi bil orožnik gotovo nesrečen, če bi se upal iz hiše. Ču- jemo, da se je vršila s temi tatovi pravcata »bitka pred kratkim na Bizeljskem. Nekaterim »kmetom je ukraden tudi mošt. Ravno v tem času pa so obmejne orožniške po¬ staje zelo slabo nameščene, okro¬ žje pa neprimerno veliko. Ljud - stvo je razburjeno, ker »se »boji, da bo»do šli čez čas tatovi tudi na kmetije, ne samo na trgovine. V Radgoni so slovesno otvorili novo mestno elektrarno. Zgorelo je gospodarsko poslop¬ je gostilničarja Andreja Korena v Zg. Hoči. Iz Maribora. V Dravi so ujeli 1 in četrt metra dolgega in 19 kg težkega »sulca . Umrl je v Mariboru posetnik Fr. Oehm. PRIMORSKO. Samomorilec pod tramvajem. Dne 10. novembra »zvečer je sko * čil na Goldonijevem trgu »v Trstu pred električni tramvaj 23 letni Franc Samec o»d Sv. Križa. Voz ¬ nik je voz takoj usthvil in kmalu so potegnili Samca skoro nepo - škodovanega izpod voza. Fant je izpovedal, da je prišel zato v Trst, da bi izvršil »samomor. Umrl je v Gorici čevljar Fran Pavlin, brat zadnjič umrlega knji¬ goveza Josipa Pavlina. Na. 1 nega so odpeljali v bolnišnico, je v vo-j inož bo bržkotne rabam podlegel. Kot vzrok samomora navajajo ne¬ kateri '»domotožje, »drugi pa inržnjo ustreli »novinec Dva samoumora v Gorici. [dan Vseh »svetnikov se jašmiei planincev Franc Zorc, doma iz Planine pri Poistojni. Zadel »se je naravnost v »srce in »bil je takoj mrtev. Vzrok samoumora je ne»znan. •—• Vnede»ljo okrog 3. ure 30 min. popoldne se je vrgel z mosta nad Kornjom v ulici Sv. Klare neki mladenič, star 20 — 25 let. Bil je namestu mrtev. Ker-ni imel pri sebi nobe - nih papirjev, se ni moglo dognati, kdo bi bil. Pravijo, da se piše Gorjup. Spomenik žrtvi avijatike. Dne 4. novembra so odkrili v Gorici ci spomenik poročniku »Petroviču, ki se je smrtno ponesrečil s svo - jim letalnim strojem. Umrl je na »svojem posestvu v So vodnjak »znani kavalir vitez Gavdencij Toši, star 83 let. Prav do zadnjega časa je krepko no - »sil težo »svojiih let. Prav z mladeni¬ ško eleganco je jezdaril ali pa se sprehajal po go riški h ulicah z ve¬ liko rožo na suknji. Pokopali so ga »na sovodenjskem pokopališču. Smrtna kosa. V Krombergu je umrl po dolgem trpljenju g. Raj - ko Beslan, bivši praporščak pri lovcih, pozneje knjigovodja pri tvrdki Križnič v Podmelcu, star 28 let. Po»brala »ga je jetika. — V Gorici je umrl, tudi za jetiko, 21 lot »stari Josip Pavlin, knjigovez. —Umrla je v Dornbergu gospa Ka tarina Kerševami v 42. »letu svoje starosti. -— Umrl je v gorici v bol' nišnici 60 let »stari Josip Granik iz Planine pri Vipavi, M je padel v pijanosti v Belo. “Strah kmetov” v Trstu. Neki šaljivec se je izmislil v Trstu eno originalno. Hotel je ljudi potegni¬ ti »s »štajerskim “bauernšrefcom.” Trosil je po mestu novice, da sta ustrelila zver »dva tržaška lovca in 'da redki plen lahko vsak vidi v hotelu (!) “Volpich,” če plača za vstop 10 vin., k»i gredo v korist tržaškim ubogim. Ljudje so seveda zelo lahkomiselni in marsikdo je verjel. In posledica: Portir in slu¬ ge so imeli oni »dan silno posla. Komaj so »zavračali ljudi, ki so hoteli po vsej siji videti strašno zver. Nekatere nasilneže so mora¬ li baje celo ven vfftči. Samomor v PaMtm. V TjTHIjSK deželni botnišni«! Umrla mla - 'denka IlermiriijjpvJrubiša i»z Pa - zina. Zastrupila se je zaradi ne - srečne ljubezni z„ octovo kislino. Samomor v Pulju. V Pulju se je obesil »poštni po»duradnik Ber - nard. Svojega sina obstrelil. Rudolf Vodopivec, stanujoč v Rojanu, Vernielis št. 564, je hotel »zvečer prepoditi nekega »možaka, ki sta¬ nuje v isti hiši, z »dvorišča. V ta namen je šel po nabasano pištolo in hotel s strelom ostrašiti onega svojega nasprotnika. Bil pa je ne¬ koliko: opit in tema je 'bila tudi in zgodila »se je nesreča, da je »za ■ del s strelom svojega lastnega de¬ vetletnega sina v desno rama. Od¬ peljal je otroko potem sam na re¬ šilno postajo, kjer »so revčku ob - vezali rano. Monakovski zdravnik usmrtil svojo ženo, dvoje otrok in sebe. Monakovski zdravnik »dr. Helmai - er je prerezal z britvijo vrat »svo - ji 30 letni ženi, svojemu dvelet - nemu sinčku ir. svoji 12 letni hčer¬ ki; nato je ps sebi prerezal žile na roki in vrani. K»o se je iz cer - kve vrnila »služkinja domov, je na¬ šla družino mrtvo v mlaki krvi. Dr. Heilmaier je zapustil pismo s »katerim naznaija, da je veliko »za špekuliral in 4a noče prepustiti rodbine revščini. Kolera. Iz Zagreba »poročajo: Deželnemu sanitetnemu uradu so pred kratikim naznanili tri nove »slučaje kolere. Samomor dnhovnika. Iz Mona- 'kovega poročijo: V Vierkirehnu se je ustrelil katoliški župnik Znvieselsberger : ki je 'bil v »kazen - ski preiskavi zaradi hudodelstva proti nravnost. KOKOŠKO. Kolodvorski vratar zaprt žara - di izseljenišlega škandala. Iz Beljaka poroč.jo: Vratar na kolo¬ dvoru južne žleznice Karel Božič ki je bil pre< kratkim aretovan ker je bil nna »umu, da je v zvezi 'z izseljeniškimi sleparji družbe Canadian Pacfic, je 'bil v petek 8. t. m. izpuščn iz zapora, ker se je sum izkaza kot popolnoma ne¬ upravičen. Samomor tpničarja. V topni- carski vojašnni v Celovcu si je prerezal z brivijo žile »na levi ro - ki topničar 4 »bat. Ivan Krišan, doma na Štajrskem. Težko ranje »do vojašne. v Pohotnež. Pri Št. Pavlu so are¬ tirali hlapca posetnika Šaverja, Ivana Weisenbacherja, iker je po ' silil in okužil v hlevu neko šola - rico. Ponesrečena Kranjica. V Lesi se je ponesrečila pri delu 31 letna delavka Josipina Bervar, doma iz Zagorja pri Litiji. Pri razlaganju voz jo je pritisnil en voz k steni pri čemer je dobila težke poškod - be. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Tatvina. V Malem Šentpavlu je ukradel neznan tat gostilničar - ki Mariji Krameter za 200 kron razne zlatnine in srebrnine. O ta¬ tu nimajo še nobene sledi. (Nadaljevanje i»z druge strani) daj »se je tolpa kmetov vrgla nanj in ga začela »biti. .. . Dolgo so ga bili in potem so ga utopili »v reki. Zakaj so to časniki zamolčali — ni znano. II. Radi pijančevanja odpuščeni te¬ legrafist Vaška Mrmravec se je dolgo potikal j»o kolodvoru in is - »kal kak izhod »iz svojega težkega položaja. In povsem nepričakovano je na¬ šel izhod v obliki zmečkane ko¬ karde, ki jo je najbrže .zgubil čast ni'k, ko je šel čez tir. “Na delo!” si je velel Vaška Mrmravec. Pripel je na svojo tele¬ grafistovo »kapo častnikovo »kokar¬ do, oblekel je su)knj»o, najel voz, sedel prav široko vanj in naročil: “Pelji v vas Nižno Gololevko! Urno ! Plačam tam ! ’ ’ Ob slabem 'zvoiklanju tresavk se je vstavila troj»ka pred županovo hišo. Vaška Mrmravec je skočil elastično z voza, kmeta, ki je »pri¬ šel mimo ves zmeden ob pogledu na njego»vo paradno prikazen, je udaril v uho ter zavpil: “Golazen! Zapreti te »dam! Ne' vidiš oblasti 1 ! Popuščate že! Po- 'zovi mi župana.!” Prestrašen »in zmeden priteče župan. —^“ česar-žMite oče 7” “Oče? Kanalja, jaz ti potkažem “očeta!” Ne vidiš generala? Kdo se vozi tu s trojko ? Kdo si ti ? Doli s čap- ko, ali ne? Kako ti je ime?” “Kra. .. . 'kravja opeka.” Telegrafist je stemnil obraz in udaril s pestj»o »zmedenega Krav - jo opeko »po »zobeh. “Župan, 'zapri ga! Pozneje obra čunam ž njim. Vam že pokažem!! Ali ste že popustili? Župan! Ko j mi zberi kmete, papir prečitam!” Po preteku 'desetih minut so se zbrali vsi kmetje Nižne Gololevke kakor siv, prestrašen obla»k. “Tiho!” je »kriknil Vaška Mr- mravec in stopil naprej. “'Pismo je takole: Z ozirom na oklic cesar¬ ske komisije intendanture sanitet¬ nih vzorov »z utisnjenim tafcim-le »pečatom, v sporazumu s penzij - skim oddelkom javne biblioteke imajo se pobirati od vsakega kme ta po »dva rublja iu »deset fcopej»k kot trotoarna pristojbina in vpo - slati v Sankt Petersburg na mi - rovni kongres. Ste razumeli? Kdor se temu upi ra, zapade kazni »do dkeh let trd - njavske ječe*, 'spremenljive v globo do 500 rubljev v srebru. Ste razu' meli?” “Razumeli, vsegamogočni go¬ spod!” so šepetale ustnice »kme¬ tov. “Vsegamoigočni?!” je »kriknil telegrafist. “Golazen!!! Ne pozna¬ te te kokarde ? Niste čitali cesar - sike naredbe o heradki? Župan! Za »pri tega! In tega! Naj sedijo! Ka¬ ko te zovejo? Nepazi-Korito? Za¬ pri ga!” Uro potem je vstopil župan kla njajoč se v izbo, položil pred tele¬ grafista denar in rekel boječe: ‘ ‘ Mogoče.... kar se tiče papir¬ ja... . da bi pogledal.... kar se tiče pečata....” “Osel!!” je »zarjul telegrafist, »spravil denar v žep, pahnil zmede¬ nega župana sirovo v stran, odšel na dvorišče in skočil v voz. “Jaz vam pokažem, lopovi!” je zagro»zil telegrafist županu in iz - ginil v oblakih prahu. Najmodrejši med kmeti, Peter Savvielicz Nepazi-Korito, beli ka - »kor mesec in bedasti kakor hlod je šel županu in rekel: “Iz samega Petersburga. Ko j se mu pozna. Možje, ceno smo jo skupili!” COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUT0N C0. 50 Union Sauare New York LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. ^ . . — =1 | A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga i v $ i i i MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIuE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBbuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. $ $ I i “Narodni Vestnik 99 National Herald. Siovenlc Sami-Weekly. Owned and published by tbe Slovenlan Prlntlng & Publishlng Company a Corporation. Plače ot Business: Dulutii, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald issued every Monday and THursday; subscrlption yearly S2.00 Tbe best Advertislng medliin: among Slovenians in the Northwest Rates on appllcation Tntered as second-class matter May i1. 1911 at tbe post otflce Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK« izdala Slovenska tiskovna družba* Duiuth* Minn* ztUftfn vsak poned;l|ek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . ■ $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, DulutSi, Minn. _ Rezultat referendum volitve glede tega sklada, katerega hočejo spraviti minnesotske unije sikup, bo pokazal, če je kaj življenja, če je kaj navdušenosti med organiziranimi delav¬ ci v državi Minnesota. V ostalem pa to ne bo nikaka pomoč, ker pomagati v zakonodaj - skem oziru si zainore delavstvo edino na volil¬ ni dan. Dokler nima delavstvo zastopstva tam kjer se kujejo postave, bo 'brez moči, brez pravic. Zato naj vsak stremi dobiti volilno pravico, postati podanik iste vlade kjer služi kruh, in delavstvo, prebujeno delavstvo, pre - vrže sedanji krivični sistem, lahko čez noč, če se zave vsak delavec svojih pravic in svojih dolžnosti. Delavec je najmanj devetdeset krat več (kot je nedelavec, in kadar se bodo delavci zavedli te njih moči, imeli bodo več pravic kot jih imajo 'danes, in prenehali bo¬ do biti mezdni sužnji — prej pa nikdar, in, če še tako fonde skup zberačijo. Volilni glas je najboljše orožje delavca, ki to orožje naj porabi vsak delavec v svojo korist. UNIJE V MINNESOTI. Unijski delavci v Minnesoti glasujejo rav - no sedaj potom referenduma ali splošnega glasovanja, če se naj naloži na vsakega člana 25 centov asesmenta na mesec skozi dve leti, da se doseže na ta način zakonodajski fond. Duluthska “Labor World’’ pravi, da so imeli kapitalisti, združeni v “Employer’s Association,” v zadnji legislaturi premoč in odločilno besedo zato, ker so imeli na razpola¬ go večji zakonodajski sklad, kot so ga imele delavske organizacije. Gotovo. Če bi ne imela kapitalistična Em - ployer’s Association v zakonodaji odločilne besede, ne ‘bila bi nikdar sprejeta taka de - lavska odškodninska postava kot je sedaj v veljavi v državi Minnesota. Vendar je ta po - stava v enem oziru velike veljave, ker odprla bo mnogim slepcem oči, da bodo uvideli kako ceni kapitalist in kapitalistični 'zalkonodajci katere pošlje delavstvo v zakonodaje in v kon¬ gres, delavcev prst delavčevo rolko, delavče¬ vo nogo, delavčevo oko, delavčevo življenje, delavčeo družino. Vsak slovenski delavec naj bi se povsem seznanil s to krivično postavo, katere srce je bil miljonar in predsednik Min' neapolis Steel and Machinery kompaniji, ker s te postave ‘ba zamogel vsak sklepati, če je potrebno delavskih organizacij ali ne če je potreba, da odda na volilni dan vsak delavec svoj glas delavskemu .kandidatu, ali če je boljše, da glasuje za kapitalistične hlapce in zoper svoje koristi. Kdor ima količkaj raz - 'sodnosti, naj čita. to postavo, in potem naj sedi s svojim umom, in uvideti mora, četudi še ni nikdar zasledoval postavodajnih vpra - sanj in razmotrivanj, da je potreba da mora delavstvo centralizirati svoje meči na indu - strijelnem in političnem polju, če se hoče pri¬ boriti večjih pravic. Ta postava, delavski od¬ škodninski zakon za državo Minnesota, v slo¬ venskem jezilku, se dobi v tiskarni Narodnega Vestnika, in stane 30 centov, in kupil naj bi si jo vsak delavec, če že služi kruh v državi Minnesota ali ne, ker je ta zakon pravi od - piratelj delavskih oči, in ker bo ta zakon slu¬ žil za združenje in skupno nastopanje delav - stva vseh ver in vseh narodnosti bolj, kot katerakoli druga agitacija. Vsak delavec v Minnesoti moral bi pa nositi ta zakon v žepu in tudi v možganih, da ga ljudje, ki prežijo na- ponesrečenega delavca, na spravijo še ob isto malenkost, ki mn po postavi gre. Kar se pa tiče obdavčenja unijskega de - lavstva v državi Minnesota po 25 centov na mesec in glavo skozi dve leti v zakonodajske svrhe, je pa očividno, da bodo unije vzlic ta - kim prispevkom vedno zadaj za službOdajal - ci; kajti, če spravijo unije skup recimo pol miljona dolarjev za zakonodajske svrhe, spra¬ vili bodo službodajalci skup še večji sklad, zato ker imajo boljše vire za denar dobivati kot jih imajo delavci. V denarnem oziru ima¬ jo 'kapitalisti tor a j vedno prednost pred delav¬ stvom. Službodajalci imajo pa tudi v tem oziru vse prednosti pred delavci, če so že organizi¬ rani ali ne, iker imajo v legislaturi poslance, ki se potegujejo za njih interese. Polovica teh poslancev so službodajalci sami, ali so pa ce¬ lo kapitalisti. Ostali so pa večinoma odvetniki, kojih bodoča politična moč je odvisna na to kako dobro bodo služili interesom krajevnih kapitalističnih zvez in klubov. Radovedni smo, 'koliko časa bo še delav - stvo v Minnesoti, tako unijsko kot neunijsko, lobijiralo in prosilo poslance kapitalistov za par drobtin v podobi tacega postavodajstva, ki bi kaj koristilo, ali bi bilo vsaj pravično ■delavstvu? Delo rok in možgan je podlaga vse civilizacije je temelj svetovnega stanja. In čas je že, da slečejo delavci obleko sužnjev, da zavržejo stališče sužnjev tako v Minneso - ti kot v vsaki državi, kot po vseh Združenih Državah, kot po vsem svetu. Če hočejo delav ci zakonodajstvo, ki jim bo pravično, zavih nejo naj si roke na volilni dan, in delujejo naj sami za tako zakonodajstvo kot možje, kot neodvisni volilci. Izvolimo si poslance iz svojih vrst, potem nam ne bo treba zafcono - Gajskega sklada, niti nam ne bo treba prosja¬ čiti kapitalistične zakonodajee kakih poseb - n ih “gimd” ali milosti. DRŽAVA IN STANOVSKO VPRAŠANJE. (Konec.) To so polovične odredbe. Država mora skr¬ beti, da bo svojim uradnikom preskrbela služ¬ bena stanovanja, ki za vedno ostanejo njena last in bodo zavedno odvzeta špekulaciji. Zgled naj ji bo pri tem dunajska kršanskoso - socialna mestna upravh, ki je od 1. 1908. do 1912. kupila za 14.5 miljonov kron zemljišč. Žalibog, tiče pri nas višji uradniki večinoma še globoko v onem staroliberalnem naziran - ju, da je “promet z zemljišči” temelj zdra¬ vega gospodarskega reda in smatrajo prepre čenje prirašeanja vrednosti potom zemljiške¬ ga davka za grozno nesrečo. S temi zastareli" mi nazori treba obračunati. Uradnikova pla - ča po nemških pojmih ni protivrednost za ka¬ ko posebno delo, o čegair ceni bi se dalo deba¬ tirati kakor o eeAi za stare hlače, kakor tudi država ni starinar, za katerega je cenen na - kup najvišje načelo. Uradnik marveč v smislu službene prisege, ki je za socialne demokrate samo smešna starina, ki pa mora biti neomaj - na podlaga uradnikovega stališča, — posve - ti državi celo svojo delavno moč v okviru službenega reda in prejme zato zagotovljen - je sicer skromnega, a stanu primernega oh - stanka v obliki plače. Država ne sme ostati ravnodušna, ako 'bi se imel dejanski učinek zvišanja plač po drugostranskih vplivih zrna’ njšati in tako njeno delo za zboljšanje polo - žaja uradnikov obrezospešiti. Bil bi 'bistven napredek, ako bi se vsaj 4. del uradniške pla¬ če — toliko približno vzame stanovanjska na - jemnina — s preskrbo službenih stanovanj odtegnil tržni spekulaciji. Etično pojmovanje uradniških glasov bi na ta način le pridobilo. SODNE RAZMERE V AVSTRIJI. V tem članku se zagovarja sistem, ki sta ga uvedla Pitreich in Hochenburger pri naših sodiščih, pa na tako neroden, a obenem zlo - ben način, da ni moči molčati. Pisec zahteva, da 'bi smel sodnik samo ta postati, ki razume svojo saroko in jezik, mo - ra pa še baje imeti nekoliko višje in splošne omike, mora znati občevati, kakor se to za sodnika spodobi. V svoji domišljiji domneva, da imajo nem¬ ški kandidati vse te lastnosti, samo pri slo¬ venskih .kandidatih se pogrešajo. Ni li to hi - navščina; ni li znano vsakemu uradniku in služabniku v Celju, da nemški kandidati, ki vstopijo pri sodišču, večinoma sploh ne razu' mejo slovenščine, da se morajo začeti sloven¬ ščine šele učiti, da slovenskih strank niti naj- manje ne razumejo in da morajo zaraditega slovenski kandidati mnogo več delati, kakor oni? Neresnica je'tudi, da bi nemški kandida¬ ti več'znali, kakor slovenski. Pokojni glasoviti profesor dr. Demelius je pred leti, ko je še predaval in izpraševal na tamošnjem vseučilišču, opetovano se izrazil, da je vsakokrat vesel, kadar pride Slovenec k skušnji, ker ve, da so Slovenci brihtni in® se res uče. To je rekel Nemec. Mož pa, ki je ta članek pisal, odreka slo¬ venskim kandidatom celo zadostno strokovno znanje ! Ne in stokrat ne ! Naši nemški sodniki sami dobro' vedo, kdo jim pri delu več pomaga, nemški ali slovenski kandidat. In zdaj še celo znanje jezika. — Slovenski kandidati znajo o:ba. jezika, ker sta bila oba zanje skozi celo gimnazijo obligatna, Pri ma¬ turitetni škušnji izprašujejo se iz obeh jezi kov. Nemci navadno še niti kot prosti pred - met ne obiskujejo slovenčine, ker tam so svo¬ je slovenske sošolce samo zaničevali. Ih šele omika? Kako da se kaže ta višja omika, ni rečeno, ravnotako ne, v čem da ka' žejo nemški kandidati lepšo oliko. Najbrže so nemški kandidati bolje oblečeni, hodijo večkrat na kako nemško zabavo, se kažejo pogostoma v nemški družbi. To je morebiti res! 'Slovenski kandidati so navadno z dežele doma, stradati morajo na gimnaziji, ne manj potem na vseučilišču in stradati morajo tudi še v sodni praksi. Še celo za obiskovanje jezikovnega teča ja dobijo nemški 'kandidati vec podpore, naj brže zato, ker se prej na gimnaziji niso slo - venščine učili in bi zaradi neznanja drugega deželnega jezika niti ne bili smeli biti spre - jeti v državno službo, Slovenci pa manje zato, ker morajo delati več namesto svojih nem - škili kolegov in ker več znajo, kakor Nemci. Piscu niti znano ni, da mi čisto sloven - škili gimnazij vsaj na Kranjskem in Štajer - skem nimamo in da se celo na nižjih gimnazi¬ jah podučuje več predmetov v nemškem ka - kor v slovenskem jeziku. \ 'Slovenci, čeravno se po trditvi onega član¬ ka v šoli manje nemščine nauče in več slo - venščine, pozabijo baje pozneje na VseuSili - šču spet svoj materni jezik. Pameten človek se mora taki doslednosti pač smejati. Pitreich in Hochenburger sta dobila slabega zagovor - nika. 1 Kaj pa delajo tedaj ti slovenski kandida¬ ti na vseučilišču? Ko bi res pozabili slovenski jezik, bi se morali vsaj naučiti češki jezik; — nemško baje ne znajo, slovensko so pozabili mutasti pa tudi niso postali —to bi pa ravno zopet kazalo, kako hitro se nauče naši fantje drugi jezik in da šteje vsak slovenski kandi dat, kar se tiče jezikovnega znanja, najmanje za dva nemška kandidata. Po onem članku bi človek skoraj mislil, da sodnika dandanes najbolje priporoča lepa ob¬ leka ter dobrikanje in prilizovanje pri pred stojnikih. Zaradi tega, ker večina naših nemških sod¬ nikov tako misli, je ugled našega pravosotl stva že tako trpel. Nekdaj so vladali taki nazori v politični službi; tam sedaj v nižjih in srednjih službah teh staro in srednjeveških načel ne upošteva - jo v§č. Taka načela pa še dandanes resno za - govarjaj '0 sodniki! Tako bi lahko bil govoril kak uradnik pred letom 1848., pa sramota je, da se še dandanes tako piše. Na češki univerzi se baje slovenski dijaki vzgajajo v fanatične panslaviste. To je stara pesem. Vsak značajen Slovenec, ki svoj narod nosti ne izda, je pri naših nasprotnikih že ne¬ varen panslavist. Nemec je lahko najradikalnejši mož, lahko več govori o Nemčiji, kakor o Avstriji, lahko ima ali nosi na sebi Bismarckovo sliko, lahko rabi v uradu verižico ali svinčnik v nemških barvah. To vse naših predstojnikov prav nič ne moti v prepričanju, da postanejo tudi ta - ki možje nepristranski sodniki. Ti ljudje so, kakor hitro stopijo iz vseuči- lšča v pravno prakso, mnogokrat tako nadu - ti, da nočejo občevati s svojimi slovenskimi kolegi, da skoraj ne poznajo in ne pozdrav * ljajo slovenskih sodnikov, še manje drugih Slovencev; tedaj tudi n morejo 'biti nepri - stranški sodniki, ker delajo na preočiten na - čin razloček med Slovenci in Nemci, tako da Slovenci ne morejo imeti zaupanja do njih. Slovencem, ako ne zahajajo radi na graško vseučilišče,se to ne more zameriti. Skušnje, ki jih imajo naši dijaki iz djradca, niso prav nič vabljive.-- / Zakaj bi se pa dali režirati, poniževa ti, zoperstavljati, dočim uživajo v Pragi vsaj gostoljubnost? Ako se nauče v Pragi še kak tretji jezik, jim to gotovo ne more škodovati. Na ta način nadkrrljujejo svoje nemške tovariše še bolj. Prav smešna je trditev, da uživajo naši slovenski sodniki razne prednosti pred Nem - ei, ker jih je že več dobilo dopust in ustano - ve, da so mogli hoditi na nemška vseučili - šča nadaljevati svojo izobrazbo. To ni nobena dobrota. Znano je, da hrepe¬ nimo Slovenci že dolgo leta po Slovenskem vseučilišču. Da bi nas vlada vsaj nekoliko po¬ mirila, je določila malo število ustanov v to svrho, da se izobrazijo slovenski pravniki na nemških vseueiliščah in bi se na ta način po¬ skrbelo za primerno število slovenskih pro ' fesorjev. Nam bi bilo veliko 'bolj všeč slovensko vse¬ učilišče, kakor te ustanove, katere nam pisec očita. Ako uživa Slovenec res ustanovo, ali pa je tu in tam pozvan v ministerstvo, so to posebne izjeme; to so' tako nadarjeni'možje, da bi kje drugje gotovo zasedli najvišja mesta. Kamorkoli se obrnemo na. Spodnjem Št a - jerskem, Koroškem in Kranjeskem, povsod naj demo na višjih in boljših mestih same Nemce. Predsedniki, državni pravdniki so v Celov¬ cu, Mariboru, Celju, Ljubljani sami Nemci. V Celovcu sploh ni notbernga slovenskega sodnika. Pri nadsodišču v 'Gradcu je izmed 16 nadsvetnikov samo en Sloveiec pri najvišjem sodišču sploh ni nobenega Shvenca. Število nadsvetnikov in svetnikov v Ce - lju in Mariboru je z ozirom na razmerje slo¬ venske in nemške narodnosi naravnost sra¬ motno za nas. Povsod se sloveski svetnki zapostavljajo, češ, trpeti vas moramo, dasiiavno vas ne ma - ramo. To postopanje je očividm. V personalnih senatih so ali vsi ali morda ’azun enega slu ■ čajno starejšega Slovenca sami Nemci, da sploh nobene kontrole ni in so vsi sodniki v okrožju glede kvalifikacije iročeni na milost in nemilost možem druge narodnosti. Pri okrožnem sodišču v Delju sodeluje v kazenskem senatu svetnik, k nima druge na - pake, kakor da je slovensle narodnosti. Že in samo zaraditega ni vrede:, da bi smjel vo¬ diti obravnave, marveč predsedujejo mlajši nemški svetniki. Da ne bi megel voditi obrav¬ nav, ne more nikdo trditi, ke 1 sploh nikdar še ni imel za to prilike. Mož p miren, vesten, obeh jezikov popolnoma zmžn. V očeh na -• ših predstojnikov pa ni naše milosti. Namen je seveda ta, da bi se ga jusična uprava ka - kor hitro mogoče odkrižalain bi mu Sledil Nemec. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktni črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodib KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil glavni zastop: St obrni na PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi kostnice, mišični gibali trganje po čel !! >■ bolečine in trdosti v f|1 " Izvrstno zdravilo, 5e 1?! ifi m ne, za hromo* ler 0 J ak ^ ozdravi prehlajeni. gQ < to nahod. 2,brani’ .. gnpo > scanje v prsih. Vne tje plj juč — “ S l„ obol ^ 4—5 ; areu Vi 2a šrgran kapljic v koz vrstno sredstvo vnetja grla. Če se užije (4 kaplj. de) je izvrstno neprebavljivi. Pristni expeller pridp kakor ga kaže slika ? Je v z °per krčV-J PA ZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE 25 m 50 centov steklenica' v F - Ad. Richterju 74-8« WASHINGT0N STRE: NEWY0RK. ® ZA BOŽIC IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. EL, CLEVELAND, O. (Dalje prihodn.č.) a □ a □ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA V 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. XXX Izdaja največji slovenski dvotednik ..NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto., 2.00 za pol leta.i.Ot) Za Evropo In Canado: Za celo leto za pol leta - - « 3.00 1.50 3 □ B Q Q J or' 1 de*’: er 8 • ieih it ,-ib 1 . v d) z ,rllb 1 „;> e on s id o >P r f deb t *f0 1 • D ie sece Povijaj' * od ted na . itarost' 1zdra' .tedaa ti Ivi pek' „ in P° L zdra’ ni D' ara« v staro« je pn ij funtov ; ^ 17 do i leta 20 22 fun rook meri ha 26 do *alni zdra fdcev in triletni n kilta 35 , *toli 40 p •ntov; se. Delita ol h okoli 4i 8 funtov; l' in teh Kletni m. , a okoli 1 . i Jv anre'( ••tehtajo m °go;če g^ijajo. 15 lož Ji al *4i večj r CBa vel l ^aj , £*<**>] | ble v • ^ h? J*. »J ir L, t Si 1 'er n i Sl iitio Sv; a ar »L > Ih S Ssr > h '‘at Sj Za naše gospodinje. N AJ DETE \ V - S TEHTA? navadno , Koliko tehta r_’ je ^ or vih vprašanj pri veeim no - e“° ? ognjih' in noverojenkah. Ko- '^tehta dete, ki je težko, in ko- 'f dete, ki je majhno in lahko, ,lli0 vsakdo; malokedo pa ve utora pridobivati zdravo de¬ re skoro &aik 0 v teži- pravniki so dognali, da dete * ridobi ničesar v teži prve tri 5f ’ P št j r i dni, ampak, da največ - 8 ‘ t zignbi par unc. Vendar z de - ^1«°dnem življenja prične že ifU pridobivati težo, in od tega * • _„7 rv det« naprej skozi tri mesece mora I dravo°dete pridobitiV teži od pet f sedem unc na teden. Prihodnje • mesece pridobilo bo normalno ^razvijajoče dete nekoliko manj, r? ječ od tri in pol unče do pet n L na teden. Od pol leta naprej, do starosti enega leta, pridobiti ora zdravo dete v teži povprečno ® ate den tri do štiri unče. pete, ki tehta pri rojstvu se - jem in pol funtov, mora tehtati, je je zdravo, in če je njega raz - roj naraven skozi prvo leto živ - taja: V starosti 3 mesece — 12 do 13 funtov ; v starosti pol leta 15 do 16 funtov; v starosti devet mese¬ cev 17 do 19 funtov; v starosti 1 leta 20 do 22 funtov. y petih mesecih bo toraj dete slcoro enkrat toliko tehtaflo kot ob rojstvu, in v starosti enega le¬ ta tehtati mora skoro trikrat to¬ liko kot o'b rojstvu. Četudi pa pri¬ dobiva zdravo dete v teži prvo le¬ to redno, vstavilo se bo pridobi - vanje teže, kadar dobiva dete, ki je pri materinih prsih prve tedne bolj kot ee ga hranimo s kravjim mlekom, zato iker mladi želodček ni zmožen prebaviti talko dobro to novo hrano, katere se še le s časom privadi. Ko se pa želodček deteta privadi na kravje mleko, bo dete pridobivalo v teži isto kut če bi'bilo dojeno. Po preteku prvega leta je teža katero pridobiva dete bolj neena¬ komerno in negotovo. Normalni otrok bo v starosti enega leta 28 palcev velik in tehtal 4 bo od 19 do 22 funtov. Dveletni normalni otrbk meri 32 do 34 palcev in te¬ hta 26 do 28 funtov. Triletni nor¬ malni zdravi otrok meri 35 do 37 palcev in tehta 31 do 33 funtov; štiriletni meri 38 do 39 palcev in 'hta 35 do 37 funtov; petletni »koli 40 palcev in tehta okoli 40 .fantov; sedemletni okoli 46 palcev “ tehta okoli 48 funtov; osemlet¬ ki okoli 48 palcev in tehtal okoli ” funtov; devetletni okoli 51 pal ,v in tehta okoli 59 funtov; de- itletni meri okoli 52 palcev in te- v a okoli 65 funtov, kvanredni in nenormalni otro- tehtajo več ali manj, vzlic temu _ mogoče zdravi in se povoljno lij J'! 3 '] 0, Vendar, g e j e otrok mn o | 0Z P a }i težji ter mnogo manj - . večji kot je navedena pov - i e <®a velikost in teža, je najbr - i, Be 'aj n oprav ž njim, posebno otrok mnogo joka, če je suh od ter če vedno sesa palec. kuhinja. *hniiif Ql 2 k ?' govedine in 1 kg pu s t; e s s °htarjem in soljo ter dobro meS ° P ? ko ^ dni. Potem ga drob n SeSek ^ a j> prideni pol kg ?a Popr Zr . ezane 'tanine, stolčene - 386. Salami. -, CIia - m gverja in muškatovega Vzemi to prav dobro, iih „ a ^ lr ® a volovska čreva, zre a 0 em dolge kose, zveži * ua c ft šo . me , S0 tesno v čreva, zveži saceg a n 15 '»dači a ene ' m koncu z vrvico., Še n me , a0 p f sno T čreva., zveži Jsajjj 3 hrugi strani, napravi na ^lami an ^° ^ er ^ obesi v dhn. m<) raš P r av dobro posuši" Se P°tem surove jedo. 387 - Mortadella. mjj n lja 'i 3 hg puste preka j e ga za osem dni v razsol in potem za šest dni v dim, nato spravi to klobaso na hladen suh prostor. Kadar jo hočeš porabiti, jo kuhaj približno 3 ure v slani vodi z di¬ šavami in koreninami. Prej jo pa dobro poveži z nitjo, da ti mehur ne poči ter jo zaveži v prtič. Mortalla naj se ohladi v vodi, v kateri se je kuhala, potem jo zre¬ ži na listke in jo daj s hrenom na mizo. 388. Svinjska mast. Zreži Špeh od prešičana maj¬ hne kocke, vlij v kozo vode, da stoji za pol prsta visoko in pri¬ deni potem zrezani Špeh. Ako ho - češ, nareži med Špeh tudi malo če¬ bule ; mast ima potem prav dober okus, a za sladke močnate jedi je ne moreš rabiti. Osoli Špeh in ga evri najprej na hudem, potem na slabšem ognju; premešaj ga več¬ krat, da se ti ne prižge. Ko so kocke lepo rumenkaste, postavi kozo na hlad, mast precedi v lonec ocvirke pa spravi drugam. Še boljša je mast in dalje časa jo lahko ohraniš, ako vliješ v ko¬ zo mesto vode malo mleka. 389. Kako je razsoljevati svinjino (Einpokeln.) Skuhaj v šestih litrih vode 3 kg soli, 10 dek solitarja, 7 dek slad" korja, 17 gramov popra, pest stol čenega koriandra in ravno toliko brinja, malo majorana, pest stol - čenega češnja in sok ene limone. Potem zloži svinjske gnjati in druge kose mesa v kad ali čeber tesno drugega poleg drugega, vlij nanje kuhano, ahlajeno tekočino ter jih obloži šele naslednjega dne s težkimi kamni. Vsak drug dan odcedi spodaj vodo ter ž njo zopet oblij meso. Tudi ga mo¬ raš parkrat preložiti. Črez 14 dni vzemi meso iz čebra, obriši vsak kos, priveži mu zanjko in ga obesi v dim, ki ne sme 'biti prevroč. 390. Razsoljena in prekajena svinjina. Razsoljeno svinjsko meso kuhaj v vodi s peteršiljem, zeleno, ko - renjem in čebulo. Ako je zelo sla- no, odlij enkrat vode ter prilij druge; če je premalo slano, prida¬ ni pa malo razsola (Pokelsaft.) K razsoljenemu; kuhanemu me - su daj kislega zelja, cmokov, pra¬ ženega krompirja ali kaj druzega. Prekajene svinjske gnjati ali druge kose mesa v gorki vodi do¬ bro umij in tudi odrgni dim; po¬ tem jih namakaj par ur v vodi, nakar jih skuhaj v veliki posodi. Veliko gnjat kuhaj poldrugo do 2 ur, manjše kose pa seveda ne tako dolgo. H gorki prekajeni svinjini daj 'kislo zelje, špinačo, grahov ali le- čnat pire, pražen krompir i. dr. K mrzli pa nastrganega hrena, trdo kuhanih jajec, surovega ma - sla, katero pretlači skozi brizgljo za pršene livance (Straubenspri - tze,) bele in rudeče redkvice itd. Ali pa zvij tanke kose svinjine v zavitke; t. j. napravi iz listov svinjine zavitke (škaruiceljne,) zloži jih v obliki zvezde na okro - gel krožnik, vanje pa deni aspika, surovega ali sardelnega masla in zopet aspika. V sredo in okrog de¬ ni rože, katere napravi tako-le: Zreži črno redkev na listke, po - barvaj jih s košenilijo ter porabi te listke za liste rož. Zvij 2 v ob - liko popka, vnanje pa pusti bolj odprte in zašpili vse skupaj s klin ekom, da se ti roža ne razdere. Po¬ leg tega deneš lahko oh robu kro¬ žnika tudi sardele, sardine, kisle kumarice i. dr. mišnice niso smrtonosne, če se je 1496,793,088,000,000,000,000 kubič- pa nabere več, je pa slednjič smr- nih čevljev. To računjenje vzame tonosna. j sicer čas in potrpljenje, vendar Našlo se je, da je v gotovih go' j je pa ž njim vprašanje, če je do - bah, v zeleni, mandelni.m, fižolu! v olj prostora v nebesih ali ne, na in v mnogo drugih saidežeh manj I podlagi biblije vsaj teoretično re¬ ali več mišnice. In zategadel tr - J seno. Vzemimo, da ‘bi zavzeli bož- dijo znanstveniki danes, da je hi- ji prestol in vse nebeško dvorjan- lo že več oseb, ki so bile na. su - stvo polovico tega prostora, in da mu zastrupljen j a z arzenikom, po nedolžnem obsojenih, četudi je raztelesenje pokazalo, da je arze¬ nik v truplu navzoč. Poleg tega je tudi mišnica v gotovi tkanini, in vse to je igralo odločno vlogo bi se porabilo polovico ostanka za ulice, ostalo bi še 124,198,272,000, 000,000,000 kubičnih čevljev pro¬ stora. Ako delimo to ogromno svo- to s številko 4,096, to je s številom kubičnih čevljev, dobili bomo 30, pri obravnavi vdove po admiralu! 321,843,750,000,000 sob. Eaton, ki se je vršila ne dolgo j Sedanje prebivalstvo zemjle šte¬ tega v državi* Massachussebts, pri! je okoli en tisoč pet sto mdljonov 'kateri je bila Mrs. Eaton na zatož j ljudi, vendar je to naj večje število ni klopi, obdolžena, da je ona j prebivalstva odkar zemlja stoji, zastrupila svojega soproga. |Pa če vzameno to največje število Znanstvo je preiskalo dosihmal! prebivalstva, in če računamo tri le nekaj hrane, največ sadje, so-1 rodove' na eno stoletje, prišlo bi čivje in zelenjavo. Meso še ni bilo le 4,500,000,000 ljudi na vsako preiskano, izven, da se je v sploš- "stoletje. Če bi svet obstal 1000 nem sklenilo, da je v naši živalski i stoletji kakor prerokuje “Reve- hrani tudi mišnica, zato ker ži -1 lation,” znašalo bi vse prebival- vi jo živali na stvareh, 'katere vse- stvo 45,000,000,000,000. Če hi bilo bujejo mišnico, kot jo vsebuje tu- j v vsesvetovju sto tacih svetov kot di človek. je naša zemlja z ravno tolikim Iz tega sledi, da vživamo mi z prebivalstvom in z ravno tako našo hrano tudi mišnico. Le del Idolgim življenjem, ostalo bi še rav tega strupa najde izhod iz telesa ! no šest teh šestnajst čevljev veli" naravnim potom; gotovo količi -1kih sob, v drugih bila bi pa po ena no ga pa vsrkajo mišice in kri, j duša vseh svetov, ki so bili keda.j ostanek pa leži v telesu in je več - j ali, ki bodo kedaj. krat vzrok sumničenja zastrupi je- ■ nja, kar skuša znanstvo sedaj po- i ___ _ jasniti in dokazati od kod je strup : KUPUJTE PR1 TRGOVCIH, OGLAŠUJEJO V NAŠEM dobre vinske kapljice na znanje. Sedaj potuje po Minnesoti naš rojak MICHAEL ŽUGEL kot edini zastopnik dobroznane STEVE JAKŠE-TOVE VINARNE iz Saint Helene, Cal., kateri se priporoča rojakom na Rangu, da ga počaste z obilnimi naročili. prišel v* telo. jgj Vsled teh zbirk arzenika, ki se ; je našel v truplu zastrupljenih, j LISTU, bilo je kaznovanih že več oseb,! sorodnikov, prijateljev in sovraž- j " ” nikov mrtvega, in več oseb je bi- PRIJATELJEM lo že obsojenih v smrt in vsmrče- nih, ker so okoliščine kazale, da morajo biti one krive smrti po za-, strupi j en ju. Sodišča bodo mora - la biti v bodoče bolj previdna v takih obravnavah, ker je znan - stvo dokazalo odkod prihaja arze¬ nik v telo, in ker bo znanstvo pre¬ iskalo večino stvari, katere uživa človek. Največ so se posvetili tem pre ¬ iskovanju francoski kemiki Jar- din, Astruc in Gautier, in že pred leti je preiskoval to stvar nem - ški kemik Stein. Ti našli so pri razkrojbi trupel živali in ljudi, da vsebujejo manj ali več mišnice. In Stein našel je že pred polsto - letjem mišnico v krompirju, 'zelju in v. pesi s tem, da je te sadeže, sežgal in razkrojil je pepel. Pran - coski kemiki so dognali, da je v suhem fižolu in v mandeljnih naj¬ več mišnice med vsemi do sedaj preiskanimi hranami, in sicer je v teh dveh sadežeh na sto gramov okoli šest in dvajset tisočink ar - zenika. Za tem pridejo gobe in ze¬ lena., in potm orehi, leča, vodna kreša, solata, šporgelji, grah, red¬ kvica, špinača, pomieranče in hru¬ ške. Manj arzenike se je našlo v rižu, cvetličnem zelju, peteršilju bananih, jabolkah, kostanju, če - buli, itd. Zdravniki so dokazali, da je tre¬ ba dva do tri grame arzenika, da usmrti odraščeniega človeka; in ker vsebujejo mnoge hrane arze¬ nik v precejšni (količini je mogo¬ če, da se 'v teku časa človek lahko sam zatrupi s preohilem vživanju hrante, ki vsebuje mnogo arzenika. Mandelni vsebujejo mnogo arzni - ka,; in, če so taki ljudje, ki lju¬ bijo mamdeln^, nagloma umrli, kot je umrl naglo tudi admiral Eaton ki je bil fanatik* na mandelne, šla je sumu j a na najbližje, češ da so krivi zastrupljenja. _ , v . . , , Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Pričakuje se da bo znanstvo razi Alojz Tollar, Imperial, Pa. krilo v tem oziru v kratkem dej-j John Kern, Cannonshurg, Pa. stva, ki so bila dosihmal svetu mr John A ' Gcrm ’ Braddock ’ Pa ' znana, in bodo zabranila v bodo¬ če mnogo justičnih umorov. NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, _Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Chis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Kauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank IClanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLV ANIA: NAZNANILO in priporočilo. Rojakom in rojakinjam na Ran¬ gu vljudno naznanjamo, da jih bo obiskal rojak ANTON HRAST, kateri je opravičen pobirati na¬ ročnino, oglase ter naročila na ti¬ skovine. Cenjene rojake in krajevne za¬ stopnike prosimo, da ga vljudno sprejmejo ter mu gredo po moči na roko pri precej težkem delu v nepoznanih naselbinah. S spoštovanjem NARODNI VESTNIK. N EBO _ CIGARETTES 10 for 5c CORK TIP Najboljše cigarete vseh cigaret Pristne-bogate— zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN | KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen paset,. Cene zmerne. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. American Exchange Banks— VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3°| 0 obresti od vlog. POZOR! Vsak, kdor namerava kupiti loto pri jeklarni, katero zida U. S. STEEL KARPORACIJA v Minnesoti, naj si ogleda najprvo New Duluth To novo mestece ima že na’d 150 hiš, izdelane ceste, cementne tlake, vodovod, cevi za plin, električno razsvetljavo, železniško postajo, državno pošto, policijsko varstvo, ognjegasno društvo, ljudsko šolo, katoliško cerkev, hotel, trgovint z železnino, gro- cerijo in tudi gostilno. NISMO ZASTOPNIKI, TEMVEČ LASTNIKI lot v New Duluth-u, radi česar vsak pri nas lahko ceno kupi. NAŠE CENE SO NIZKE, OD $375.00 NAPREJ. Lahka mesečna odplačila. — Pišite v slovenskem jeziku. ČE STE NAMENJENI POTOVATI V STARO DOMOVINO poslužite se naše pisarne. .Zastopamo vse prekomorske družbe. Pošiljamo potnike vedno preko Chicage v New York. JOHN GONSKA & CO. 3 SO. 5 AVE. WEST (BLIZU DIPE) DULUTH, MINN. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW YORKA Pišite : R. C. HAASE, Northvvestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. ‘ a mi ker ■ Ri> jene sv' * n P>0 ^ mastnega, sve - »°ži lat> . I1 '' ske § a mesa, stolči to v »sto J U ’ v da 730 gladko kakor kOPf,„ ' me * a i soli, H dek zdrob - solitr. ' a . 40 dek na kocke B ga E v y 1 aa j] ’P e 'k a brez kože in po - of-p' 3 '* 111680 P rav tesno v do- , ' e ' n sv ' n jski mehur, deni ZNANSTVO. Mišnica je v hrani. Novejše znanstvene preiskave so dognale, da je v mnogih sade - žih iz drevja in polja precej mi¬ šnice ali arzenika, in te iznajdbe bodo v doglednem času najbrže mnogo vplivale pri obravnavah, če bo ta ali ona stranka sumniče- na zastrupljenja. Znanstvo je dognalo, da je mi¬ šnica iste vrste strup, ki se naibi - ra, to je, da ne zapusti telo kot je to slučaj pri drugih strupih, am - pak ostane v njemu. Male količine Ali je dovolj prostora v nebesih? Večkrat se sliši govorica: “Saj ni v nebesih dovolj prostora za vse.” Vendar, če se opiramo na sveto pismo priti moramo do za - ključka,^ da je v nebesih dovolj prostora za vse duše vseh svetov, ki so kedaj bili, ki so sedaj, in 'ki bodo v bodoče. V angleški bibliji v “Book of Revelation, chapter XXI, 16. je namreč zapisano: “And lie measured the city vvith the reed, twelve thousand fur - longs. The length, and the bre - odth, and the heighth of it are equal.” (Zmeril je mesto s ga¬ lico, dvanajst tisoč “furlongov” dolgo. Dolgost, širokost in visokst nje s bile enake. Vsakdo, ki zna računati in po¬ zna mere, zamore zračunati, da je 12,000 “furlingov” tol : ko kot 7,920 čevljev, in če to kubiramo bi znašel kubični prostor nebes Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yainc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve - land, Ohio. Ignac Prel gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barherton, O. Frank Guna, Badley, O.' COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrahec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. . KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. Mike Kriyec, 'Sublet, Wyo. John Glohochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little Falls, N. Y. G. J. Porenta, Black Diamond, Wash. GARY LUMBER CO. Commonwealth Ave. & House Street HEW DD1UTH, GAEY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. «;?V V V 3*4 V *: m V AtA V * 3*4 V 3*4 V V 3*4' V 3'4 V 3*4 V »t* * * V 0 3*4 V 3*4 a*4 3*43*4 3*4 V*43*43*43*43*43*43*43*43*43*4^3*43*43*43*43*43*43*43*43*43*43*4 Ve 'iw,» VVifV|fVW:;:-WVi?VWVWW NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! To §t,Paul Minneapolis Chicago Milwaukee SPLENDID TRAISS Electric Ltghted. Vaeunm Cleaned. TiCKET OFFICES: DULUTH—J. P. Gearey, D. P. A. €lty Office, SpaliUng Hotel bloek. Depot, corner Superlor St. and Slsth Ave ‘ West. ‘ r SUPERIOH-—J, H, Morrlssey, G. A. City Office, 823 Ten¬ et Ave. Depot, corner Wln- ter St. and Ogden Ave. „ DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 BI 4.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice s.3nn.oofl kron. obrestuje po 4 1 |2 °!o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. ki', deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “šparkaso”. Nam p e takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. 3*43*43*43*43*43*43*43*43*43*43*43’4-®3*43*43*43*43*43*43*43*43*43*4 V VV V V V h? VVS V.f V V V,? V 3*43*4 VV 3*4 V 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? S % 3*4 Vi? 3*4 3'4 V*? » % 3*4 Vj* m 3*4 ¥ 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 Vi? 3*4 V 3*4 V 4 ? 3*4 Vi? 3*43*4 Vi? Vi? jP C N Q De! G DE n« I li Slovenski gostilničarji pozor! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna, ki importira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, IMPORTRAN KRANJSKI SLIVOVEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC, HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. A. HORWAT 6oo n. chicaoo st., joliet, iii. Dopisi. | Mohawk, Mich. Cnjeno uredništvo: Upam, da boste priobčili sledeče vrstice v prihodnji številki našega Narod - nega Vestnika. Štiri mesece je že minulo odkar smo, odložili krampe, lopate in virtalne stroje in s polnim upan - jem. na svobodo srno se uprli de - lati še naprej kot sužnji za korist edino kraljev bakra. Naše mnenje je, in to je pošteno mnenje m’ož, da so nas kompanije preveč izko - riščale, in izkoriščale bi nas in na,- še potomce dokler bo kaj bakra na Michigan, če bi se mi tem tri - nogom ne uprti. Te kompanije de¬ lale so velikanski doboček; dela - vec je bil pa v nevarnih jamah po 10 do 12 ur na dan, potil se je imel je žuljeve roke, in za vse to je moral jako štediti, če je ho¬ tel priseganji draginji izhajati. Kdor ni popolnoma slep, mora uvideti, pa makari, če je tudi ka - pitalist ali njegov pomočnik, da niso naše zahteve pretirane, in da bi kompanije vse eno bogatele če¬ tudi bi nam dale 'osemurno ddlo, najmanjšo plačo $3. — na dan, dva moža k vrtalnem stroju, in glavno da bi pripoznale, da smo tudi mi ljudje in imamo pravico do orga - niziranja na industrijelnem in po litienem polju, ravno tako kot imamo pravico organizirati se v jednote in zveze na zavarovalnem polju. Kar se unije tiče, se mi ne smemo podati, ker če ne bo - mo organizirani, če ne borno imeli voditeljev, bodo kompanije z na¬ mi delale kot svinja z mehom. Unija je glavna stvar za kar se bojujemo, iker unija skrbi pov - sod za pravične delavske razmere in skrbela bi tudi za pravične raz¬ mere na’ Michigan. Karse tiče »kebairije na Mohauk ni posebno veliko, akoravno tro - 'bijo kompanije v svet vsakojake grožnje, in akoravno nas plašijo na vsakovrstne načine. Kornpa - nijski pes pride v hišo in zalaja: “Delat ali ven iz hiše v enem me¬ secu!” Mi, kar nas je pravih mož, Slovencev in druge narodno¬ sti, se zmenimo za take ukaze kot za lanski sneg. Le osobju okoli ‘ ‘ Glasnika, ’ ’ posebno pa Klop - Čiču gre to najbolj po glavi. Ured¬ nik Glasnika in žegnani policaj Klopčič vedno tarnata v svojem skebskem lističu, kaj bodo počeli naši ljudje v Keweenaw, ker ni - majo oblačila ne hrane. Skrbita vidva garjevca in izdajalca šlo - veških načel le za se. Toliko va - ma povem, da iz rok pametnih de¬ lavcev ne bo šel ndtodar več niti cent za vajino preživljenje. Do sedaj sta živela vidva od naših žuljev, a zatajila sta nas, poskusi - 11 smo vajino prijateljstvo in va - jino odkritosrčnost v nesreči, ker prijatelj se spozna le v nesreči, kot se spozna zlato le v ognju, in najboljše za vaju je, da spokata in jo odkurita, če je že štrajk dobljen ali zgubljen. Mi zavedni 'delavci se bomo zapomnili izdaj - stva Glasnika in osobja okoli nje¬ ga na veke, in srd zoper vas kipi pri mladini tako srdito, da ne bo¬ de nikdar nehal kipeti — stare ljudi, ki silijo v sužnost, pa ne bo upoštevati več mnogo let. Delavci križem Združenih Držav in vsi pošteni ljudje simpatujejo z na¬ mi, pošiljajo za nas prispevke ; za¬ to se takim kot ste vi podrepniki in hinavci in prijatelji McNaugh - tona nikar ne brigajte za nas —■ mi imamo druge prijatelje in vas ne potrebujemo. Mi paradiramo vsako jutro za nami gredo pa vojaki; in paradi¬ rali bomo, dokler ne gremo na de¬ lo kot unijski možje. Pozdrav vsem zavednim delav - cena in delavskim družinam širom Amerike! — Štrajkar in predpla¬ čnik na N. V. Saskatoon, Canada. Iz necega dopisa iz peresa izvr¬ stnega dopisnika “Ironpen” (že¬ lezno pero) v našem podučljivem in koristnem listu, Narodni Vest¬ nik, je razvidno, da se vendar ljudje zanimajo za bogate nove poljane po Kanadi. “Ironpen” že li, 'da bi se tu in tam kak kanad¬ ski Slovenec oglasil v listu, in to •z veseljem storim. Toliko rečem, da kedor hoče po¬ stati premožen gospodar, gre naj iskaiti sreče v Kanado, ker to je novi kraj, in cena zemljišč rapi- dno raste. V severozapadu pro - Strane Kanade si vsakdo, ki se le ne boji dela, lahko ustanovi ne le domačijo, ampak doseže tudi lab" ko blagostanje. Po nekaterih kra¬ jih tudi v Canadi slabi svet, in isti Kanadec je imel povsem prav da je svaril pred agenti. Večina zemljišč je pa tukaj ali right in ker je tudi'dežja,, do volj, se dose¬ žejo izvrstni pridelki posebno žita. Homestead se dobi za $10. — in to 160 akrov zemlje od Kanad - ske vlade. Mnogo dobre zemlje, dejal bi večina, ob železnicah je že davno zasedeno, četudi leži v pušči. Dobiti jo je pa le za denar. A v 'oddaljenosti nad 15 milj od železnice -se dobi še dober home - stead. Zemlja je večinoma boljša kot v North Dakoti, kjer sem bil tudi svojčas. Tukaj kjer sem jaz je večinoma prerije; mnogo je pa tudi take zemlje, ki je posejana z drevjem in jo je treba čistiti, kar se 'le redkoikedaj izplača, če se hoče vporabljati >za navadne žitne pridelke. Že lansko leto -sem eital v Na¬ rodnem Vestniku glede naseljeva¬ nja v Kanado 'dopis od nekega opreznega popotnika, le žalibo-g, da je ostalo vse le na papirju, in da ni prišlo 'do nikake naselbine. Ljudje, vi ste prebojazljivi, ali se pa ne morete ločiti iz jam in to¬ varn, kjer ne 'boste imeli nikdar več kot vsakdanji kruh, in še ta je jako negotov. Delavec je in bo ostal suženj dokler bo. živ, in le če greš na farmo, zamoreš enkrat nekaj gleštati in biti samostojen mož in premožen gospadar. Kar -se tiče nakupa zemlje od C. P. E. so cene jako različne, ven¬ dar cene gredo vsako leto višje. Po $6. -— se dobi danes le malo zemlje blizu železnice, pač je pa večinoma cena od $20. — naprej za aker. Ta družba prodaje zemljo na letne obroke na 10 let, vendar jo vsak dober gospodar preje plača, večinoma v petih letih, ker so letne 'dobre, ljudje lahko pro¬ dajo pridelek in imajo denar. Po¬ sebno odkar je prišla v veljavo vaša nova tarifna postava so pri" delki tudi dražji, ker se izvažajo v Združene Države -prosto colnine. Ta -družbe -tudi drugače pomaga naseljencu in te prilike kot je da¬ nes ne bo danes -deset let več. Kar -se tiče slovenske zemljiške družbe, je pač žalostno, -da so naši rojaki tako mrtvi. Mi Slovenci imamo bolezen, kateri pravimo “jednota in zveza,” in vrjemite -mi, da je preveliko navdušenje za te stvari krivo, da smo v go¬ spodarstvu tako daleč zadaj. Vse¬ kakor bilo bi mnogo boljše, če bi imeli mi manj jedno-tnih društev pa več kmetijskih naselbin. Či - tal sem že mnogo lepih misli v N. V. in vsaka jeurarla, le jedno¬ te in zveze so nam%lavni*mar. Ko¬ liko boljše bi bilo. če bi se razpra- valo več o gospodarstvu kakor se. Narodni Vestnik je menda, edini slovenski list, ki uzbuja Slovence k skrbi za -domačijo in za blago - stanje, in jaz dam tem li-stu za - tegadelj vso čast in sem ga še pov¬ sod priporočal. “Ironpen” je imel povsem prav, ko je pisal o v-stano" vitvi -slovenske družbe, ki bi ku - pila zemljišče in bi nanj naselje - vala rojake in tudi druge ljudi. O tem ise je že večkrat strokovno razpravljali po našem časopisju, a prišlo ni do ničesar. Isti, ki kaj imajo so mrtvi in ne 'daj'o ničesar za narod svoj, drugi pa nimajo in taiko se ne -stori nič. Društvo, ple-s in pivo, to je edino kar dosežemo in to je žalostno. Če -se v-stanovi kedaj kaka taka družba, naj se oprime naseljevanja v Kanadi, in naj se inkorporira v Kanadi, (li- mitad.) To bi 'bilo velikanske vel¬ jave za iste Slovence, ki bi ra-di postali farmerji in želeti je, da bi se o tem kaj več culo, mogoče se misel le vresniči polagoma. Mi Kanadčani bi želeli, da se oglasi tudi lanskoletni popotnik v tej zadevi, ki je tako mojster- sko opisaval kanadske'razmere v našem priljubljenem listu Narod - ni Vestnik. Mi mladi naseljenci smo za-do - voljni, četudi i-mamo pretolči mar- sikako težkočo začetka. Jaz sem 14 milj od -mesta Saskatoon, in moj slovenski sosed je še 8 milj severno od -mene. Delo imamo si¬ cer trdo, ker smo. še novinci, ven dar pred nami je dobra bodočnost, in nas veseli, da'se nam ni potre" ba klanjati nadutim -bossom po, umazanih tovarnah in nevarnih jamah. Včasih je tudi krenemo v go-zd, kjer se skriva rogati mus in divja gos in tako gre naprej naše samotno življenje. Pozdrav čitateljem Narodnega Vestnika. John Lamut. Kansas City, Kans. Cenjeno uredništvo Narodnega Vestnika: Opazovalec ni imel dru- zega namena kakor opazovati. Tu¬ di jaz opazujem časopise, narodno gibanje, in vse kar se tiče opazo¬ valčeve stroke. Osemnajst let -sem že v Ameriki in med tm časom imel sem že vsa¬ kojake izkušnje — dobre -in slabe. Marsikaj sem že čital v naših in drugonarodnih časopisih, a kaj tako -sramotnega kot je v A. S. ne na-jdem nikjer. Na vsaki prvi stra¬ ni prinaša nekake “Drobtinice,” ki so ipo v-sem zoper bratoljubje, zoper -kristjansko načelo — Ljubi svojega -bližnjega in pomagaj mu v borbi za. življenje. Jaz sem miren človek in -veren katoličan, in kot tak sovražim ta¬ ko obrekovanje, take flavze kot jih v -starem kraju stare babe prodajajo. To pač ni dosledno, to pač ne pristoja duhovnikom, da bi si tako blatili roke. Tu sem je -došel nek -Slovenec in nam je inno go povedal glede župnikov okoli Chi-cage, in če je le desetina tega res jim moramo povsem obsoditi in se obrniti od njih. Župnik So - jar -se je baje kar za škofa po - stavil, in je tako birmal moža - karje, da je tekla kri. Čule so se pa še druge stvari, -katere sploh ni mogoče vrjeti, in sram mora biti ves naš narod, če je le dese¬ tina tega res, kar nam je ta člo - včk pravil. “Hauptmann” pri A. S., zakaj vedno -napadate vaše ro¬ jake, ko imaste na sebi in v va - ši bližini toliko najgrjih napak? Da so danes socijalisti tako pr e - tirani in srditi na vas, -ste krivi vi, svečeniki, sami. In nik-do drugi kot vi “hauptmani in lajtnanti” duhovske gosposke ste krivi, da je vedno več Slovencev hladnih napra-m cerkvi. Namesto, da bi pasli duše, svojo iti drugih, pase¬ te pa e-din-o svoje telo z V-sem če¬ sar poželi. Tako ni-so živeli Kri - stu-s in njegovi apo-stelji, katerih namestniki pravite, da ste vi. Pojdite po svetu in učite vse narode” je rekel učlovečeni Bog svojim učencem. On ni rekel psuj¬ te Iju-di, izbirajte si ljudi po volji, i-ste, ki vam niso po volji pa ome¬ čite z blatom in obrekujte jih, če so že dolžni ali nedolžni. Vaša naloga ni upiti po časnikih kot pijane barabe po ulicah; vaš -po¬ klic, vaša dolžnost je učiti verske resnice v cerkvi i-n živeti tako krepostno, da -bo-ste dali v-sem do¬ ber vzgled. Dvomim, -če je kedaj ‘dajal Odrešenik svojem učencem nalog, da naj stremijo postati “hauptmani” časnikov, in da se naj trgajo v politiki, t-oraj za ča¬ sni blagor in ne -za večne-ga, kot p-si na cesti. Slovenci srno vsi ene vere, in ta vera nam nikdar ne pomaga, če smo v stiski; -to vidimo sedaj, ker -nastopa -slovenski župnik v Calumet zoper svoje farane in se druži s protestantovskim -kapita - listom. Oe je človek še tako -butast, mora -spreviditi, -da so naši duhov ni zoper naš napredek. Mi Slo - venci se moramo oprijemati -zate - gadelj drugih u-kov, ker cerkev nas podučuje že blizu *2000 let, in kjerkoli ima ta cerkev večjo moč, tem slabejši je tam za delav - ce. Zatoraj, bratje v kolo se vsto - pimo, k zve-zi -dajmo si roke, da izpulimo našim nasprotnikom ro - ge. V slogi je moč, zatoraj si med¬ sebojno pomagajmo. Kakor ni bi - lo mogoče zlomiti butaro palic, posamezne se je pa lohko zlomilo, ravno tako nas ni mogoče prema - gati in -klanjati se nam bo moral kapital in njegova zaveznika, cer¬ kev i-n vlada, če bomo složni. Tu na tem svetu živeti moramo pošteno kot se spodobi ljudem in tem je dovolj preskrbljeno za dušo. S poštenim 'delom je pa v prvi vrsti -skrbti za naše telo, za naše in za naših -družin potrebe, i-n te potrebe bomo naj lož j e dose¬ gli, če ne poslušamo istih, ki nas tolažijo s plačilom na onem svetu, -sami pa hočej-o plačila in bogastva že tukaj v sedanjem življenju. Zatoraj delavci -skup, in pokažimo pest izkoriščevalcem in “blufar- jem.” Vi, obrekovalci, metlo v ro¬ ke in pometajte pred svojim pra - gom in dvignil -se bo tak prah, da vas bo zadušil in ne bo-ste -mo¬ gli blatiti drugih. Tudi tukaj v Kansas Citv sem opazil kako se tisti pod imenom “Faran” napihuje kakor vaški črednih, a še faran ni, ker le isti je fairan, ki plačuje u-dnino. In ta faran bi se v svojih dolgoletnih študijah pač moral kajveč nauči¬ ti, 'kot pa spravljati v svet tako godlo. Kar -se tiče 'izobrazbe je vaš dopis, gospod faran, vreden toliko, da vas naj bo sram, če ne znate nič boljšega -skovati. Pa brez za-mere “faran.” Oči imam, da gledam, ušesa, da slišim, in um da sodim, dn jaz sem -vas vzel na pravilno “piko.” Veseli me, urednik, ker je vaš list tako 'boren, da poseka A. S. na vseh koncih i-n krajih, četudi ga zlagajo vsi črnošolarji, 'ker je slovenskih, v Ameriki. Razširjen je list med nami že, a delali bomo 'da bo prišel v roke vsakega za - vednega Slo-venca, ker list je po - dučljiv in koristen. Ob novem le" tu in za Božič se zmislite v-si na Narodni Vestnik, in kedor ni na¬ ročen nanj naj ga poskusi, pre - pričal se bo vsak isam, da je tako -dober list, kakor sploh zamore -bi-ti. I K sklepu mojega 'dopisa pozdrav ljam vse Slovence po Ameriki. Vsi za enega eden za vse. Opazovalec. Vodiška Johanca in šentruper - ski kaplan. 'Vesti o čeznatornih skrivnostnih dogodkih -v v-o-diškem farovžu so prevzele tudi šentru - perškega kaplana in odpravil se je gledat na -svoje oči, kaiko zna Jo¬ hanca kri “švicati.” Njegova nav¬ zočnost je morala na Johanco po¬ sebno vplivati, zakaj “našvicala” je ta -dan toliko telečje krvi, da je bila rjuha vsa zamazana. Na tej rjuhi je obviselo kaplanovo srce in posrečilo se mu je, 'da je postal lastnik te rjuhe in jo odnesel se¬ boj v Št. Rupert. Naravno je, da je kaplan o svojem izletu v Vo - -dice iz-prego-voril tudi na prižnici hudo lepo je popisal, kako Johan¬ ca “Švica” in 'kako se prikazuje¬ jo u-a njenem telesu Kristusove ra¬ ne in končno jepove-dal, da je pri¬ nesel seboj dragocen spomin -s kr' vjo zamazano rjuho, ki jo je ime - noval — relikvijo! Samo to je še majkalo, 'da bi bil neredil tako, kakor tisti dalmatinski fajmošter, ■bi je oskrboval božjopotn-o cer - kev sv. Petke,^pomočnice -proti za- prtiji. Ljudje šo bili izgubili -vero v pom-oč-sv. Petke in fajmošter ni n-ič več'služil. Tedaj je m-ož pri - redil veliko slavn-ost, zbobnal ljudi iz vse okolice in jim z navdušenim besedam pripovedoval, kolikokrat in kako hitro je -sv Petka že poma¬ gala. Naposled jim je povedal, da je prišel “ je-dan Kranjac,“ ki je bil tri te-dne tako zaprt, da mu ni mogel pomagati noben zdravnik in prosil -sV. Petke pomoči. In glej¬ te, je vzkliknil fajmošter, kako je bilo pomagano -obupanemu Kranj¬ cu — ter je razgrnil pred zbranim verniki velike spodnje hlače, na katerih je bil prepričevalen dokaz kako izdatno je sv. Petka poma¬ gala obupanemu Kranjcu. Škoda, da ui še šentruperski kaplan tako naredil s “prišvicano” rjuho, ko jo je imenoval relikvijo.! RAZNOTEROSTI. Umor v preiskovalnem zaporu. V Vratislavi je neki kaznjenec, ko -so ga peljali k preiskovalne - mu sodniku, planil na nekega sod¬ nega slugo in ga s tako silo treščil ob zid, da je m-rtev obležal. Moril¬ ca so zvezali. 110 odvetnikov v kazenski pre¬ iskavi. Iz Petrograda poročajo: Policija je uvedla proti stodese - tim odvetnikom, ki so se pridruži¬ li protestu proti procesu Bejlis, kazensko postopanje ter zaprlo njihove pisarne. Mati s sekiro svojo hčer napad¬ la. 79 letna vdova Milvius v Bobi pri Sobotišču na Ogrskem je po¬ noči na 10. t. m. napadla s sekiro svojo hčer, poštari-co Helno Mil - vi-us in je s -sekiro po hčerini gla¬ vi in rokah sekala. Nato je fufra- la pod streho, kjer si je vrat pre¬ rezala in skočila na cesto. Mater in hčer so nevarno ranjeni prene¬ sli v bolnišnico. Potres. “Newyork Time-s” po¬ roča iz Lime, da je pre-d kratkim potres popolnoma razrušil mesto Abacay ob Apurimacu. Dvesto oseb je mrtvih, več tisoč ljudi brez strehe. Tovarna zgorela. Iz Nviregvha- ze poročajo: m. m. ponoči je zgo¬ rela velika tovarna za peči tvrdke Lorenz, škoda -znaša več sto tisoč kron. Več nego sto delavcev je vsled tega brez kruha. “Mi ne potrebujemo nobene' vojne!” — Huskanje. Kasacijski j dvor se je bavil z zanimivo nično- j stno pritožbo proti so-d-bi okrož - nega sodišča v Korneubur-gu za - ra-di -pregrešita, proti javnemu mi¬ ru in re-du v smislu § 305. Obto - ženec je bil obtožen, da je začasa vojne nevarnosti med Avstrijo in Srbijo govoril v neki gostilni v pri čo več gostov, da v slučaju vojne avstrijski Slovani ne bodo strelja¬ li na Srbe in -da mi Slovani sploh ne potrebujemo nobene vojne. V ničnostni pritožbi navaja obtože - nee, da vsebujejo te besede samo konstatacijo dejstva, osebno mne¬ nje, im ne pohvalo ali odobravanje protizakonitih in nečednih dejanj : “Mi ne potrebujemo nobene voj¬ ne!” se -ne more smatrati kot huj¬ skanje marveč ravno nasprotno kot izraz miroljubja. In tako ja - sen in dcjločen -izraz miroljubja se tudi ue more smatrati za odobra - vanje nepostavnih dejanj. Prvo ■sodišče tudi ni 'dognalo, a-li je ob¬ toženec izrekel te besede v zave¬ sti, da z njimi buj-ska ali odobrava nepostavna dejanja. Tudi ni vpo- števalo prvo sodišče -dodatnega stavka, ki ga je izrekel obtoženec takoj po inkriminiranih besedah: “Če bodo pa 'morali moji sinovi v vojno, -potem se 'borni bojeval v njihovih vrstah.” Te 'besede ka¬ žejo jasn-o, da obtoženec ni imel namena liuska-ti, marveč dokazu - jejo, da je -bil obtoženec priprav- ljen v slučaju potrebne vojne tu¬ di sam pograbiti za orožje. Na ta izvajanja obtoženca je odgovoril -zastopnik generalne prokurature v kratkem sledeče: Sodni dvor pr¬ ve instance je popolnoma prav oz¬ načil, da -ne vsebuje izjava “Mi ne potrebujemo n-oberie vojne” v noirmalmem ((mirnem) času nič kaznivega. V času vojne nevarno¬ sti pa vsebuje taka izjava pre-gre- šek proti javnemu redu i-n miru v smislu § 305. V tistem času, ko je govoril obtoženec inkriminirane besede v javnem lokalu je vlada¬ la vojna nevarnost in sicer med Avstrijo in med Srbijo in Rusijo. Obenem ipa je dokazano, da je iz - zval obtožnec veliko nejevoljo po¬ slušalcev, ki so smatrali to izjavo za hujskanje. Kasacijski dvor se je pridružil izvajanjem zastopni - ka generalne prokurature in je ničnostno pritožbo zavrnil, Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnove$ši GRAMOFON samo *Z.50 ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj -do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in sohoto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim ■ prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za f , lallko tiar,. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdb v r ' druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega v am . kriI juj poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON smo ga na Kopl e j ( dete z njim jako zadovoljni. ’ Prepričanj , Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnik • po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma fe° V g0lli " pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padei ^ Sn ° vi in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi ' a ^ razt Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem d UC | e ki ' dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naroH 8 V S * Ul ' a -' n plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno Pišit ^ m ° ra '' i ' B enko rus & "r 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, | LL . Vi Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn - sv Ivani ji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi¬ mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društv« Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik- Ti p I. tajnik: Frank PeterUn, -Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič ' : Blagajnik: Josip Pranoelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto Gregor Gregorčič za Spruce Boc. Prank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Prank štrukelj, John Kapuš. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Pra “lij ” 8 S63e S ® VrSe VEak ° tretJ ° aedelj0 v mesecu v dvorani j 0l : H r ° jail Siovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno Srt- stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. * v Svoji k svojim! | Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenska 5 gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- J jeno in bogato založeno grocerljsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje p:o jjj daje krmo za živino, kakor r oves, koruzo, mrvo in slame J Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja j ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA * tfi m s s m m s Si Si Si Si Si Si Si Si Si jo tudi na dom. Za-fnnogobrofen poset In naklonjenost se uljudno priporočat MATH. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. S J # s Telefon 63. J uit* /iDln) Iva 11^1 0 iciviu Si Si Si Si Si Si SiSi Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si & Gary, Minnesota Druga In boljša prilika kot Ko je U. S. Steel Gary, Indiana. korporacija sklenila zgraditi v Ga.ry, 7.000.0000. -ie mislil svet in korporacija • ; u — - —■ -".cci nuipuidClJd bltloiUld Lgiduioi » >-;, ..q kansko jeklarno za $27,000,0000, je mislil svet in korporacija sai_ to zadnji korak v popolnosti jeklarske obrti. In v očeh zna sedmimi leti je to tudi bil zadnji korak. iz.iJ" V endar svet se suče in s svetom suče se tudi znanstvo Fkla. jfiur- Danes gradi ista korporacija na Garv, v mejah mesta rn iplrTapnrv Hi _y _ i n n Tnfliana. KO * .uanes gradi ista korporacija na Gary, v mejan mebu* drugo jeklarno, ki bo tako prekašala ono v Gary, Indiana jeklarna v Gary, Indiana, one jeklarne, ki so se prej zgr a J . V . Podjetnost ljudi v Gary, Indiana, je prestvarila v sesti" kajsnje ničvredne peščene pustinje v cvetoče mesto, ki štej v v _. prebivalcev. Isti, ki so vporabili priliko, da so nakup i to t*k Indiana, in v okolici, so napravili bogastvo. Ti loti so zv .. • I } et tisoč dolarjev, in kdor je investiral $500, isti je napr več, in to v jako malih letih. t Tega dejstva smo se mi zavedali, in smo po skrbnem P j. or poraf^ brali m kupili izvrstno ležeč kos zemljišča tik posestva tor** t) v Gary, Minnesota^ in smo razdelili ta prostor v tovarms istim , i - ke, lote za manjša podjetja, trgovine, stanovanja in za p hočejo napraviti s špekulacijo denar. ( jAT) P TV Ir* _ • * i šestih l et ’* višale ' tem F r0 dva —o opeuuiacno aenar. Cene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo mnog P T kratkem času 12 do 14 mesecev se je dva ~ V?. P oslo ,PkJ> vštevši banko, gledišče, saluni, hoteli, hr , ete oiaf (lisca za les, trgovine, mesarije in mnogo stanovanj. A, to nj. cene tega zemljišča, zglasite se v uradu in dobite stvar . jj-^t, a r -i Ae čakajte, da bo cena zopet zvišana trikrat au supite sedaj in tako boste deležni vsega dobička. - z hrah ' ot5 ' -Pošljite po mapo, slike in za listino s kojo zamore | U koa f i se prodajajo hitro < in te izvrstne prilike bo mogo loti GARY LAND CO Suite, 202 ra ”“” p duluth, TOWNSITE OFFICE: Cor. Commonwealth Ave.& Gary St. OARY, DULUTH, MINN. GAE,Y LAND COMPANY ^ Duluth, Minn. Gospod:— , vsakih VQO T , P . r °f. lm ’ Peljite mi brez vsake moje zaveze in ’’ r ® v f jliu«- se podatke glede lotov, katere imate na prodaj v G»r., - . • Ime .ulica in štev. aiest0 . država --J-'mo jsl5t Izstrižite in izpolnite nam ta odrezek in mi vam P os Jt Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. 4, Hi (Dalje.) fTajkor lalhkokrila ptica je tekel proti svojemu domačemu kraju, Cerovi gl av * P a krzelo tiso« raznoličnih misli — o njegovi ete!‘ "klo^ti sedanjosti in prihodnjosti. Kakor da je dihnilo od nekod liko 'življenje s svojo mogočno silo, so se mu zdeli dnevi nje- prV e ljubezni, ko se je seznanil in poročil z Nigano. Toda mi- _ Pa zopet mu je zasijalo solnce sreče — in še lepše in pri- X .tako da se mu je vsa njegova -prošnja sreča zdela le neJ se - ■»Mit, 11 »Utou. ^ ** *»M Johnson, »n i tonil . , _ senca življenju- Zares, dnevi njegove sreče iz Žalsko so se mu zdeli ^ krasna pomlad, ko se široka loka odene z visoko travo, ko 'bele F° po-krije eeleno listje, ko se po gredicah upogibajo cvetja pol- * Zl __ sploh ko je vsa zemlja odeta v razkošnem krasu. Zdelo se kakor da je tiste dni kraljevala nad njim mlada kraljica po- cl | l j kije bila prispela od daleč na brzili vetrovih, na jasnih obla- "itertf zmagovito silo posedla zendjo, da je utrdila v njegovi dru - 'svoje tiho, mirno kraljestvo, silno in samozavestno v svoji moči. kakor da mu je bila usoda zavistna ali ljubosumna: solnce sre- ^ je nagnilo proti zapadu, porumenele so trave na zeleni trati, ‘ s0 boječe 'zašepetale, cvetje se je osulo z rož. Lepa kraljica se P os * ara ^ a ’ sovra žniki so planili v deželo in prinesli rk njenemu kraljestvu. Zdelo se je, da je odšla vsa ona krasota fIE brzib vetrovih, na temnih oblakih in da je njeno kraljestvo padlo, koder je vzklilo — oni strašni večer, ko ga je odvedla Nigana. ||ga j e jesen. Pa zopet si je ustanovil novi srečo. rl Bogve koliko misli bi se mu bilo še vrinilo v glavo, da ni ne- joma obstal in moral obrniti pozornost drugam: stal je že tik ob * em polju i n l e ® e za P ar lučajev so bile od njega oddaljene hiše. Pa. vse so še stale, tako prijazno in pa tako domače druga po- ^enge — samo tam, kjer bi morala biti njegova hiša — •— -— toda j naj pomeni to? — Ali ne stoji na istem mestu novo poslopje? -—■ k vsekakor. Toda bila je le majhna lesena hišica, nič večji kakor gbeljnaik. France si ni mogel razložiti, kdo in čemu je postavil to leseno zavetišče. Ko je tako zrl proti vasi, je naenkrat postalo, živahno pri An- iyi hiši. Pred skednjem se je sušil širok ograibek sena, katerega p a vsak način hoteli še danes spraviti. Ravnokar se je prikazal svak i na ramenu, za. njim hlapec, potem Anželjeva žena -— se je še 'dobro poznal — in zdaj — veliki Bog! — to je bila Zalka •— Zalka prav taka kakor jo je zapustil, 'z rdečim krilom in snežno- elimi rokavi. Z desnico je peljala otroka — njegovo dete — Franceta! Hotel je skočiti čez bližnji plot in hiteti čez travnik —• njej robjem. Tedaj pa se je spomnil, da jo nenadno in nepričakovano ridenje utegne preveč prestrašiti in ji škoditi. Zato jo mora naj - rej pripraviti. Po vsem životu se tresoč je stopil za bližnjo lipo in dalje zrl ti cilju svojega hrepenenja. Videl je, kako je 'Zalka položila deč- Jana kup sena, kako se je ta veselo igral in radostno poskakoval, ilka je prijela za grablje. Bila jie še vedno ista sloka postava, imela s še vedno urne in pridne roke. Neka neodoljiva sila ga je vlekla ij — 'k njej. Da se je premagal, je stisnil zobe skupaj in se za lipovo vejo. Toda kaj je bilo to? ka naj to pomeni? — Ta¬ ko prijazno zaupljivo je govorila s hlapcem in se zraven smejala ta¬ ko veselo in čvrsto, kakor 'bi njenega obličja, še nikdar ne bila za - grnila nesreča in kakor bi njepega srca še nikdar ne bila obte - žila velika skrb -— in zdaj, medtem ko je krepko držala za grablje, je začela peti, tako jasno in veselo kakor ptič, ki ne more več pri¬ krivati svojega vselja. To je bil njen sveži, čisti in mehko doneči glas, ki ga je v prejšnjih časih tolikokrat tako očaral in vzradostil. Danes pa mu je ta ‘glas rezal srce kot mrzel, oštronabrušen nož in skoro je kriknil na ves glas, tako ga je zabolelo. — Torej ga je re¬ snično pozabila? —- Izpred oči, iz spomina? — Kako so toraj ženske nestalne, hitre, vihrave!-Če bi z'daj stopil pred njo, kako bi ga pač pogledala z debelimi očmi in se prestrašila!-Kaj šele, če bi izvedela njegovo skrivnost; potem bi šele bežala pred njim; ■— Ponovno se je moral ozreti tja proti njej, toda čim dalje je opazoval njeno brhko pstavo, tem tesneje mu je postajalo pri sr¬ cu. Slednjič se je ojunačil in se začel počasi in oprezno plaziti ob plotu nazaj proti cesti. Nova misel mu je namreč šinila v glavo. Sklenil je iti v Radovljico k župniku, ki ga je 'bil poročil z Zal‘ko in katerega je zelo spoštoval zaradi njegovega dobrega srca in nje - gove prijaznosti in uljudnosti. Pri njem je hotel poizvedeti vse raz¬ mere in ga prositi za svet. Stopil je čez ipllot in potem šel po polju kakih sto korakov, da je prišel do meje. Tu je ves utrujen legel pod košate veje mogočne smreke. Vzdihoval je ka.kor bolnik v zadnjih trenutkih pred smrtjo, prsi so- še mu močno dvigale in usta so neprestano šepetala usodne besede: “Zapuščen — pozabljen!” Ni opazil, da se je solnce že zdavnaj začelo pomikati proti zato¬ nu in 'da so temnomodre sence dreves in gričev postajale vedno da¬ ljše in daljše, pa tudi vedno bolj motne in nerazločne. Hladen ve - ter je privel od Stola sem in povzročil skrivnostno šepetanje na vrhovih smrek in jelk. Sedaj se vzdramil tudi Bragar in. stegnil roki. Pa kljub mehkemu in toplemu zraku, ki ga je obkroževal, je vednar prešimjal vse njegove ude mraz, tako da se je ves tresel. Nekaj minut je še stal in premišljeval, potem pa je šel počasi na" prej po travniku. Prišel je do poti, M je peljala s ceste na Brda. Zdaj. je podvizal korake. Naenkrat pa je obstal kalkor okamnel. Ka¬ kih deset korakov pred njim je bila naslonjena na velik kamen lese¬ na klop, na njej je sedela ženska postava, črno oblečena in črno po - krita; obraz pa si je zakrivala z rokama. Nebaj trenutkov je Fran¬ ce stal kakor nem, potem se je pa približal ženi. — Ko je ta slišala njegove korake, je prestrašena skočila pokonci — tri, štiri srčne udarce dolgo sta si zida oiba kakor očarana drug drugemu v oči — potem sta pa kriknila oba obenem: “France!”-“Zalka!” In že sta bila v objemu. Oba sta čutila, kako sta se tresla po životu, in dolgo, dolgo nista mogla izpregovoriti nobene besedice, nobenega zloga: držala sta se samo v tihem objemu in pustila, da sta govorili srci. Slednjič je začela Zalka stokajoče govoriti: “O, France, je-li mogoče? Ali je resnica? — Pa vsaj ne sa¬ njam? — O, sreče — prevelike sreče!.... Danes zjutraj sem šla na božjo pot k Mariji na blejsko jezero in sem jo tako prosila, naj mi ona zopet, vrne tebe, če še živiš, — in zdaj si tu. — France!. .. . France!... . France! ’ ’ Zopet se mu je naslonila na prša. “Zalka,” je jecljal France ves srečen, pa vendar poln bojazni in skrbi, medtem ko je njegov topel dih 'božal Zalkino velo lice, 1 ‘ Zalka, talko si ljubezniva in tako dobra;-toda nemara — ne - mara bi me ne mogla več ljubiti če bi vedela vse. -—--Skoro si ne upam ti razodeti vse resnice. .. . Ah, da bi bil vsaj prej to storil! “France,” je zakričala žena vsa presenečena in prestrašena, “nikdar več'se ne smeva ločiti! Saj vendar ostaneš pri meni?” (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE CIothing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. ge si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. llf? v L-cdls $ , ’ ITI V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) -Imel sem. - A sedaj je zaprt. - V najglobokejšern kotu bo objokaival svojo, slabost — odvrne *dha el Ameri. H se ni več bati nobene nevarnosti od njega in njegovih First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v n Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. v Prepričajte se o Istlnltostl! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJ5I SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! odvrne hladno Muliamed. je odvrne novi kalif — in moj suženj. f . " Nobene! Ali'ne vidiš, da je Ilešarn mrtev in vsi ljudje bodo V, i e “mrtev. Edino jaz, ti in -oni človek tam vemo, da topilo. ■ Samo ti in jaiz ■ Ka'ko to ? 'Zakaj oni človek -bo živel še samo dve uri. 'Grozno — se zgrozi Wadha. 'j potrebno! — odvrne novi kalif. — Ali misliš, da bi tretji 5 »ašo skrivnost? Ti in jaz, midva je bova čuvala, ker sva a vrhunec najinih želja in 'ker bi naju narod, ako izve resnico Kr 1 ' Ali oni človek tam. kakor izvršitelj najinih osnov, bi na - ■^dalAlinires? ^ ‘ ( ‘ s je— reče Wadha ravnodušno. ^ se( l a j glejmo, da čimpreje odidemo od tod. ^ ha pohiti do postelje, kjer je počivalo mrtvo truplo. ^ 1® vrnil k Muhamedu, reče zopet s tihim glasom: 0 je prinesel mrliča sem? • Jaz sam "Sam. IJ 0 ^ 1 sp w, da nigdo drugi ne zazna za našo skrivnost. --R 0J1U s ’ stor 'i- Ta kristan je v resnici podoben kalifu. y' i®- Čudim se, kje si ga našel? bfiail, Zaslužil je smrt in je bil tudi obsojen na smrt. Pred Ear 0 ™ a ’ ' ko Sem ^ v ječah, mi.ga je pokazal ječar in takoj M^ 1 ’ c ^ a ^ tega človeka lahko potrebovali, fraka n (f* si > postaneš hadžib. Nik do, ki ho jutri gledal tega ji, j e 0 teti v sanjah dvomil, da je to neki kristajanski zlo, vsak ga bo smatral za pravega kalifa. l Zo . ČETRTO POGLAVJE.. _ Kj e „ p a a >* v jutru je bil Strezinja na nogoh. Pt>p^ 0m /Vest i Osman ga je zbudil, pevajoč pod njegovim oknom ■tn Je opravil in uredil obleko in opasal meč, je stopil na -\’ a !n ^ reva • — vpraša svojega voditelja. - k ^ja, kjer je najlepše, s.Vi Je je to? v >rdo Ar . -~°vski džamiji. J ^ daleč? Po koliko korakov. Sicer 11 jima boš pa takoj videl, ako greš z sta korakala le malo časa, da sta prišla po neki ozki se je dvigala krasna in mogočna kordovska dža - Meskvita, katero je začel 'graditi že Abduraman mesto gotskega templja, zgrajenega na temelju Verinega templja iz rimske dobe, se je -dvigala ponosno v nebo, ožarjena s solnčnimi žarki. Strezinja in njegov spremljevalec sta vstopila skozi vrata od¬ puščanja na dvorišče obkroženo s stolpi_ in okinčano z marmornimi fontanami in vodometi. — Ne bova šla v džamijo skozi glavna vrata, nego skozi po - stranska, ker nam je tako bližje. • — Ali je več vrat — vpraša Strezinja. — Devetnajst jih je. Devet jih je za ženske in ravno toliko za može. Srednja, glavna vrata-so zelo velika. Na strani pinje.... — Kaj je to pinja? Pin.ja je oni del džamije, ki leži proti Meki. Med tem, ko je na strani pinje samo en vhod, je ob strani Moksure poseben hodnik, ki pelje do Alkazarja. Po tem hodniku prihaja -vsak petek sam ka¬ lif, da opravi molitve.- Prišedši v’notranjost, se je Strezinja zavzel nad sijajem in kra¬ soto. Njegove oči sa za hip obvisele v gozdu samih.stebrov. — Diviš se, kaj — vpraša Osman s ponosnim glasom. — Imaš kaj gledati. Ali veš, koliko je teh stolpov? —Kdo bi je štel. Povej.... — Tisočštiristoindevet! — Ali je mogoče ! se začudi Strezinja. Poglej ta mramor, poglej zlato, poglej, kako je vse okinčano z iapislazurom. Glej te glave 'in ono podnožje stolpov, te napise in drugo'nakit j e. A še bolj se boš čudil, ko prideva do mitiraba, priž¬ nice s koje se 'govori molitev. Videl boš visok stol od slonovine in aloje, katerega je delalo osem umetnikv celih sedem let in so do - bili zato 35.705 dukatov. Na vratih od mihraba (prostor molitve) so se nahajali stolpovi nepopisne vrednosti. — Pojdiva dalje — opomni Osman zamaknjenega Strezinjo. Prišla sta do vrat maksure, predvorja mihraba. — Glej, zidovi mihraba in ta vrata so iz suhega zlata. Tla mak- sure so iz masivnega srebra. V bližini mihraba se nahaja na prestolu od aloje pritrjen z zlatimi žreblji koran, ‘katerega je napisal kalif Osman z lastno roko. Obložen je z biseri in rubini. V mihrabu je šestnajst mramornih stolpov. — Povej mi, koliko teh svetilk gori v džamiji, Tu je toliko luči, kolikor je zvezd na nebu — pravi Strezinja. — Neprestano gori štiritisočsedemsto (kristalnih svetilk. — Krasno! — vzklikne Strezinja. — Ti hočeš poslušati predavanja naših učenjakov? -— vpraša Osman Strezinjo. — Da. — Prav je tako. Učenje je dolžnost za vse ljudi. Največji bo¬ žji poslanik, Mohamed pejgamber pravi: Znanje je zaklad za vsa¬ kega muslimana in muslimanko. Znani so mi vaši učenjaki. Še ni dolgo, odkar je umrl naš papež Silvester. On si je, fco se je še imenoval Gerbert, ravno v Ivordovi po¬ stavil temelj svoji učenosti, katero je pozneje pokazal, 'kot opat v Otona in kod nadškof v Raveni in potem kot veliki papež. . Med tem se je zaslišal zunaj velik hrup, kakor bi grmelo. Osman prisluhne in prime Strezinjo za rolko. Z urnim koraki ga povede k izhodu džamije. Na trgu pred džamijo so se zbirale velike skupine ljudi in se živo pogovarjale. Nekatera so vpili, drugi zdihovali, a zopet drugi hiteli naprej v stranske ulice. Strezinja sprva ni mogel spoznati kaj pomeni to hrup. (Dalje prihodnjič.) Frank Veranth ELY,Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. ^FIRST NATIONAL BANKI % f & f V V v »’4 V j'4 V i’4 V ih v J'4 V*? ;'4 V n 4'4 V i'4 V i'4 V & Chisholm - - Minn. S ?4 V £*4 v £ f 4 ate. Vjf i’4 Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. ^ »O Obrestuje denar po 3 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! V «-’4 &*4 £*4 V i'4 v*« i'4 •S«? S*4 j'4 V*? S* i'4 i'4 i'4 i'4 i'4i'4 i'4 i'4 i’4 i'4 i '4 i’4 »'iv i’4 i’4 i'4 i'i i'4 i’4 i'4i'4i'4f'4 ^'4 i'4 V Vi> W V»f Vi? Vi? V.? 4if V Vi? V V,? Vs V ?(f ij! 4.? Vi> v Vi? 4*? v v V SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. CENTRALNA LEGA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. KMStonifcai&l m. ESpis mi aite#*-' - VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi/ se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN FOUSHA. lastnik. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij, Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Mi Mi Mi Mi Mi M? Mi Mi Mi Mi Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake l*R Mi Mi M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples" Duluth pivo. Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v Mi * ELY, MINN. jjj y^j Telephone No 52. |j| Mi Mi MiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMi A. P. Čehov: ZLOČIN. (Konec.) “Ta'bo je, tako je. Vsi, vsi bo - -mo počiv.ali. Ni človeka, ki bi ne umrl. Oh, oh, oh. Naša dela so hudobna, naše misli zvite! O gre - hi, grehi! O moja nenasitna duša •moje uživanja željno telo Razjezil sem Gospoda in ne bom našel re - šitve niti na tem, niti na onem sve¬ tu. 'Pogreznjen sem v grehih kot ■črv v zemlji.” “Da, a umreti moramo.” “To je ravno, da moramo.” “Romarju je veliko lažje umre¬ ti, 'kot nam.” pravi čuvaj. “Romarji so tudi različne vrste. So pravi romarji, ki so Bogu všeč in pazijo na svojo dušo, in so dru - gi-ki blodijo ponoči le po pokopa¬ liščih, da pripravljajo veselje sa¬ tanu. .. . Da! Marsikateri romar ti da tak udarec s kolom po glavi, da izpustiš dušo, če ima le vese - lje.” “Zakaj govoriš take besede?” “Samo' tako- No, glej, tu so, kot se mi 'zdi, vratiča. Da, so! Odpri jih, dragi!” Čuvaj odpre tipajoč vratiča, pe¬ lje potnika ven za roko in reče: “Tu je konec pokopališča. Se - daj pa pojdi po polju, kar po po - lju, dokler ne prideš na cesto. To da tukaj je takoj jarek za mejo, ne padi_Kakor hitro pa prideš na veliko cesto, se obrni na desno in pojdi tako do mlina....” “Oh, oh, oh....” vzdihuje po¬ tnik ko je molčal nekaj časa. “Mislim pa, da nimam sedaj no¬ benega vzroka več, iti v Mitrijev- ski mlin.... Kateremu vragu na ljubo naj grem tja? Bom raje tu¬ kaj, prijatelj, pri tebi stal. ...” “Zakaj hočeš tukaj stati?” “No, tako.... V tvoji družbi je veselejše....” “No, lepo šalo si si izmislil! Ro¬ mar si, pa vidim, da se tudi rad šališ. ...” “Gotovo rad,” reče potnik in se odurno zasmeje. — “Oh, moj lju¬ bi, moj ljubi! Pač se boš dolgo spominjal mene, romarja!” ‘.‘Zakaj se te naj spominjam?” “Da, tako. .. . Saj sem te izvr¬ stno nalagal.... Ali sem romar? Saj nisem romar. ...” “Kdo pa si vendar?” “Mrtvec. .. . Ravnokar sem stopil iz krste. .. . Ali se sporni - njaš ključarja Gubareva, ki se je nedavno- obesil? Jaz sem isti Gu- barev....” “Izmisluješ si dalje!” Čuvaj mu ne vrjame, vendar pa čuti na celem telesu tako težak in mrzel strah, da zapusti svoje me " •sto -in prične iskati vratiča. .. . “Stoj, kam hočeš iti?” reče po¬ tnik in ga prime za roko. — “Oh oh. ... poglej, kakšen si! Ali me hočeš pustiti samega?” “Izpusti me!” kriči čuvaj in se trudi, da bi si oprostil roko. “Stoj ! Če ti ukažem stati, stoj... Ne poskušaj, iztrgati se, pes! Če hočeš ostati pri življenju, stoj mir no in molči, kolikor časa zahte - vam.... Nimam veselja, preliva - ti krvi, sicer bi bil ti že davno izdihnil, priprosti.... Stoj! ’ ’ Čuvajeva kolena se šibijo. V stra hu zapre oči in se stisne k plotu, trepetajoč na vsem telesu. Rad bi zakričal, toda dobro ve, da ne bo- dosegel krik hiše.... Približno tri minule minejo v molčanju. “Prvi je. mrzličen, drugi spi, tretji pa spremlja potnika,” mr¬ mra romar. “Izvrstni čuvaji so, za služijo svojo plačo! Ne, brat, ta - tovi so bili vedno hitrejši kot ču¬ vaji! Stoj, stoj ne gani se.” V molčanju premine petnajst minut Nenadoma se čuti med vetrom žvižg. “Tako, sedaj pojdi,” pravi po¬ tnik in spusti roko. “Pojdi in za¬ hvali Boga, da si ostal živ. .. . ” Tudi potnik zažvižga, zbeži od vratič, in čuti je, kako skoči čez jarek. Sluteč nekaj hudega in še vedno trepetajoč od strahu, odpre čuvaj neodločno vratiča in beži z zaprtimi očmi nazaj. Na ovinku pota velikega drevoreda zasliši hi tre korake, in nekdo ga vpraša s sikajočim glasom: “Ali si ti, Ti¬ motej? Kje je pa Mitjka?” Ko je pretekel ves veliki drevo¬ red, zapazi v temi majhno, motno luč. Čim bližje prihaja proti luči, tem malosrčnejši je, tem bolj sluti nekaj hudega. “Luč je najbrže v cerkvi,” si misli. “Kako more biti tamkaj? Reši, usmili se nas, nebeška Kra - ljica! Da, tako je!” Eno minuto dolgo stoji čuvaj ob razbitem oknu in gleda strahoma na oltar. Mala voščena sveča, ka¬ tero so pozabili tatovi ugasniti, trepeta vsled viharja, ki piha sko¬ zi okno, 'in razsvetljuje z motnimi rdečimi žarki okoli ležeča mašna oblačila, prevrnjeno malo omari co in neštevilne sledove nog pri oltarju in na oltarni mizi. Še ne • kaj-časa mine, in med tulečim ve¬ trom se oglasijo hitri, neenako - merni udarci zvona čez _ pokopa - lišče.... O ‘ ‘ delovanj u ” ‘ f svetnice ” Jo - hance na Reki priobčuje “Riečki Novi List” razne zanimive po¬ drobnosti. Po zatrdilu “Rieekega Novega lista” je Johanca pričela svoje “delovanje” na Reki pod patronanco tamošnjih kapucinov, ki so jo kazali ljudem, prirejali ž njo procesije in jo predstavlja¬ li ljudem kot svetnico. Posebno vnet je bil za njo pater Ciril. Ta pater je opetovano pridigoval Ma¬ rijinim hčerkam in tretjerednicam o Johanci. V eni izmed takih pro- povedi je rekel med drugim: “La¬ hko ste ponosne, da imate med sa¬ bo sestro, ki je vsak dan v doti¬ ki z nebesi.” Ta “zveza z nebesi” je obstajala v tem, da je Johan - ca ob času, ko je potila “krvavi pot.” klicala, da vidi angela bož¬ jega, ki kot božji poslanec zalite - va, da se to in to nedeljo priredi procesija ali romanje na Brezje k “Mariji Pomagaj,” v Kastav, k Sv. Mateju ali kam drugam. Dru¬ go nedeljo so potem kapucini res priredili romanje tjakaj, kamor je zahtevala Johanca v svojem “za¬ maknjenju.” Nekoč se je prika¬ zal “angel nebeški” Johanci in ji “ukazal,” da -se mora določene¬ ga dne prirediti procesija k materi božji na Trsatu. In res dotičnega dne so zbrali kapucini vse pobožne ženske na Reki in jih peljali v sve¬ čani -procesiji pod vodstvom “sve¬ te” Johance na Trsat. Ko so prišli do -sušaškega mostu, je izjavila Johanca, da ji je do-šel glas iz ne¬ bes, da morajo vsi udeleženci pro¬ cesije -sezuti čevlje. Tej zapovedi Johani-čni so se pokorile vse roma riee, se sezule in šle bose na Trsat. Take procesije na Trsat so se pri¬ rejale semtertja tudi ponoči. Pri nočnih -procesijah -so romarice na¬ stopale s svečami, katere so jim prodajali kapucini. “Krvavi pot” je pričela Johanca potiti pri nunah v P-odmurovicah. Ko se je ta “ču¬ dež” razglasil, so pobožne duši¬ ce spravile Johanco v mesto na Reko ter jo nastanile v kapucinsk hiši, ki -se nahaja tik kapucinske - ga samostana. Tu je potem dajala Johanca predstave, katerih -pa so se smeli udeleževati samo oni, ki s-o “verovali.” V isti hiši je stano¬ vala tudi neka Ljubljančanka, ki je bila postrežkinja pri -društvu sv. Vida in Modesta. Ta se je izra¬ zila, da ne more prav verjeti v Johanične “čudeže.” To se je iz¬ vedelo in zato je niso pustili k Johaničnim predstavam. Kasne - je se je ta Ljubljančanka javno iz¬ razila o Johanpi, da je svinja in da se zapira z moškimi v svoj« sobo. Za te njene besede so zvedeli tudi kapucini, zato so ji zagrozili, da mora molčati, sicer da jo bodo spravli v — blaznico. Ženica se je te grožnje seveda -bala, zato se je obrnila na nekega slovenskega obrtnika na Reki in pismeno na ne ko znanko v Ljubljani s prošnjo da naj intervenirata njej v prilog aiko bi jo res kapucini dali zapre¬ ti v blaznico. To se sicer ni zgodilo pač pa so kapucini ženico, ki je morala skrbeti za bolnega moža in sina, prav po ikršansko vrgli na cesto in jo obenem spravili tudi ob službo pri društvu sv. Vida in sv. Modesta. — Neka bivša “Ma¬ rijana devica” piše “Novemu Li¬ stu.” “Lansko leto sem še bila vpi sana v krog “Marijinih hčera,” izstopila pa som, ko sem videla kaj se tam godi. Meseca seiptem - 'bra lanskega leta so kapucini pri¬ peljali v našo cerkev tudi Johan - eo. V cerkvi -so jo vl-ovile Kristu - sove muke da je jela potiti “kr¬ vavi pot.” Zgodilo se je to dva¬ krat. Prvič so jo peljali za oltar, drugič pa v sobo, kjer s-o navadno pele Marijine device. Ko -se je dru¬ gič “zamaknila,” je klicala, da mora to storiti prisotna prijate - ljica pokojnce. Ta je takoj izroči¬ la Johanci 20 kron. Tudi pri dru¬ gih prilikah je J-ohanea -zahteva¬ la od Marijinih hčera denar, ka¬ terega je tud redno dobila. - — Pri neki pricesiji so Marijine hčerke -kupile Johanci ogro-nino kito cve tja. Bel pajčolan, ki ga je imela pri tej priliki na gvavi, je bil ta¬ ko 'velik,, da se je vlekel za njo in da sta ga morali za Johanco no siti dve Marijini devici. Takšno je bilo “delovanje” Johance na Reki. ČUDODELNI RAČUNAR PROMINIJL. Kansas City, Mo., 28. novembra. Reuben Fiekl, kojega zmožnosti računstva so -bie uganjka stro - kovnjaških matematikov je umrl v starosti 70 let. Pield ni imel nikakih strem - ljen po posvetnem bogastvu, in četudi ni znal citati niti pisati je zračunil v-sako matematično nalo¬ go iz glave kakor hitro je bila na¬ loga dana. Če se mu je povedala daljava železnice med dvemi me - sti in premer koleso pri vozu vla - ka, zračunal je na mah koliko - kralt se zavrti kolo, da prevozi daljavo. _V. AVTOMOBILA TRČITA SKUP ŠTIRI MRTVI. New York. 26, novembra. — Thomas P. Denny, demokratični poslanec, Leonard Cohen, bogati tvorničar, in dve bogato oblečene dame so bili vsmrčeni, ker sta treščila skup dva avtomobila v delu mesta znan pod imenom Bronx. Pozneje se je zvedelo, da ste bili mrtve dame oženjene, in ste se razveseljevale z drugimi možmi v avtomobilih po poluno - či. Avtomobil je bil last Cohen-a, in butnil je skup z avtomobilom Bert. T. Rich-a, katerega je vo - dil šofer Jeremija Mahoney, bi je bil aretiran. Poleg vsmrčenih bilo je tudi osem oseb, ki so se vozile v avto¬ mobilih, ranjenih. MOŽ POSTAL PIJANEC: SALUNARJA KAZNOVANA. Lincoln, Neb., 26. novembra. — Mrs. Oh. Bulger je dobila tožbo v Nebraska Supreme Court, zo - per dva salunarja, katera je dolži¬ la, da sta kriva, da je nje mož po¬ stal pijanec, in da je vsled tega umrl. Nje mož je zbolel za plju - čnico in ona je pričala, da je na¬ pravila pijača moža slabega, da ni mogel ozdraviti. Salunarja ji morata plačati $2750. — odškod¬ nine za moža. PLIN V KANALU NAPRAVI POL MILJONA ŠKODE. Pittsburg, Pa., 26. novembra. — Pet sto mož je začelo z -delom v Lawrenceville okraju, kjer je plin eksplodiral v kanalu in ga je raz¬ sul v daljavi ene milje, ter je na¬ pravil pol miljona -škode. 7 Vsled eksplozije poškodovanih je tudi več poslopij in več oseb. Tisoče okenj se je razsulo. Na dvorišču Petroleum kompanije prebrnila je eksplozija tri velike kadi za gasoli-n, ki je tekel v raz" djani podzemski jarek. Ker je bi¬ la nevarnost, da bi se vsled tega pripetila druga eksplozija, je me¬ sto zaukazalo ugasniti vsa ognja v pečeh in vse luči, izven elektri¬ čnih. Ognjišče Cold Rolled Steel kompanije je razstreli)a prevrnila in tvornica se je vnela. Glavne vodne cevi v okraju je eksplozija razbila, vsled cesar je izstopila voda na ulice in je spodjedala po¬ slopja. Več Tlružirt je moralo iz hiš predno so se -zrušile. Da je plin kriv razstrelbe je dognano, vendar se ne ve, kje se je najprvo vnel in kaj je bil vzrok vnetja. Slavni izumilec brezžičnega te - legrafa Marconi je na neki gostiji sedel poleg mllade Angličanke, ki pa ga je zamenjala z njegovim rojakom, nic manj -slavnim Masca- gnijem. Po večerji je mlada dama zaprosila novega znanca, naj bi igral na klavirju “intermezzo” iz opere “Cavalleria rusticana.” “Z velikim veseljem,” je smeli 1 ja jem odgovoril Marconi, “ako imate v hiši brezžični klavir.” # * * “Ljubi mojster,” je rekla go spodična Marica čevljarju, ki ji je jemal mero. “to pot mi naredi¬ te čevlje nekoliko prostornejše.” “Tako?” je dejal čevljar. “Do volite, da vam presrčno čestitam.” “A na čem?” / “O, že vem, pri čem da sem,” je odgovoril čevljar. “Kadar kaka gospodična ne mara več pretesnih čevljev je gotovo zaročena.” # # * Pepček se je vežbal v streljanju s fračo. Res je razbil okno. Seveda je popustil fračo in zbežal, a last¬ nik okna je bil urnih nog in ga je dohitel. — Čakaj, ti lump, se je jezil la¬ stnik okna; jaz ti že pokažem; najprej ubiješ okno, potem pa zbežiš... — Pustite me, se je zagovarjal Pepček, saj sem le bežal po denar, ■da bi okno plačal. m * * Sodnik: Snoči sem -vam naro¬ čil razobesiti belo zastavo — ali ne veste, kaj to pomeni? Sluga: Da ni nobenega lumpa v občini. Sodnik: In zakaj niste zasta - ve razobesili? Sluga: Saj sem jo nekdo ukradel. pa jo je # # * Sin: Ata, kakšen je pa rimski nos ? Oče: Tak, kakor moj. Sin : A -— rdeč ! * * m Fajmošter Mat jok je prišel na obisk k svojemu bratu. Večerja je bila izvrstna in vino je bilo iz - vrstno in fajmošter bi bil zelo za" dovoljen, da ni njegov sedemlet¬ ni netjak vidno pogledoval na nje¬ govo veliko plešo in se neprestano muzal in delal obraze. — I kaj se pa vedno smeješ, je končno vprašal fajmošter. — Ker je mama nesla glavnik in krtačo za lase v vašo sobo. je dejal netjak in se smejal, četudi mu je mati navila ušesa. =X< # # Drugi mož: Pojdi no.... jaz se le tako-držim, če -so fajmošter blizu. # # * Davčni nadzornik :Vaša dolina je vedar jako rodovitna. Kmetovalec: Tisto pa, tisto; če drugega že nič ne zraste, davki rasejo od leta do leta. DRUŠTVENI OGLASNIK. DOMIŠLJAVA B0GATA- ŠINJA VSTANOVLJA ČLOVEŠKO MNAŽERIJO Chicago. 111., 28. novembra. — Mrs. L. Braeket Bishop, žena bo - gatega trgovca, hoče postati mati potom adoptiranja petnajstih otrok iz raznih človeških plemen. Ona skuša dobiti petnajst detet po eno leto stara, katera hoče vzgojiti in šolati skupaj kot brate i-n sestre, da bo videla, če se bodo ljubili v starosti kot bratje in se¬ stre, ali če se bodo sovražili kot se narodnosti in plemena navadno sovražijo. Med deteti bodo Za¬ morci, Azijati, Kitajci, razne bele narodnosti, toraj prava človeška menažerija. SLOVENSKI DVOTEDNIK V NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI ZEDINJENIH DRSAVaH Društvo sv. FrančiškaKltoHških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri-Jias se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec m za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John G-ouže, T. K., John Tomsich, S. C. niča, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $ 10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Hajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornik^, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Feny, podpredsednik; Frank Lenich, I. tajnik; Frank Prebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor- nik, predsednik; Andro Divi ah, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 50.9, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John- Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. ■I ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HE^mJATELJhrŽSS tare maček, oglasi se v gostilni “Pri 1 mačku.” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH VIHAŠ slovenska trgovi- lUf lili. V iLl/rlO na . Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana "Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, PRODAJALNA. Najstarejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR ^ poroča rojake m za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj- starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote nas Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. nn hko za smrtnino od za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali nege $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke m ene noge $800.00, za izgubo ,en ega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno - tako se plača popolna podpora $ 800 .uu za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine.,— Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo tolik6 podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; uos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. .Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko¬ viči!, Box 77, zastopnik. _ Društvo sv. Petra Zveze, v Eve¬ leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calume.t, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Llks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $S00.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $ 10 «. za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgub« treh prštov do tret¬ jega členka na eni roki $ 1500 . 00 , za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla- MIKE DANCULOVICH S; 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji h svojim! K AH AR RARR zlmsko oWei °, ne iVAUrilv liiiDlu pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi _ kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE Delam in poprav¬ ljam vsako j ate har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, “ Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v- l^ateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. Miners National Bank EVELETH, MINN. ^ 4'4 JV *i> W V 4 ? Kapital, preostanek l n delniška odgovornost $74.000.00 «5 « « denar in prodajamo parobrodne lici, na vse strani sveta. 1 Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah . 1 Posetlte nas. ELCORA' MATTAFFA & FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULTTTm- KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR C0 W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St., Duluth, Minn. POZOR Rojakom po Minnesoti in po dragih okrajih se naznani* da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji j e klar- ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je’družba do zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki! kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosi! višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOlčAMšEE, zastopnik GAEY LANU CO., Eveleth Minn FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Duluth, Minn. ■—: ali pa na :— GARY LAND CO. GEN’L OFFICE, 202 FALLADIO BUILDING, DULUTH, MINK Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and Gary St., GARY, Minn. FIRST NATIONAL BANKI DULUTH - minn. Glavnica*. $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček - - - - $1,550,000. V to banko vlaga država svo]e vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Zralošbi Narvduega Vestuika je dobi ti MICHIGAN PETER MADRONICH | L K ° 0 V ^: VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIKOVICH Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, S Z. H ŠŠ trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v stSro do¬ movino po dnevnem kurzu._ WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- o-rafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan. Wis. Slovenci pozor Slem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa ho vrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabite obleko, oluščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. C h is ho lm- Minn. DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmens Com^ensation Act) Cena 30 Centov Navodila Kako Postati Državljan Centa 15 Centov