Leto IV., štev. 266 V Lfubflanl, torek dne 13. novembra 1923 Poštnina pavSallrana Cena 1*50 Din izh»I« ot> 4 g|utr»[. gtane mesečno 12-50 Din p inozemstvo 25*— m aeobvezno OgUsi po tarifo. Uredništvo: Hiklošlčef« cesta it. 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto m politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova Ul. št 64. Telet. Št. 86, Podružnice: Maribor, Barvarska ul. L. Tel. št. 22. Cel|e, Aleksandrova s Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 12. novembra. Jutri se zaključi v Ljubljani petdnevna politična šola demokratske tranke. Dogodek, važen dovolj, da ;pregovorimo o njem na tom mestu. Ob prevratu so je mislilo, da bo petovna vojna zapustila vsaj eno dobro stvar — razmah demokracije. Po odhodu -ameriSkcga predsednika \Vil-(ona z mirovno konference, ki je dajal tej ideji največjega oslona, jo sicer bila dana reakciji nova pobuda, vendar pa je demokracija stopila na plan malone v vseh državah. Osobito v Jugoslaviji se je kakor preko noči rodila kot njena nositeljica krepka jugoslovanska demokratska stranka. ,\'aci j on al na v najboljšem pomenu te besede, imajoo pred očmi ee-lojiupnost in edinstvo osvobojenega troimenega naroda, napredna, napovedujoč boj Teakciji na kulturnem in gospodarskem polju in stoječ na itališču socijalno pravično-ti, je hotela jugoslovciiska demokra-tija dvigniti Jugoslavijo v državo, k! naj bo nepremagljivo in srečno do-oiovje vsega osvobojenega naroda. Edino pravilna načela, vzvišene Ideje, ki jih je zapisala na svojo za-itavo naša demokratska stranka, pa niso mogle v povojni psihozi širokih nas tor v času težkih bolečin nastajanja nove države iz tolikih konglomeratov, zmagati v prvem poletu. Pri ladnjih volitvah je demokratska iiranka sicer dobila preko 400.000 glasov, oddanih malone na prav vseh toliščih države, vendar pa ji ni uspelo odnesti vsaj rolativno večine. Kmalu smo demokratjo spoznali, da ! novo, samostojno in neodvisno dr-iavo nikakor še niso postali novi tudi ljudje. Tradicija se je izkazala za jač-jo nego prevrat. Večina Jugoslovcnov 10 neprestano premišljuje zgodovino svojega življenja, primerja gotove materijalne ugodnosti preteklosti s sedanjostjo in ne misli daleč, naprej. Ob pomanjkanju politične zrelosti se narod zadostno ne zaveda da mora či-ito novi politični in gospodarski orientaciji nujno sledili tudi notranja, pregrupacija političnih organizacij. Predvojno mišljenje ljudstva je treba iocela zbrisati, ako hočemo, da se te-nelj, ki smo ga dobili z ustanovitvijo Jugoslavije, dogTadi do mogočne itavbe. Le mladina lahko proboli velike preobrate, Ia mladina je sposobna, da ia Jugoslaviji nov rod, ki bo nosil v tebi čut odgovornosti za celino naro- 11 in države in ki bo imel zavest, da js država na svetu vse in več kot po-dinec, več kot stranka in več kot terkev. Zavedajoč eo teh velikih na-og, ki čakajo naa novi rod, je ljub-anska JDS otvorila prvo politično iolo za napredno mladino ter poklica-i vanjo 64 mladih mož iz vseh delov Slovenije, zastopnike vseh stanov, da jih uvede v teoretično in praktično delo za idejo jugoslovenske demokracije. Mladi naši prijatelji so se lahko »verili, da je glavni cilj JDS, dati narodu možnost in predpogoje za svobo-den razvoj v pravcu zdravega njegovega hotenja. Omogočiti hočemo in moramo, da prodre v narodu, ne ozi-taje. se na stan in rod, vse to, kar je iobro, plemenito in celokupnosti ko-istno. To je ogromna naloga; za njo treba idealizma, delavnosti, vztrajnosti i» ognja. Mi trdno verujemo, da_ pribija v borbene vrste za narodno idejo nov rod, ki bo spopolnil in popravil, tar nam sedanjost še ni mogla dati. Ze prva politična šola JDS jo dokn-tila, da je v našem delu naroda dovolj skrite energije in sposobnosti za napredno javno delo. Začeto treba le nadaljevati in kmalu se bo videlo, da je iemokracija na pravi poti. Z resno voljo in vztrajnim delom so nam ni tati, bi ne nastopil čas, ko bo pro-irla ideja jugoslovenske demokracijo »tiajglobokejše plasti naroda. Takrat ko zmagala v resnici svobodna in plemenita volja ljudstva. Uradniške zahteve in ministrski izgovori RESOLUCIJA DELEGATOV DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV. — MINI-STRI SE PRIJAZNO IZGOVARJAJO. — S PREDUJMOM NE BO NIC, NAMERAVANO ZNIŽANJE DRAGINJSKIH PLAČ SE TAJI. Uradniški delegati pri mtnistrih. Danes dopoldne so izvoljeni delegati posetlll nalprelc ministra pravde dr)a Poliča ter mu izročili resolucije. Minister Buograd, 12. novembra, p. Po temeljitih predposvetovanjih (o njih smo pregledno poročali op. ur.), v katerih je bil dosežen med zastopniki vseh uradniških organizacij popoln sporazum, se jc včeraj dopoldne pričelo plenarno zborovanje delegatov Saveza državnih člnovnlkov. Seja ie trajala s kratkim opoldanskim presledkom ves dan ter Je prinesla eno-dušno obsodbo uredbe o razvrstitvi uradnlštva ter soglasnost v zahtevi po takojšni reviziji uradniške pragmatlke In izplačilu predujmov na nove plače. Po obširni debati Je bila sprejeta resolucija, ki pravi: Uradništvo konstatlra, da nova službena pragmatlka ni v uobcneiu pogledu rešila činovniškega malorl-jalnega vprašanja. Uredba o njegovi razvrstitvi pa je izzvala ogromno nezadovoljstvo pri premnogih strokah In vrstah državnih nameščencev. Radi tega )e konferenca soglasna sklenila, da zahtova od vlade v prvi vrsti izplačilo ene polne novo mesečne plačo a konto prejemkov na osnovi novega zakona Iu sicer iz 200-milijonskoga v dvanajstinah za tekoče tri mesece predvidenega kredita. Te vsote naj se takoj izplačajo; dosedanje draglnjske doki a de državnih nameščencev in njih žen naj ostanejo. Zvanlčnlkom In služiteljem so ima nakazati stanarina. Njihovo maksimiranje se ima odpravitL Pen-zijonlstom se imajo od 1. oktobra zvišati pokojnine za 100 odst. Penzlle v kronah naj se prevedejo v dinarje. Uredba o razvrstitvi uradnlštva na kategorijo in skupine se mora spopol-niti In spremeniti v duhu predlogov, katere Je sestavila konferenca, Cl. 234., 239., 240. in 246. zakona 0 državnih uradnikih se imajo revidirati s llnančnim zakonom za leto 1923/24. Zakon za pobijanje draginje se naj kar najenergičnejše Izvaja. V strokovno komisijo po čl. 226. uradniškega zakona se naj vpokličejo 1 uradniški delegati. Končno Je bila izbrana deputacija delegatov iz vse države, ki so dobili nalogo, da danes dopoldne Izročijo te zahteve ministru pravde, linančnemu ministru ter min. predsedniku in eventualno naprosijo tudi za avdijenco pri kralju. V to deputa-cijo so bili izvoljeni častni predsednik Saveza Artdonovič, predsednik dr. Jovanovič, T. Jovanovič, Glurillč, Lilleg, La-kovič, Ol. Popovič, dt. Marazzi m M. Dil-ber. Perič je izjavil: Izgotovitcv uredbe o razvrstitvi uradnikov je bila spojena z zelo velikimi težkočaml. Ker se je uredba morala sprejeti v zelo kratkem roku, le verjetno, da so so zgodile gotove napake. Vlada je prepričana, da bs bodo Vse te napake popravile, ter bo sprejela vse opra vičene zahteve glede poprave. Minister jc zatrjeval, da hoče delovati na to, da se državnim uslužbencem in upokojencem izplača zahtevani predujem na račun pred videnih novih plač. Popoldne ]e deputacl-jo sprejel finančni minister Siojadinovič, ki je glede predujma Izjavil, da ga bo dovolil, ako se bo prepričal, da sc razvr-st tev državnim nameščen:'",', ne bo mogla izvršiti do 1. lanuarla 1924. Minister pa upa, da se bo razvrstitev do tega ro ka izvršila in se bodo plače torel takrat izplačale po novem zakonu. Zato smatra, da predujem ne bo potreben ker bi sc s tem samo kompicirala računska adminl stradja! Kar se tiče zahteve, da se dra glnjske doklade ne zmanjšajo, finančni minister ni dal obvezne izjave, temveč jc rekel, da se sedaj izdeluje uredba o dra-ginjskih dokladiili in da bo on po finančni možnosti storil vse, da sc izpolnilo želje uradnlštva. Delegati so hoteli posctitl tudi ministrskega predsednika PaŠiOa, kl Jih pa radi bolezni ni mogel sprejeti. Zvečer so se zbrali na kratko konferen co, na kateri )e bil sestavljen komunikč ter ponovno ugotovljena popolna solidarnost državnega uslužtrcnslva. V imenu hrvatskega uradmštva so ]e zahvalil g. Maruzzl, v Imenu uradništva Slovenije pa g. Lilleg srbljanskemu uradništvu, ki je bilo lojalno napram s-ojlm tovarišem. Prišlo je do soglasja o tem, da se med srbskim, hrvatskim In s>«vensklm uradnl-štvom ne sme delati razlika, ter je bilo deitnitlvno sklenjeno, da bo kongres zveze v Novem Sadu dne 16. ln 17. t. m. Po-kraiiskl delegati sc jutr vrnejo domov. RazveljavIJenjo uredbe o razvrstitvi? Beograd, 12. novembra, p. Dane3 d v poldne je bila v ministrstvu pravde seja ministrskega komiteja, kl je razpravljal o razvrstitvi uradnlštva. Ugotovilo se Je, da je komisija za razvrstitev uradnikov opravila svoj posel tako površno, da ie cela Uredba upropaščena. Sodi se, da bo pravosodni minister skupno z delegati uradniškega udruženja poskušal uredbo revidirati. Danes dopoldne Je dospel v Beograd pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. Clmič in predlagal Izpremembo uredbe o razvrstitvi hrvatskih uradnikov, Nemški pučistfi pripravljajo HITLER ARETIRAN. - NENADEN NASTOP ERHARDTA. - TAJNI SPORAZUM S KAHROM. Milnchen, 12. novembra, i. Hitler jej himno Erhardtove brigude. Nato so di-bil sinoči aretiran v Uftlngu pri Staftel- j jaki napravili jk> mostu demonstrativen skem jezeru pri neki kmetici. Hitler jej obhod. Policija in vojaštvo sta neka; avstrijski državljan In je samo služil' cest zaprli in demonstrante z lahkoto med vojno v nemških vrstah kot vojak.! razpršili. Po vojni se je potegoval za bavarsko j V političnih krogih .ie vzbudil nastop državljanstvo. Prišel bo z vsemi drugimi Erhardta splošno vznemirjenje. Vso i:\-aretlrnnci pred posebno izredno sodišče. | visi od vprašanja, kako bo Erhardt i/.-Berlin, 12. novembra, s. Akcija nacio- hajal z dr. Kahrom. Možnosti sta ttvo ali bo Kahr nastopil proti njemu, ali pa igra d.'ojno igro. Priznanje obstoječih tajnih organizacij da sklepati na rlrugo nalistov so v coli državi z nezmanjšano silo nadaljuje. Združene patriotsko organizacije in xa njimi stoječi krogi nemške ljudske stranke in nacionalistov pri-1 eventualiteto. čenjajo spravljati na svojo stran gene- nnPMnr.oPR rala v. Soeckta, ki ima v svojih rokah ! NEPOBOLJŠLJIVI LLDLNOOlFi' vso vojaško oblast. Mnogo bivših višjih ' Milnchen, li?. novembra, i. Ludc.idorH častnikov staro armade jo generalu j iz.ia.-lja v listu .Milnchener noue, kl pred- ll«vlja prizore o našem narodu v Istri pod hlijanskim režimom. V gledališču so se 'rSile manifestacije ter je občinstvo pelo "s tri narodne himne. Nato se je občin-zbralo na Wilsonovcm trgu pred 'eštrovldevem spomeniku, kjer je govoril •eki dijak, nalo pa se je razvil po mestu "Prevod ter je masa demonstrirala proti 'aiijanskim nasiljem. Policija je zaprla •e dohode k Italijanskemu konzulatu * ie razpršila demonstrante ekspozš o Reki Rim, 12. novembra. I. Zadnje dni so se v ministrskem svetu in v fašistov-slcem Oran Consiglio vodile obširne razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih ter je predsednik vlado Mussolini naznanil, da bo imel ob otvoritvi zimskega zasedanja parlamenta velik ekspozi o zunanji politiki. V tem ekspozžju bo poročal tudi o poteku jugoslovensko-Ita-lijanskih pogajanj za Reko, ki po izjavah v fašistovsldh krogih sedaj dobro napredujejo. O vsebini teh pogajanj n! ničesar Izvedeti. V nekaterih krogih se trdi, da bo Mussolini mogel v kratkem naznaniti že popoln uspeh v tem vprašanju. . Reka, 12. novembra, r. Danes jo izsel na Reki nov list »La riseosta Adriati-ca». List poskuša širiti na naši obali ire-dentistično misel in italijanske osvajal-ne tendence. Posebno poudarja, da ra-pallska pogodba ne more veljati in da mora Italija s silo zavojevati Dalmacijo in osvoboditi .neodrešene brate». REORGANIZACIJA PROSVETNE UPRAVE. Beograd, 12. novembra, p. V prosvetnem ministrstvu so izdeluje načrt zakona o reorganizaciji prosvetne uprave v posameznih pokrajinah. Po novem načrtu bo Slovenija predstavljala posebno šolsko oblast na čelu s poverjenikom ministrstva prosvete, ki bo obenem predsednik višjega šolskega sveta- Na Bolgarskem s©»e* en sninšsfer ubit Bolgarija in Italija. Sofija, 11. novembra, 1. Uradno poročajo: Danes ob 8. popoldne je bil ubit bivši minister poljedelstva v kabinetu Starn-bolinskega A. Duparinor, ki je bil nedavno od sodišča v Plovdivu obsojen na 6 let težke ječe. Duparinova so danes pod stražo enega oficirja in treh vojakov prepeljali v vlaku v Sofijo. Spotoma je izkočil iz vlaka ter pričel bežati. Vojaki so vlak ustavili ter hiteli za njim. Ker na poziv ni hotel obstati, so vojaki streljali ter ga težka ranili. Kratko nato je Dupariuov umrl. Beograd, 1. novembra, p. Bolgarsko uradno poročilo o smrti bivšega ministra Duparinova je na las podobno onemu smrti Stambolijskega. Nikdo ne dvomi, da gre tu za prosti umor, ki ga je naročila bolgarska vlada, da se za vedno odkriža moža, ki je imel med ljudstvom zelo mnogo pristašev. Beograd, 12. novembra, p. Poroča se iz Kima, da je bolgarski minister za zunanje stvari Kalfov tamkaj uspešno sondiral teren za zaključenjc posojila, ki bi se porabilo za industrijo in vojne nabave. Bolgarska bo za to dala Italiji koncenije za eksploatacijo petroleja in premogovnikov, ki se nahajajo okoli Sofije. PAŠIČ OBOLEL. Beograd, 12. novembra, p. Ministrski predsednik Pašlč že dva dni ni prišel v svoj urad. Cuje sc, da je obolel in da no sme zapustiti sobe. r-o ga imel! nacionalisti že dalj časa iz gotovljenega in ki predvideva skoraj noomejeno vojaško diktaturo. Omenjene organizacijo delujejo na to, da bi polno-močni general v. Seeckt izrabil svojo oblast v to, da vrže Stresemannovo vlado in ustanovi mesto njo nacionalistično diktaturo. K temu poročajo iz vladnih krogov, da Seecktova polnomočia nikakor nc segajo tako daleč in da je general le eksekutivna oblast za izvedbo vladnih ukrepov pri ohranitvi državne varnosti in javnega reda. Legislatlvna oblast Stresemannovega kabineta in državnega zbora je kljub temu nedotaknjena. Milnchen, 12. novembra, s. Boj za državni prevrat na Bavarskem je stopil s prihodom Erhardta v popolnoma nov stadij. Ker je Hitler ugnan in je dr. Kahr vsled krvavih spopadov na trgu Odeon izgubil svojo priljubljenost, je menil Erhardt, da je prišel njegov čas. Ko so danes dijaki različnih visokih šol energično protestirali proti dr. Kalini in mu obljubljali smrt, zapodili navzoče rektorjo in profesorje visokih Sol, je pozval Erhardt dijaštvo, naj no izgublja časa s praznimi demonstracijami ln naj rajo nadaljnjo boj za nacionalno osvoboditev. Zmaga so mora izvojevati po natančnem načrtu in pod najstrožjo disciplino, in ne tako kakor pod Hitlerjem. Erhardt si jo dal na zaupni seji vseh bojnih organizacij izročiti vrhovno vodstvo nad njimi. Erhardt je izjavil, da ima poleg za seboj tudi bojno zvozo Oborland., ki jo je dr. Kahr razpustil in narodne bojne organizacije Madžarov. Serlln, 12. novembra, j. Povodom nenadnega nastopa znanega Erhardta ua Bavarskem jo dobil Vaš poročevalec zanimivo informacije: Erhardta zasleduje državno sodišče v Lipskcm zaradi prestopka proti zakonu za varstvo republike. Zakon je na Bavarskem suspendiran, vsled česar Erhardtu tam 110 morejo do živega. Po svojih zmožnostih presega Erhardt v vseh ozirih Hitlerja. Na današnjem zborovanju dijaštva jo trdil, da je tudi z dr. Kahrom sporaz-umljen. Večina dijaštva so jo izrekla za Erhardta. Ko je dal rektor zapeti narodno himno, so dijaki pričeli s petjem voljujo udeležbe pri ptičih, ne pa udej-stvovanja na političnem polju. KAHROVA DVOJNA VLOGA-. Berlin, 12. novembra, j. V tukajšnjih' političnih krogih, zlasti pa socialni de-mokrati., vedno bolj vznemirjeno sledu razvoju dogodkov na Bavarskem. Zlasti vzbuja nervozno?t, postopanje državnega. komisarja v. Kahra, ki igra očividno dvojno vlogo: na eni strani se dela zvestega pristaša republikanske ustave in berlinske vlade, na drugi strani t-a stoji brez d.oma v sporazumu s publicisti. Za to govori tudi izpustitev Ludoidorf-fa, ki bi mora! biti po zakonih 0M0I-ion veloizdajc. Razen tega je značilno, da so bili aretirani s.-mo trije vodjo bavarskih bojnih organizacij in »icer Rudolf Hitler, dr. TVeber od .Obcrlanda« in stotnik Roclim od .Reichflagge.. Z razpustitvijo komunističnih dru8tsv\ z zaplenjenjom soeialno-domokratskih listov in 7. nadaljevanjem izgonov nad havarskimi Židi si skuša dr. Kahr pridobiti naklonjenost nacionalistov. V eoclalno-demokratski stranki so zato zopet odločno zahteva, naj državna vlada končno razčisti odnošajo 7 Bavarsko. Dr. Ptresemann I10 proj ali slej postavljen pred alternativo, da kapitulira pred Bavarsko ali pa povzroči zopet krizo vlade. FRANCIJA ZAHTEVA IZROČITEV KRONPRINCA? Berlin, 12. novembra, h. Kakor poročajo listi, sla so ameriška in angleška vlada zadovoljili z nemškim odgovorom na predstavko antante gledo povratk.* kronprinca. Nemška vlada jo v svojem odgovoru izjavila, da so kronprino ne bo oddaljil s s.-ojih po.-estev v Slezi.il in da so v nikakem oziru 110 bo vmešaval v politiko. Francija pa s tem od-govorom ni zadovoljna in bo zahtevala od Nemčije izročitev bivšega prestolonaslednika. Pariz, 12. novembra. .'. Foslaniška konferenca se je na današnji seji bavila z nemško noto o povratku bivšega kron princa. Konferenca so je bavila z različnimi možnostmi, o katerih so čuva stroga tajnost in ki bodo predložene posameznim vladam. DARUJTE ZA CIR1L-METODOVO DRUŽBO. l"! Budimpešta, 12. novembra, j. -tAz Est> prinaša danes uradno informacijo, da so imeli madžarski pučisti res sestavljeno konskripcijsko listo oseb, ki so jih hoteli odstraniti. Na čelu tega imenika je grof Apponyi. Prišlo bi bilo po njihovem načrtu tudi do pokola inozemcev, če bi an-tanta delala novemu režimu kake težkoče. V ostalem se objavlja, da Ulain in tovariši ne bodo sojeni po prekem sodu, temveč bodo prišli pred redno sodišče. Obtoženi Amerikanec Bobula ne mara ničesar priznati, temveč izjavlja, da je hotel preskrbeti madžarski vladi 25 milijonov dolarjev posojila od Morgauove skupine. Madžarska vlada je to ponudbo odklonila z motivacijo, da bi autanta zaplenila la denar v reparacijske namene. Nato je sklenil z razpoložljivim kapitalom ustanoviti novo banko, ki bo v kratkem brez ozira na zadnje dogodke začela poslovati. Bobula je danes obolel. Po izjavah njegovega odvetnika boluje na krvavitvi možgan. Policija je aretirala v zadovi Ulain-Hittler nekega trgovskega pomočnika Friderika Demmela iz Bavarske, ki jo bil nastavljen v neki železni trgovini in deloval kot diplomatski zastopnik Ilitllerja. Dalje sla bila aretirana člana društva rprobujajočih so Madžarovo Josip Oaal in Bela Vikar, ker sla sodelovala pri pripra- javil, da na nobenem zborovanju ni bila govora o nasilju proti sedanji vladi. Slo je samo za upostavitev zveze med Madžarsko in Bavarsko. Bobula odklanja vsako izjavo, češ, da je ameriški državljan. TOPOVI ZA NAŠO DRŽAVO. Bengrad, 12. novembra, p. Iz Prage ss poroča, da je naša vlada naročila v Ško-dovlh tovarnah novih topov za 800 milijonov dinarjev. gmcssEmfce feorse 12. novembra: CURIH: Beograd 6.G0, Berlin 2.50 (za biljon), London 24.85, Pariz 31.65, Milan 24.80, Sofija 5.70, Varšava 3 (zn milijon), Praga 18.45, Budimpešta 0.0305, Dunaj 0.007C875. TRST: Beograd 20.10 do 2C.70, Paria 127.75 do 128.25, London 100.35 do 100.60, Ne\v-York 22.90 do 23.03, Curih 402 do 405, Praga 65.80 do 66.20, Diuiaj 0.0317 do 0.0327, dinarji 2G.20 do 20.50, carlnskf franki 87 do 87.50. NKAV-VORK: Beograd 116, London 437.25, Pariz 553.75, Milan 435.25, Curih 17.50, Praga 208.25, Dunaj 0.14125, Budimpešta 0.545, Bukarešta 49. LONDON: Beograd 380, New-Yorli •137.50, Pariz 773.65, Berlin 13 bilijonov, Milan 101.5(1, Curih 21.89, Praga 150.50, Dunaj 310.000 Varšava 8 milijonov. 13u-vah za uuč. Pri zasliševanju ja Ulain iz- kareSla SG3, Pod obtoibo Trst, 11. novembra. predsednika zborovanja, prdlesoTskl zbor icr ostale goste. Med splošno pozornostjo se je oglasil Italijanska justica. si jo zadnje dni prv; )c besedi rektor dr. Vran Kidrič, ki ftakopala na glavo novo sramoto, Pro- j0 j)utldarjrO, da bo ideja Jugoslovansko ti trem listom v Julijski Krajini, in sicer proti »Edinosti*, »Isturski llječi* iti »Učiteljskemu listu« jo uvedena kazenska obravnava radi publikacije nekaterih člankov proti kulturni nesramnosti, ki jo je zagrešil rimski minister Gentilo s svojim protislovenskim zakonom o šolah. Našteti listi so obtoženi, da bo javuo zasramovali ustavne naprave države iri da so ščuvali slovensko prebivalstvo, spadajoče h kraljevini Italiji, k nepokorščini napram zakonu ministra Gentilija o ureuredbi šol v novih pokrajinah. Oglejmo si ozadje te krivične obtožnice, ki jo baš tako nekulturna, kakor uaredba, ki jo je povzročila. Ko je izšla zloglasna Gentilijeva naredba o preustrojstvu šolstva v novih pokrajinah, jo naše časopisje dalo duška ljudskemu ogorčenju nad skrajno nekulturnim, neciviliziranim iu netaktnim početjem, ki ga je zagrešil prosvetni minister rimsko vlade s tem, da je odpravil iz primorskih šol slovenščino in hrvaščino kot učni jezik. «Edinost», »Istarska ltiječ* in «Uči-, jo rektor zaključil svoj nagovor, kl mu ja sledilo dolgotrajno odobravanje. Predsednik .Jugoslovansko Matice dr. V. Ravnikar jo naglašal, tla ga veseli, da se jfl ustanovila toliko zaSeljana akademska podružnica Jugoslovenska Matice. Naša naloga jo, '.la očuvamo naš živelj preko meje, da ga ekonomsko in kulturno podpiramo, da more vzdržati napade motnega in izkušenega sovražnika. Dan osvete pride čisto gotovo in na ta dan se moramo pripravljati vsi. Filozof Franjo Baš je v lepih besedah orisal namen novo podružnice iu naslikal kulturna grozodejstva, katerim so izpostavljeni dan na dan naši rojaki izven Jugoslavije. Krivice je treba maščevati. Zato je naša glavna naloga, da dvignemo v ljudstvu narodno zavest. To mora biti glavna idojna emer naše podružnice. Nismo iredentisti, saj zahtevamo le to, kar je naša narodna last nina. V globoko zasnovanem govora je nato orisal historijat jadranskega vprašanja g. dr. Marušii. Naglašal je, da Rapallo ne sme pomeniti naše narodne smrti, ampak novo lepše življenjo. Rapallo bodi naše drago Kosovo! 2« sam pogled na zemljepisno karto nam jasno pove, da večejo vse žilo vodnice k morju preko našega teritorija. Ker toroj žo sama geografija ustvarja zgodovino, je jasno, da Trst nikoli ue bo ostal italijanski, ampak bo jugoslovanski ali nemški. Vse našo stremljenje in hotenje mora biti usmerjeno k cilju, da dobimo čimpreje ključ do jadranskega morja v «voJe roke. Našo kapitulacijo v Rapallu jo treba za vsako ceno izbrisati. To pa bo mogočo doseči le s pozitivnim dolom tu ustvarjanjem. Govor dr. Marušiča je sprejela akademska, omladina z viharnim odobravanjem. Pravila podružnice eo bila »oglasno sprejeta. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen filozof Vranjo BaS,. Pred koncem zborovanja je pevekl zbor »Triglava* zapel državno himno in s tem lepo zaključil slavnostni občni zbor. + Občinske volitve v Zlreh. Pri' terajsnjlh občinskih volitvah v Zireh so sijajno zmagali naprednjakl. JDS je postavila svojo lastno listo ln po'.« lesa skupno kompromisno »Gospodarsko* listo z drugimi naprednimi možmi. Polec liste SLS, JDS in Gospodarsko je bila postavljena tudi Napredna delavska lista. Izid jc tale: oflcijelna lista JDS 153, ».Gospodarska* 79, ?LS 206 ln «Delavna» 01. 206 glasovom SLS stoji torej nasproti 232 Klasov. Vrhutega pa so tudi na Delavni listi izvoljeni občinski odborniki odločno protiklcrikalucga mišljenja. (Pri vo-lltvl v naroduo skupščino 18. marca 1923. jc doblki SLS 321, SKS 10, NSS 38, JDS 164, NRS 2, SSDL 2 In SSJ 8). SLS le od zadnjih volitev nazadovala za 115 glasov ali za 36 odst. -i Volitve v Logatcu. Včeraj so sc vrštle v Logatcu občinske volitve. Demokrati so dobili 4 mandate, klerikalci 13. Dosedaj demokrati v obf. odboru niso bili zastopani. «Demokratija» zopet Izhaja. V Kino Politične beležke Obletelea RaoaMa in akademiki (Ustanovni občni zbor akademske ilružnice Jugoslovensl« Matice). Včeraj smo obhajali tretjo obletnico j deljo šc je vršil lepo uspeli demokratski rapallske pogodbe. Prav posebno se jc spominjala te žalostno obletnice nr po- •!- Javni shodi JDS. V nedeljo popoldne ic priredila JDS dva prav lepo uspela javna shoda, enega v Planini, drugega na Rakeku. V obeh krajih se vrše v kratkem občinsko volitve, zato so se na obeh shodih obravnavale le bolj krajemo-poli-tične in občinske zadeve. V Planini jc shodu predsedoval g. Klatita iz Dolenje Planine. Govoril je g. načelnik Ribnikar, kl ie opozarjal na važnost enotnega in skupnega nastopa vseh naprednih ljudi, da si pribore v občinskem odboru kar naj večji upllv. Občinska avtonomija bo imela v našem narodu šele tedaj kaj vrednosti, če ne bodo več za župane le slamnati možje in khnovci gospodov župnikov. Ljudstvo naj se zaveda, da dveh župnišč v občini nc potrebuje. Nato je govoril tajnik JDS dr. Rape, ki jc vspodbujal pri delu za predstoleče volitve. Koučno je šo g. Verbič pozival navzoče, da naj pokaže Planina pri volitvah kot obmejna občina, da je narodna. Na javnem shodu ua Rakeku jc govoril s. A. Ribnikar o nujnosti samoodločbe ljudstva pri občini. Klerikalcem ni dovoli, da bi straliovali samo v cerkvi, v žiipttišču ter v šoli, marveč bočcio. da pride njihova strahovlada do veljave tudi še v občinski samoupravi. Shod, ki jc bil prav dobro obiskan jc dal prepričanje, da bodo naprednjakl pri občinskih volitvah storili svojo dolžnost v polni meri. Sestanek JDS v Semiču. V soboto, se jo vršil v Semiču sestanek JDS. Udeležilo sc ga jc lepo število domačinov, kl so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem dr. Rapeta, ki je točno karak-tcrizlral zahrbtr.ost iti neiskreno poslovanje slovenskih klcrikalccv ter končno podal tudi navodila za bodoče delo. Koncem tega ntescca se vrši zopet sestanek, kjer pa so bodo obravnavale krajevne zadeve naših pristašev jn kjer se bo izvolit tudi nov upravni odbor krajevne organizacijo za bodočo poslovno dobo. r JDS v mariborski oblasti. V nc nedeljo 11. t. m. jo ponovno pričelo izhajati službeno glasilo demokratske stranke «Demokratlja». Kot lastnik je naveden g-Ljuba Daviilovič. V redakcijskem odboru se nahajajo Ljuba Davidovič, Svctozar PrlblčevkS Voja Marinko v ič, dr. Kuma-nudl, dr. Šečerov, Šuntcnkovič, Agatcmo-vič, Borisavijevlč in Gjoka Popovlč. Uredništvo vodj dr. Kumanudl. + Radii v ameriški luči. Londonski dopisnik ameriškega lista ..Cltristian Scl-cnce Monitor* jo imel dveurnl razgovor i Radičem, o katerem potem piše, da je »i vjzljonar 1 praktik, borec 1 mlrotvorec, separatist I neseparatist...» -r Iiiteresanten novinarski konflikt v Beogradu. V nedeljo popoldne je Izšla posebna Izdaja beograjskih »Novosti*, iz katerih se vidi, da sta redakcija m uprava došli v spor z lastništvom lista, izvršili prevrat ter se polastili lista. Posebna izdaja obtožuje lastnike lista, da so «pamfletlrali» sotrudnijse. jjh slabo plačevali ln da so bili pisarniški prostori ne-hlgljeničnl, vsied česar je umrl eden izmed tovarišev. Lastništvo lista "Novosti* je izdalo sinoči drug list »Novosti«, ki obtožuje sotrudnilic. da so list ukradli. Afera «No\ osti* jo izvala veliko senzacijo, Intercsantno »c, da so sot rudniki (.Novosti* tiskali svojo posebno izdajo v tiskarni lista »Vrtnic,, kl je glavno radikalno podjetje. -t- Zakaj so klerikalci še v Jugo-slovenski Malici? Jugoslovenska Matica jo naprosila vse redakcije, da naj ra preteklo nedeljo v svojih listih opu-te strankarske izpade in da naj mesto tega pišejo raje o Rapallu ter drugih naiod-nlh zadevah. Razven »Slovenca*- so so tej prosuji odzvali vsi časopisi, glasilo klerikalne stranke pa je poziv Jugosicven-ske Matice nesramno ignoriralo. Morda zato, da klerikalci dokumentirajo, da nočejo Imeti nobenega opravka z narodnimi zadevami? Res. radovedni smo kaj š delajo v .Tugoslovenskl Matici Številni klerikalni odborniki, ako niti te moč-, nimajo, da bi na dan narodne ncsieče zavezali »Slovencu« jezik In mu vsilili vsaj skromno gesto v povdarik narodnih pravic! -r «Slovenec» piše za nepismeno. Nedeljski < Slovenec* se liuduie, da smo citirali njegovo lastno poročilo, v katerem ie bahavo oznanjal svetu, da je napravil govor dr. Korošca na zaupnike SLS velik utis, zlasti radi tega, ker smatrajo zagrebški blokasl, da hO njegov govor »zelo dobro :»lužil Radiču pri njegovi agitaciji v inozemstvu? -Slovenec* piše, da jc «Jutro» nepismeno iu da lii znalo Citati njegovega tozadevnega poročiia. Ni dvoma, da računa cSlovcuec* z nepismenostjo svojih bralccv, katerim lahko obesi na nos vsako poljubno razlago. Nam tega lic more. Ce so blokaši dobili o dr. Koroščevem govoru mnenje, da bo lahko služIl v velelzdajnlške svrho g. Kadiču, že vedo pravilno ceniti njegove politične izjave, zlasti, ker so zavezniki bi prija- Otroci revolucije. Cenzurna predstava. Izburuo dramatiziran roman francoskega pisatelja Fiedčrica Soulle-ja. V dobrih scenah opisuje francosko revolucijo. ki je rodila tudi Brlita, mladega nadarjenega človeka, kl je bil rojen od blazne matere. Njegovi boji, njegovo nizko družabno stališče spočetka, sovraštvo in mržnja lastne matere, ki ga ni hotela, nI mogla poznati, potem njegovo potopno napiedovanjc — vse lo nam zmiglja v polili dejanjih dobrega, decentnega filma prav občuteno ln ganljivo pred očmi. Tehnično dovršeno delo se odlikuje po okus-ui re;,ijj in plastični slikovitosti, h kateri nemalo pripomore Izvrsten aparat tuš tega kina. V filmu nastopijo znani igralci, kl so si manj kot kino-starji, temveč bolj kot odrasli zaslužili mnogo slave. Pred vsemi Oskar Bercgl. Eden med najboljšimi slaroslavncga dunajskega Burgthe-atra. Eden izmed onih redkih, ki so si lanskega leta ineseco vsak večer osvojc-vali navdušeno publiko, ki se ni mogla do volj načudltl njegovi, rekel bi sugestivnl, prepričevalni Igralski umetnosti. Beregi jc rodom Madžar, vendar šteje danes že med stalne člane Burgtheatra ln je nastopal lanskega leta v »Kammersplelc* v svoji paradni vlogi »Morfij*, o katerem le govoril ves Dunaj. Toda, kakor kot Igra-vcc odrski, kl je poleg svoje ugodne zunanjosti obdarjen tudi z nenavadno lepim organom, tako tudi kot kino igravec v polni meri opravičuje in potrjuje velik svoj sloves. —ec- Stavka ljubljanskih kinematografov? Kakor Irvcmo, nameravajo ljubljanska kinematografska podjetja v prihodnjih dneh ustaviti Khio-predsiave v znak protes'a proti novemu 25odst. davku, ki jim ga je naložila mestna občina. O. to bo zašumelo med Ljubljančani, še bolj pa Ljubljančankami! _ ' 1a» J»sao tf«Ehpije, da zaupniki trnsmrs. vaje delovanje sedanjega ob&akep zastopa na gospodarskem polju. Ve£e, je dokazal, da je Kranj trdno in odlof, no demokratski. Obonom se j« sklenil da so vrši v soboto dne Si. novembri občni zbor naše krajevne organizacij« RAKEK. Čez tedon dni se vršijo pr' nas občinske volitve. Naprednjakl in klerikalci so zanjo živahno zanimajo posebno Flednji so napeli vso sile, di' dobijo občino v svoje roke. Najagilnejš! jo Stražišar, vulgo Abler, ki lovi noža vodne ljudi od hiše do hiše. Sebi je ta-slgtiral drugo mesto na klerikalni listi, ker bi sicer gotovo ne prišel v novi odbor. Občani so še spominjajo let, ko bil imenovani občinski odbornik in ji skozi dolga leta prisostvoval nobeni ss-ji. Zadnje čase pa, ko je začutil, da bodo razpisane nove volitve in s« jo ustia šil za svoj odborniski stolček, ja Istega zopet parlcrat pogreL Nosileo klerikalci listo je Fatur st., ki se je za te volitv» zopet zdramil in posodil svoje Ime. Vedo naj pa vsi klerikalci, da jim »se nič ne pomaga. Rakek je bil to ostane ta-preden. Vsak volileo se zaveda fvojn dolžnosti, vsak ve, da je lista Naprednega bloka Usta pridnih in dobrih gospodarjev, ki bodo skrbeli za vse obča-ne enako. Zatorej v nedeljo vsi na volišče In vsak svojo kroglico v prm skrinjico! Objave Podružuica Jugoslovetvske Matico v Žalcu priredi dna 6. decembra zabavni večer v prid podružnice. Prosi eo sosednja društva, da ee ozirajo na proko-riftno dejstvo in ne prirejajo na ta dan cobcuih prireditev. Beograda. X Jugosl Matica, podr. v Novem mestu priredi k tretji obletnici nesrečne rapallske pogodbo »Primorski večer* v četrtek dno lo. novembra ob 20. url v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: govori, potjo, godba. Pri vstopu prostovoljni prispevki. Na obilno- rodoljubno udeležbo uljudno vabi odbor. X Predavanje v «Pravnlku». Kakor vsako leto, priredi društvo »Pravnik* tudi letos vrsto predavanj. Prvi bo predaval univ. prof. dr. Metod Dolene o tem): »Kolektivna odgovornost za kazniva, dejanja in naša narodno pravo*. Frerlavanjo te vrši jutri, v sredo ob pol potih popoldno v pravosodni palači^ št. 79 (I. nadstr.). K obilni udeležbi vabi — odbor. X Važna seja odbora Zveze slovenskih pevskih zborov v torek dne 13. novembra ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici. X Grtmij trgovcev v Celju naznanja, da bo tajništvo oil 15. novembra dalje zaradi preobilnega dela uradovnlo -/a stranke devno od t), do 12. ure. V teh urah se vrši tudi poslovanje Trgovskega bolniškega in podpornega društva poslovalnice Celi?. X Društvo državnih policijskih na. meščeucev v Mariboru ima dne 16. in 17. novembra izredni občni zbor. Poročata tudi delegata centralnega odbora iz Ljubljano tov. predsednik Počkar in tajnik Benedič.lč. Na to zborovanje se opozarja upokojeno tovariše. X Plesne vaje tehnikov-akademikov s sodelovanjem Udruženja inženjerje.- in --- JUV t »•' > « ..J - .....--- - --- „ - telji. Da pa klerikalci niso na stvari tako arhItektov, sekcija Ljubljana: v torek, akademska omladina in to no lo z golo Žalno manifestacijo, ampak z voHč&st- i sestanek v Slovenjgradcu ob priliki obč-;l 1 nega zbora tarnošnje krajevne organiza- ncdolžni, kakor sc sedaj delajo, zalo govori tudi to, da so bili sami tisti, ki so po vsej Jugoslaviji pošiljali poročila in komentarje o svojem zaupnem shodu. Zelo verjetno je, da so tudi to pot hoteli igrali obenem več vlog. V Zagrebu so ss kazali blokašem kot najbesnejšl tigri, ki so pripravljeni udrctl jo za Radičetn, v Beogradu so pa zopet komentirali svoj zbor tako, da ui bilo zamere pri g. Paši-ču. I.ažnjivost, goljufivost lu neznačaj-nost so od nekdaj najizrazitejše poteze araoralncga klerikalnega značaja. -r Med mariborskimi radikali zopet nekaj vre, Poslcvodečl podpredsednik radikalne oblastne organizacija dr. Milller ie odložil svoje mesto ter se previdno umaknil v ozadje. Posel Siftar-Pfelfer ntu jc šel očividno preveč v nos. Pravijo, ds E,c sedaj dr. Ravnik pripravlja da zasede izpraznjeno prcstolje... Tz Trbovelj nam pišejo: Nekdanji socijalističnl gromovnlk g. Ignac Sittcr, se je srečno spreobrnil ter postal zaveden radlkalec. Spreobrujc-nega Savla so takoj Imenovali za cije. O političnem položaju ter uradniškem zakonu, o davčnih zadevah iu uved-nim zborovanjem, n:i katerem so si po-1 bi oblastne samouprave jo poročal delt-stavili smernice za novo pozitivno dsio | dat oblastne organizacije g. Spindlcr, na bodočnosti. V zbornični dvorani 1 "rti: Ijanske univerze se je vršil ustanovni občni zbor akademsko podružnico .Tugo-Movanske Matice. Dvorana jo bila nabito polna akademikov In goltov, med njimi skoro polnoštcvllni profcsorsl-l zbor z rektorjem dr. Kidričem tm Mu, r.astopuiki naših narodno-obrambnih društev, podpredsednik JDS dr. Puc Itd. Ob 10. url je filozof Franjo Baš otvoril občni zbor ter pozdravil navzočiga rektorja dr. Kidriča, ki jo bil ms-1 burnim odobravanjem izvoljen » fa-tr.eca dne l't. novembra v- dvorani Kazino otvoritvena plesna vaja. Vstop lo proti vabilu. — Odbor. X Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, sc vrti preizkušnja za pomagal ee v nedeljo 25. novembra 1023. Priglasiti so je v zadružnih prostorih, Hrenova ulica \ do 21. novoinbra. Na poznejše prijavo se n e bo oziralo. — Načelstvo. X Udreženje jugoslovanskih železničarjev (Zvc/.a), podružnica Maribor sklicuje za četrtek dno 15. novembra ob 20. uri v veliki dvomi Narodnega doma javen društven shod. Poroča Rado Jankovi«-, tajnik centralnega odbora iz KRANJ. (Zbor zaupnikov JDS). V četrtek dno 8. novembra se jo vršil na Stari pošti zbor zaupnikov krajevne organizacije JDS v Kranju, katerega se __________________________________pred ! io udeležilo nad 60 naših mož. Zbor je sečnika"krajevne organteacije NRS m na-1 otvoril predsednik organizacije, odvet- slednika nekdaj šo bolj rdečega Korena, uik dr. Iletio Sabothy tor pojasnil ste kl sc sedaj — pravijo— znova spreobra- hui-e organizacije napram raztdm vpra- j kar so ic razvila živahna debata pesebno o vprašanju samoupravo iti raznih gospodarskih zadevali. Krajevna organizacija v Slovcnjgradcu bo prirejala odslej redno sestanke somišljenikov vsako prvo t Sreda, 14.: »Gospa z morja*. U iu tretjo soboto v mesecu, na katerih se bodo pretresala lokalna iti okraina politična in gospodarska vprašanja. Dne 2. decembra pa se vrši v Dravogradu velik sestanek zaupnikov JDS za j-re je žo dolgo v najgorostaenejiili psovkah napadala med drugimi tudi nad-učitelja Radoslava Knafliča iz Radvanja ki jo za neosnovane napada ponovno za man iskal zadoščenja. Slamnati odgovore urednik poslanec Puženjak ga je vedi' napodil k f&ktičnemu uredniku duhovni ku Golecu, kl pa je zadoščenja odkloni in so so v tik pred sod no razprav o, ki sa je rrfila te dni, Popre so eo vršile že tri razprave, pri kateri) se je hotel Goleč z nastopom dokaza rej nico rešiti s pomočjo SlomSkarice Zalai Neposredno pred zadnjo razpravo, ko j-bilo poklicano kot pričo vse učite! isti iz Radvanja, pa je Golčev zastopnik ovi del brezupnost zmage ter ponudil g. nad učitelju poravnavo e preklicem in obžajc vanjem žalitev. Nadučitelj Knaflič jo kiju temu, da ga je c Straža* ee pretekli tede nanovo blatila, pokazal velikodušno tm raino višino ter nasprotniku odpustil. Zastopnik Goleč Je nato vso žalitve pn klical v imenu tvojega klijenta ter obž) loval in se zavezal plačati vso stroSke- Obsoiena aroganca. Ravnatelj mar borske podružnice Jadransko banke. Vit ko Plasknn, ki jc ob zadnjih volitvah pn vazal radlkalijo pri znanih umazanih vi litvenih kupčijah v Prekmurje, jo bil I dni pri mariborskem okrožnem sodiš? obsojen na S000 dinarjev globe, oziroir deset dni zapora, ker jc pri telefonu i redno surovo nahrulil gdč. telefonisti Marijo Verbič. Strahovi lnaribcrske okolice. Kaki znano, se je vršilo aprila, maja in juni v Mariboru več tatvin in vlomov, na ' bi prišli zlikovcem na sled. Gostilna ' v Strmi ulici jim jo bilo pravo zavetišč bajti tamkajšnja natakarico jim jo ski vala ukradene predmete. Bilo so tri sk pine tatov. Prva, obstoječa i/ 5 moški je dobila žo pri jesenskem porotnem i sedanju po več let, oziroma mesecev ječ Druga in tretja skupina pa sto sede 9. t. m. pred okrožnim sodiščem v Mai boru na zatožni klopi. Ker so vse pri S svojimi izpovedbaml močno obremei le obtožence, ld so priznavali le nekate tatvine, so bili obsojeni: Frančiška Hi bernik iu njen ljubunec Anton Brezni Anion Kolar in Ivan Keršič, vsak na d leti, Alojzij slik 6 mesecev in Ma Tramšak 18 mesecev težko ječe. nalaka ca Angela Puncah iz SI. Bistrice radi f krivdo na ciio lelo, Ivan Čeuc 8, Caft pa i mesece navadno ječe. Štirinajst tisoč st hote! pon3ver občini! je očital nekega dno posestnik i nez B. bivšemu šmarsUcrau klerikalne! županu Jakobu Kastelicu, ki je radi te vložil proli Janezu B. tožbo. Za pričo bil med drugimi klican tudi občinski rt V. Lanipi, ki je izpovedal, da ob pred županskih poslov leta 1921. novoizvol nejnu županu res ni bilo nokaj v re> ker je tirjal Kastelic od občino otoog tisoč" lu-oa, katere jo baje svoječasno loži! za občino. Novoizvoljeni občin; »vet pa o tem ni ničesar vedel in tudi papirjih baje to ni bilo izviduo. Klicati morali iz Ljubljane eelo revizorja. Kor bilo pri obravnavi revizorja in nove voljenega župana Jožela SUrjanca, so razprava preložila za nedoločen čas. Vaški pretep. Dno 2. aprila eo vračali brata Ivan iu Jog. Poček ter • ton Zorko v družbi nekaterih drugih I tov iz Sp. Pohance skozi St. Lenari brežiškem okraju. Od nasprotne str sla pa prišla takrat na Rusov dom An Glogovšek in Antou Cetin tudi v dre korajžnih fantov. Vsi H so so podal Rusovo hišo, la Celin je sel po ccsli prej, zadel na Ivana Počka ter mu zas: nož brez vsakega tchtiiojScga vzroka v vo stran vrata. Ko so prihajali na to f: jo iz Počkove družbe mimo Hnsove b jo elipčil nekdo izza hiše na Antona tfi ter ga sunil z nožem v prta. Glogov dejanje taji, izdal pa i-e je napram ma poškodovanega Zorka, kateri jo rekel, je siua sicer vrgel na tla, a t. nožcin iti zabodel. Okrožno sodišče v Celju obsodilo Celi.ua na 0 mesecev in Glof seka ua 4 mesece oooslrcne leča- erUof/a „Jutru* it. 200, dne 13. novembra 1923, Kulturni pregled Ljubljansko gledališče Dramska premljera: A. Savolr, Osma ženi. Ta francoska komedija ja dosegla, pri dovcnski premijeri v nedeljo zvečer popoln uspeh. Delo nI bogve kako originalno in duhovito, toda Savoir ja kakor mnogi njegovih francoskih tovarišev mojster v dialogu, efektnih scenah in (jkljufkih, pokoketira tupatam nekoliko, a nikdar prereč, z literaturo, poe-jtscelira z espritom, ki ni nikoli globok a vselej prijeten ter ustvarja situacije, ki komaj Se z eno nogo balanairajo na ostrini skrajne smelosti, a ne zaidejo nikdar v nespodobnost. Frapantno je, kako je Savoir hotii ali nehote povzel Ibsenovo idejo v to zasedbo nismo dorasli. To je bil liletantski, zato neuspešen poizkus.. Seveda: pred leti smo imeli go. Lovšo-tovo, gdč. Thierryjevo in tudi g. Kovati in še marsikoga drugega. Takrat smo »meli pred občinstvo z domačo zasedbo. " nedeljo bi tega ne smeli storiti. Da « izognemo imen, ki so graje vredna, »menjamo samo enega, ki je edini držal »pero po koncu: g. Betetta. Njegov Lo-ihsrio je bil dovršen. Vse drugo pod kritiko. Uspeh nedeljske: domaČe zasedbe je domača pevska vaja, kateri dobrodušni povabljenci prizanesojo a kritiko iz blagohotnih ozirov do gospodarja, ki je enkrat hotel storiti uslugo povabljo-nim pevcem. S stališča umetnosti pa take nastope odločno odklanjamo. Opera je kulturna institucija in pevske vaje se lahko prirejajo za njene člane ln njihov ožji krog, ne pa za publiko, ki prihaja v gledališče in zato silno drago plačuje. • «Cyrano de Bergerac* v slovenščini Komedija Blavnega Edmonda Rostanda «Cyrano de Bergerao je naposled vendarle izšla tudi v slovenščini. Prevod je oskrbel Oton Zupančič Knjiga se dobi v založbi Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani in stane vezana 65 Din. napoSe popravL Sodimo, da bi bila uprizoritev originalnega glasbenega dela hvaležno dejanje. Saj imamo originalnih oper malo. Komponistu bi na ta načiu vlili tudi nekaj poguma za delo v prihodnosti. V. S. vanska glasba hrez, strahu lahko predstavi v vsaki koncertni dvorani doma iu izven mej. Zasluge Mokranjca za narodno jugoslovansko glasbo so že raditega velike in neprcconljivo. Glasbeno pismo iz Maribora Maribor, 9. novembra 1923. V nedeljo, 4. t. m. je koncertiral v Mariboru zagrebški pevski zbor »Lisinske-ga>. Nastopil je pri nas s klasično muzi-ko, ln sicer je izvajal isti program, kakor na koncertu v Ljubljani — P. L. Pale-strinove skladbe. Izvajanje težkih skladb je bilo odlično. Žal, da se široka masa ni bolj zainteresirala za produkcijo, ki jo bila izredno zanimiva. Vzrok temu je bil pač ta, da se je agitiralo ne proti nastopu kot takemu, temveč proti koncertu, ker so so pele skladbe v italijanščini. — Pevcem se je poznalo, da pojo pod vodstvom izredno nadarjenega dirigenta. V altu jo bilo od časa do časa opaziti neko šibkost. Mnogo liguracij se jo radi tega razblinilo. Tudi tenor je bil mestoma prekričeč. V ponedeljek 5. Bta priredila gospa Brandl-Pelikau in gospod Ličar mladinski koncert. Ne moremo dovolj toplo pozdraviti takih prireditov. Otrok, še bolj pa žo deloma odrasla mladina, naj čuje dovršeno glasbo. Kako dobrodejno vpliva to ua mlode ljudi, vedo povedati aamo oni, ki imajo z mladino opraviti. Smo pa za to, da takim prireditvam ue prisostvujejo otroci od prvega do četrtega razreda. Tak otroški drobiž je topot preprečil dostop na koncertu ženskemu učiteljišču in dobršnemu delu realcev. Umetniška proizvajalca sta vsadila v mlada srca veliko dobrega semena. Izvajanje programa je bilo prvovrstno. Na večer se je vršil koncert za uredništvo, žal, pred skoro prazno dvorano. Spored je bil izbran. Ga. Brandl-Pelika-nova je svirnla Beethovnovo F-dur sonato, Wienawskega D-mol koncert in to z neko posebno tehniko iu toploto. Zadnji del je bil najboljši. Nuto je sviral g. Ličar Cezar-Fronckov Prelude. Z velikim vtisom je absolviral globoko zamišljeno Cajkovskoga skladbo na besedilo Tli. Koer-nerja. Glasba je dobra, povsem originalna. Gledališka uprava se je za Osterčevo delo prej zanimala, sedaj pa 8e nič več ne čuje o uprizoritvi. Bilo bi dobro, če bi se komponistu dala prilika, da morebitne St. St. Mokranjac In njegov pomen za jugoslovansko glasbo. V zgodovini jugoslovanske glasbo bo zavzemal srbski skladatelj St. St. Mo-kranjao euo prvih in najvažnejših poglavij. Bil je nabiralec in odličen harmoni-zator srbskih narodnih pcBmi, reformator srbske cerkveno glasbe in organizator srbskih glasbeuih institucij. Že v (lijaku so spoznali učitelji izvrstnega pevca in dobrega poznavalca srbskih narodnih iu corkvenih napevov. Po dokončanih filozofskih študijah v Beogradu se je Mokranjac posvetil glasbi, študiral je najprej v I.ipskom, kjer jo imel priliko proučiti tradicijo in atmosfero klasično cerkve sv. Tomaža ter njenih knntorjev, živel je dalje v Mona-kovem, so mudil v Italiji in se vrnil leta 1887. v Beograd, Prevzel je mesto artističnega vodje "in dirigenta beograjskega pevskega društva, poučeval glasbo na gimnaziji in v bogoslovju. S svojim zborom jo doma in v tujini prirejal koneor-te, na katerih jo izvajal srbske narodne pesmi. Umrl je v začetku svotovne vojno kot begunec v Skoplju, odkoder so koncem minulega moseca prepeljali njegove kosti v Beogvad in jih z velikimi sve-čanostuii položili na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Njegove velike zasluge za jugosloveusko glasbo jo začel narod ceniti prav za prav Selo po smrti. Kot skladatelj si je Mokranjac stavil zadačo. da se posveti zborovskim skladbam. Njegov cilj je bil iskanje tipičnega v narodni glasbi. Ni be podal v instrumentalno glasbo, oslal je pri vokalnem stavku. Napisal jo lo par solespevov s sprem I je van jem klavirja, ostale kompozicijo so zborovske. Znan jo ujegov »Kožar* (pri nas iz koncertov Glasbene Matice, Ljublj. Zvona, pevskega zbora ufil-toljišča), manj znana skladba »Bolno Ce do«, krasni dve turški potmi «Mekain> in ».Ve če s'n», kateri jo izvrstno pred-našalo pevsko društvo Stankovič ko je poaetilo Ljubljano. — Srbsko cerkveno glasbo je Mokranjac obdaril s tremi Li-turgiiami za mešani, moški in dočji zbor, katero so zložene po narodnih motivih. Udejstvoval se jo tudi na glasbeno pedagoškem polju iu jo napisal dvo knjigi pod nasluvom < Osmoglasnik>, Njegov pravi in največji pomen pa Uči v »Ru kovetih>. Rukoveti so oblležjo posebnega umetniškega pojma, ki bo imel v našem glasbenem slovarju samo ta naziv. Mokranjac jo nabiral narodne pesmi, jih liar-mouiziral in povezal v šopke, katere jo nazval »rukoveti-. To so potpuriji, toda ue v običajnem smislu besede, ki pomeni zmes melodij, kakršno poslušamo pri godbah. Rukovetih so narodni motivi in najlopšo srbsko narodne pesmi zvezane po notranjski vsebinski in pokrajinski sorodnosti, ua muzikalni, psihološki iu otiški podlagi. Mokranjac v njih narodne napove vzporedi kot motive iu teme, tehnična in kontrapunktična struktura izvira iz pesmi samih, dočim v ritmični iu harmonični obdelavi odkriva nove zakone narodne glasbe in stafi v tem oziru nova vprašanja. Z rukoveti jo jugoslovanska narodna glasba dobila specifično svoj tip, iz katerega se odraža karakteristika jugoslovanske narodne poezijo in glasl>e. Izmed 15 Mokranjčevih rukovc-tov je Glasbena Matica v Ljubljani leta 1903. natisnila štiri v zbirki 33 moških in mošanih zborov in jih jc izvajala na svojih koncertih z velikim uspehom. Fa tudi druga naša društva so jih rada prepevala. Najlepši ritko vet je št. 10, povezan iz srbskih narodnih pesmi iz Ohrida. Rukoveti so skladbo, ki 6e po svoji notranji vezi, po tonski logičnosti, s katero so strnjeni posamezni stavki in po gotovi psihični sponi reprezentirajo kot umotuiške tvorbo. 7, njimi se jugoslo- Mladlnski koncerti v Fllhannonlčnl dvorani v Ljubljani. Kakor žo javljeno, so priredi v letošnji koucortui sozoni celo vrsto mladinskih koncertov- z najrazličnejšim programom, kakor si ga jo zamislil konservatorijski profesor gospod Karel Jeraj. Na teh koncertih sodeluje cola vrsta naših umetnikov, izmed katerih naj navedemo sledeče: operna pevca Julij Betetto in Ivan Lovar, koncertna pevka ga. Pavla LovSetova, ga. Cirila Medvedova, pianist Ivan Noč, na orgijah profesor Stanko Premrl, operna pevka Slavica Saxova, operna pevca Šimenc Marij in Anton Subelj, pianistka ga. lluža šlalsova in vijolinski virtuoz Jan Slais, operna pevka Zdenka Zikova, slovonski godalni kvartet ter komorni in slnfonični orkester. Prvi tak koncert, katerega program izvajata ga. Pavla I.ovšctova in g. Julij Betotto so bo vršil v nedeljo dne 10. novembra ob 11. uri dopoldne v Filharmoničnl dvorani. Natančnejši spored tega vsekakor zelo zanimivega mladinskega koncerta objavimo v prihodnjih dneh. Koncorti so r prvi vrsti namenjeni gojencem ljubljanskih meščanskih, srednjih in strokovnih šol. Pred sporedom predava vsakokrat dr. Pavel Kozina. Umetniški večer v Narod, domu v Ljubljani. V torek dne 13. novembra ob 8. uri zvečer sc vrši v Nar. domu umetniški vočer, na katerem nastopijo člani našo dramo ga. Nablocka ter gg. Putjata ia Danilo z recitacijami. Po izčrpanom sporedu bo prosta zabava s plesom. Prireditev je brez vstopnino in se vrši pod okriljem krožka »Slovanska misel?. Prvi sinfotilčnl koncert muzlke Dravske divlzijske oblasti v Ljubljani eo vrši v pondeljek dne 1!). novembra ob 8. uri zvečer v Unionskl dvorani. Spored tvorijo glasbe skladateljev Staše Binič-kega, Antona Dobroniča, Schnhmanna tn Grlcga. Vstopnice za ta koncert M bo. do dobivalo od danes v Matični knjigami Novi tajnik zagrebške opere. Bivši upravitelj opero v Osijeku, g. Mirko Polič, se presoli v najkrajšem času r Zagreb, kjer jo angažiran za opernega tajnika in dirigenta. Nove knjige slovenskih avtorjev. G. dr. Ivan Žmavc, bibliotekar praške univerzo, (našemu občinstvu znan po spisih »Vedo» in »Socialne Matice, v t Gorici, 1913.) jo izdal v spisih Masarv-s kovi Akadcniie Prtfoo v češkom jeziku spis »Energotick6 ziiklady soclotcehni-k;», Isti spis jo izšel istočasno r angleškem, francoskem in nomškem jeziku. Coskl primer so dobi v komisiji pri Fr. Rivndču, Traga II., Pfikopy 3-1, za 18 Kč. Docent ljubljansko univerze dr. Jakob Kelemina jo pa izdal v nemškem jeziku obširen pregled postanka Trista-novo legende. Dobi so v knjigarnah. Na obe deli fo šo povrnemo. Družba sv. Mohorja. Prejo!! smo; Mohorjani prejmejo letos naslednji književni dar: I.) Koledar za leto 192-1. 2.; Dr. Zorf>: Življenje svetnikov, IV. snopič. 3.) Večcrnic 711. zvezek. Povest: Carski sel, I. del. -1.) Za vsak dan, Fr. Oz-rald„ etična čitanka. Knjigo dobo: 1.) razni kraji, 2.) krška škofija, 8.) lavan-tinska škofija, 4.) ljubljanska škofija. Nagrade pevskega društva «Zora»» Ciilcagu. Pevsko društvo »Zora. v CM-cagu jo prod časom razpisalo več nagrad za najboljše kompozicijo jugoslo-venskih skladb. Prejelo jo v ocouo 77 skladb ter odbralo pod predsedstvom g. J. Vidalijn, predsednika Savoza hrv, pev. društev sledeče kompozicije: Oskar Jozefovič: Krcšimir I., Stjepan H. in Ne-da: Boris Krnic: fioka Lira, Fran Ocvirk: Sneži; Fran Lhotka: Sudbina, Kletva; Ciril M. Junok: Mlin v dolini. Odbor jo poleg sprojotih del priporočil v odkup šo dve skladbi: Ivaa Muhvič: Dan i noč ter Krnil llohrajter: Vrnitov. Skladatelji, katerih dela niso sprejeta, se naprošajo, da prepuste svojo skladbe Sa-vezu, ki jih bo po možnosti objavil v drugem zvezku zborovskih skladb. Modno pismo Draga Majdka! Različne stvari sem Ti žc poročala s svojega potovanja, mode sc pa šc nisem doteknila. Najprej jc šla moja pot proti severu, skozi vsa glavna mesta Nemčije. Takrat razmere v Nemčiji šc niso bile tako strašne, kakor so danes. Res le, da ima Nemčija tudi dva modna lista: »Ekgantc Wclt» iu <-Dic Dame», ki sla v nemški modi na vsej Črti in povsem zanesljivo tnerodajna. V velikanskem nasprotju s tem pa je nemško ženstvo vob-Oc. Težke razmere se vidijo povsod. Zato tudi nemško ženstvo štedj in se oblači skromno. Zares elegantnih pojav jo v javnosti zelo malo. Eleganco najdeš v Nemčiji res ic v najbogatejših krosih, ali pa lo vidiš na tujcih. Pripomnim naj tudi, da me ju malokatera izložba zanimala. Povsem kaj drusega ic v toni oziru Dunaj. A o teni drugič. V šc vcčjcin nasprotju 7. Nemčijo jc Italija. Rasa, gia-cija, temperament Italijanke jemlje in podaja modo res tako, da je zanimivo gledati, četudi jc način včasih -nekoliko izzhajoč. V vscin pa se vidi razumevanje, pogum in veselje. To dela pač južno podnebje iti solncc. A pri nas? Tako sino blizu juga in vendar tako malo Tazmaha, veselja in poguma. Ljubljančanke smo boječe, oziroma so boječe (sebe namreč izvzemam) pri vsakj novi modni pojavi. Vsak začuden pogled jili že prestraši. A povem Ti, da so vsi strahovi in predsodki ob Se tako ekstremni stvari popolnoma odveč, ako se dotičnica zna vesti iu pozna svojo individualnost. No, ckstrcnmosti sc itak Izogiblje vsakdo, kdor ima okus. Ni vse okusno, kar vsiljujejo razni modni listi. Treba je znati izbrati in prilagoditi. Prava noblesa je v diskretnosti; ni vso zu vsakogar. Moda je le okvir; sliko mora vsaka dama sama ustvariti. To jc pa umetnost, redek dar božji. Prisrčno Te pozdravlja Tvoja Af arulka Ženski klobuki Za jesensko dobo so nosile dame kl(n lmke Iz klobučevinc, zdaj se pojavljala modni zimski klobuki večinoma iz baršu-tia temnejših barv, zlasti rujavi. Oblika je najbolj prljubljena zvončasta. Najnovejši dnevni tip je zelo majhen, ki se tesno opriiemlje glave in Ima spredaj nekate obod, sličen žokejski čepici. Mnogo sa nosijo drapiranl klobuki iz velurja, dvo-ogelniki in troogelniki. Podnevi je mo-« den majhen, v večerni družbi širok klobuk. Krajci pa niso trdi, nego mehki in prožni. Dekorirani so s pentljami ali ve-I zankami iz istega materijala ali iz bar-šuna. Doslej ne nudi moda nič res novega, nego Ic nebistveno preoblikovano ali okrašeno. Medna Igrače Parižank Ženske, ki imajo preveo časa in preveč. denarja, imajo najrazličnejšo do- , mislicc. Od nekdaj jo bila ena najbolj • priljubljenih igrač to vrsto žensk ori- . ginalen psifiek. Ze nekdanje francosko plemkinje so so igračkali1 z izredno majhnimi psički, takozvanimi svi-.. lenimi pinči, ki so jih nosilo s seboj • v mnfih, pozimi v kožuhovmastih, poloti v čipkastih. Skušala jn prekašati druga drugo v tem, katera bo;; limela najmanjšega sladkosnedega ko-];.matiuč ka. | Danes je menda najbolj priljubljen _ Ob petletnici upora 97. pešpolka n. Takoj po izvršenem upom je ostal položaj neizpremenjen. Polk je vršil »alje svojo železniško zaščitno služ-'o, ^ samo z večjim veseljem kot po-"ej, saj jo je vršil sedaj v lastnem interesu; nam so bile potrebno železne linije, ki funkcijonirajo, ker tomo tako ostanemo organizirani in ""obilni, sicer bi polk razpadel in imel Oftomne izgube. Odstavljeni polkovni poveljnik, Podpolkovnik Roseney, je bil silno nesrečen. Tako se je bal, da nas je Pustil vprašati po adjutantu, ako so Sme malo sprehoditi po kolodvorskem PTonu. Seveda smo mu dovolili in tudi sporočili, da smo ga proglasil kot, vjetnika samo pro forma, v 'esniel je pa popolnoma svoboden 51o-tek. Tudi vojaki so se napram njemu 'eio lepo vedli in so ga celo dalje popravljali, kar za takratne napete tuz-®cre nikakor ni bilo samoumevno, "svež si je botel vzeti življenje, pa !mo mu dokazovali, da v to nima prav ["kakega povoda, saj upor ni bil izvr-proti njemu osebno, temveč proti "'žavi, katero je on zastopal, iu je bil ^fflo izbruh odpora zasužnjenih in ^tiranih Jugoslovanov. Adjutant stotnik Loy je pa kar na-N vršil adiutantsko službo. Rekel mi je: »Bil bi največji šuft, ako bi t? sedaj zapustil. Tebi ao poverili vodstvo polka, ker te imajo ljudje radi in te ubogajo ter držijo disciplino. Ali tehnike vodstva tako velike enote ne poznaš in zato sem ti jaz potreben in tudi ostanem pri polku, naj se zgodi, kar ho6e.» Poveljstvu divizije v Odesi sem sporočil brzojavno, da sem se s polkom izločil iz sestave avstro - ogrske armade in iščem stik z antanto, v prvi vrsti s srbsko vrhovno komando, kar dosežem preko Rumunije. Tudi sem sporočil, da se nobenemu tujerodnemu oficirju ne bo zgodilo nič žale-ga, da prevzamem osebno odgovornost, za vsakega in da odpošljem vse proti Galiciji. Divizija je odgovorila, da obžaluje, da smo postali nezvesti cesarju in državi, da pa priznava korektnost mojega postopanja s tujerodnimi tovariši; obenem prosi, naj polk vzdrži varnostno službo na svojem delu železniške proge vsaj toliko časa, da ga zamenjajo nemške čete. V tem so se gospodje seveda temeljito zmotili. Namenjeni smo bili pač skrbeti še dalje za varnost železniške proge, a le dokler jo bomo rabili — mi Bami in za nas, Avstrija iu Nemčija pa naj skrbita same za sebe, kakor vesta ,In znata. Računati pa je bilo s prihodom nemških oddelkov, ki niso bili ravno maloštevilni, vendar na ie bil naš t>o- ložaj dosti ugoden. Treba bi bilo prepeljati po železnici samo oddelke ' od Birzule do ceste, ki vodi proti Dnje-stru, iu stvar bi bila urejena. Ker sta bila oba velika mostova preko Dnje-stra v naših rokah, bi napravili marš kakih 60 kilometrov in bili bi na Dnje-stru in preko mostu pri Dubošariju v Rumuniji. Južni del polka pa jo bil takointako v večjem svojem delu že v Tiraspolu, torej- na sami meji. Ko bi bili enkrat v Rumuniji, ne bi bilo nobeno nevarnosti več, ker Rumunija jo bila nevtralna in bi nas v najslabšem slučaju razorožila. Birzula je bila velika železniška postaja, važno železniško križišče s kurilnico in malo popravljalnioo za lokomotive in vagone; zato jo bilo tam dovolj prevoznega materijala. Najprej smo pa vendar odpravili tujerodne oficirje. Dali smo vsakemu po 1000 kron, da ne ostanejo v tujem svetu brez denarja. Dali smo jim tudi redne potne dokumente, samo črni dvoglavi orel je bil prečrtan z rdečimi črkami SHS. Po odhodu tujih oficirjev pa ,ino takoj začeli s prevozom polka v Tiraspol. S strojnicami smo izsilili formiranje vlakov, strojevodjam, vin-kovodjem pa »ataširali« vsa-komu po par zanesljivih fantov z nabitimi revolverji. In tako je šlo brez nesreč. Prevoz se je vršil skozi Birzulo in Raz-dohiajo v Tiraspol. Bili smo lajiki v transportnih zadevali, ali dobra volja je premagala vse težave, v štirih dne- vih je bil zbran v Tiraspolu cel polk: nekaj čez 3000 mož, 700 konj, ves tren in živila za tri mesece! Sicer smo v Tiraspolu naleteli na dve nemški stotuiji, pa to nas ui več ženiralo in nastanili smo se mimo v dveh velikih ruskih vojašnicah, ki sla bili sicer precej oddaljeni druga od druge, a so ju naši fantje v hipu spojili s telelon-skimi žicami. V Tiraspolu sem se prvič po uporu mirno in dosti naspal, česar smo bili že vsi zelo potrebni. Naslednji dan sem dal vpreči kočijo — tudi to je imel polk — iu sem se odpeljal proti mostu preko Dnjestra, ki je bil oddaljen več kilometrov od naših vojašnic. Na ruski strani mostu je stala še nemška straža, ki me z vozom ni pustila preko. Stopil sem z voza in odložil tudi orožje, nato pa šel peš čer, most. Na drugi strani mo je ustavila rumunska straža. Oficirju, ki je poveljeval straži, sem kratko pojasnil, kako in kaj, liakar mi je dovolil, da se z izvoščkom, ki jih jo bilo tam več, odpeljem na rumunsko komando v bližnje mestece Bender. Tam sem naletel na adjuta.nta, nekega majorja, ki sem mu razložil naš položaj in našo namero. Major me je takoj razume". Znano mu je bilo, da živi :ia jugovzhodu Evrope jugoslovanski narod, katerega velik del se nahaja v avstro-ogrskem suženjstvu in se l.oču osvoboditi. Tudi so uiu je nekaj dozdevalo. da sc hočejo združiti vsi Jusoslo- veui v eno skupno državo. Izjavil pa je, da ne more ničesar ukreniti, ker.,; presega to njegovo kompeteneo, poveljujoči general je pa baš to dni v provizorni romunski prestolnici, v Ja. siju, odkoder se vrno šele v par dnevih. Dobro, čakal bom na geiidialov po-: vratel;, major mu ho pa brzoiavil o zadevi, tako da se'general že v Jasiju-lahko informira pri merodajnih romunskih krogih, kako stališče naj zavzame. Obenem sem dobil divoljenje, da bržojavim srbskemu diplomatičnemu predstavništvu v .Tasiju. Napisal seni brzojavko v vojaškem stilu: »Avstrijski polk št. 07. se jc izločil :z sestavo avstro - ogrske armade, zbral se v Tiraspolu in so stavlja na razpolago srbski vrhovni komandi, ker je uver-jen, da so bodo Slovenci in Hrvati združili s Srbi v eno državo. V Tiraš-, polu pričakujemo nadaljnjih navodil.> Napisal sem brzojavko prav Ualigra. fično, da bo mogel rumunski brzojavni uradnik tuje besedilo pravilno odtipkati na aparatu. Vrnil sem se v Tiraspol, kjer ■um botel počakati povratka romunskega generala in odgovora na brzojavke srbskemu diplomatskemu predstavništvu. Vsak dan pa sem mora! hodili v Bender in to je pomenilo izgubo polovice vsakega dneva, čas pa je bil baš v onih dneh zelo dragocen, A tc-žkočo so povsod in vedno, kaj ue bodo pri takih razmerah! —ut. kineSki »puUčni psiček'. To jc me lika, dolgodlaka ia dolgouha stvarica, prineŠena iz Ivino, Urokih Sap. kratkega gobčka in prav neumno] jubezui-vega izraza. Zahteva so seveda za tako res čistokrvno živo igračo visoko ceno. Zelo rada vodi Purižaoka tudi na, vrvici majhno, suho spako dolgih Strlečih dlak, Li riaiikujo velikemu komarju. Oblečena pa je ta pasja para v pjaESek, v katerem sta vsi- ima njemLi parižM kuJe spravljene svoje piSlvoLko . . . No baš duhovita, ekscentriouost se jo spomladi začela, pojavljati v francoski metropoli med modnimi damami kot najnovejši šik. Pričele so namreč zuova nositi v svojih torbicah, v žepih in robčkih udomačene bele miši! Najbolj so opažali to staro norost liri .letošnjih dirkah. Baje je bil Smi-Ijaniču, komandantu H. armijsko oblasti. Visoki vojaški dostojanstvenik priporoča svojim vojaškim edhiioam gojitev sokolskih vaj, ker so vojaki na župneni zletu mostarsko župe v Dubrovniku izkazali, kolike vrednosti je sokolska vzgoja za vo-iaštvo. Za Sokolstvo laskava ocena. l/rednik Glasnika nadaljuje svojo obit irno razpravo o sokolski vzgoji in obravnava v tem zvezku poglavja: o vzgoji, I predmet in sredstvo sokolsko vzgoje, kdo vzgaja, kako delimo sokolsko gojence, kaj so zahteva od sokolskega vzgojitelja j in kaj moraš vedeli o svojih gojencih. Vsa poglavja so strokovnjaiko obdelana in bodo vodnikom naraščaja dobrodošla navodila pri njihovem težkem delu. Pod rubriko »Zdravstvom sta dva poučua članka, in sicer primarija dr. Jcšela o tralio-mi in dr. Demšarja .Splošna spolna pro-fllaksa«. — članek: Sestdesellelnlcu So-kolstva na slovanskem jugu podava zgodovino ustanovitve Južnega Sokola v Ljubljani. — Sledijo sklepi odborove sejo JSS. in Pravilnik za poškodbeni fond JSS. Zlasti zadnjega noj članstvo dobro prouči, da bo v slučaju nezgode znalo pravilno postopati, ker sicer ni upravičeno zahtevati odškodnine pri nezgodah. Odstavki iz starešinstva, iz tehničnega odbora in Sokolska Malica imajo ofieijelna poročila. Važno z;t župe je obvestilo glede saveznega prednjaškega tečaja, razvese- dom je bilo konšUtiraao, da ima česko Sokolstvo 437 lastnih domov, kar znafi lepo število. Največ sokolskih domov ima župa Krkonoška, in sicer 20, brez domov pa eo Še tri župe. Jugoslovensko Sokolstvo jo tudi v tem pogledu še daleč za češkim, ima namreč šole 82 sokolskih domov, prednjači pa Gorenjska sokolska iupa, ki jih ima osem, dva pa se šs sta-Tita v tej župi. Nor list češkoslovaške sokolske dece. COS. je pričela izdajati nov list za vzgojo svoje deco pod naslovom cVstajenje». GimnastiSke igro je naslov knjigi, ki jo je sestavil in izdal Ant. Brazdil, učitelj telovadbe na H. gimnaziji v Beogradu in član tehniškega odbora sokolske župe Beograd. — Kujiga vsebujo lepo zbirko telovadnih iger iu tolovadnih raznoterosti, ki so uporabne, tako v Soli kakor v sokolskih društvih, ker je to naj-pripravnejšo telovadno gradivo za mlade bilo to določeno |>o I učence in za sokolsko deco. Ker se je prejšnjih odredbah. Glasoui najnovejša od- tudi lia&a vojska oprijela našega sistema vedbo morajo v.*a srednjo Rolo prirejati telesno vzgoje, so ludi med vojaki ved-knncem šolskega leta javno uasfopo, o ka-j no bolj pojavljajo vesolo in zabavno te-levili uspehu je poročali ministrstvu pro- lovadno igre. Vsem tem bo knjige, ki svete. Učitelji telovadbe morajo svoje; ima preko 150 različnih iger in ki jih dolžnosti izpolnjevali vestno in marljivo i pojasnjujejo lepe silite (80), prav prišla ter •/. ouiiadino telovadili kar največ v i pri izbiranju iu določevanju iger. Pa ja pcosii naravi. V svoji stroki pa se mora- knjiga dobra najbolj dokazuje to, da jo ter prealaga termin za februar ali marec. Revanžna tekma bi se Vršila v jeseni na Dunaju, JNS. bo o stvari razpravljal ua svoji prihodnji seji. llazena v Zagrebu. V nedeljo so se nadaljevalo tekme za prvenstvo Zagreba. Hašk ie z 19 : 1 dosegel veliko zmago nad Penkalo, Coneordla pa Je igral) protj Vesni neodločno z 2 : 2. Scla upravnega odbora C/ubljanske, ga nogometnega podsaveza sa vrši v sredo 14. t. ra. ob 9. zvečer po seji poslov, nega odbora. Tajnik. Iz žiYljeeja iia sveta Kar marsikdo ne ve za vrv, da priteče voda, pri posodi, v kateri so egipčanski duhovniki imeli blagoslovljeno vodo, pa je padec de- ...._______________ narja na ploščico v avtomatu porzro- vedi pisec na 300 metrov visok \ čil, da je lahko otekla voda iz posodn. stolp v Parizu, najvišjo zgradbo Kolikor poreii blagoslovljene vode i« -..... pobožni vernik želel, toliko novcev jt moral vreči v nabiralnik. Oskrbni!' svetišča ali cerkovnik je od Časa d'i časa pobral iz nabiralnika denar in napolnil posodo z novo vodo. Ta. bi. ftrcmmna iznajdba, zasluži tudi v tucT jo mino izpoiKilnjcvali iii to po sokolskcra sistemu, upodabljajoč v prvi vrsti sokolsko literuiuro. Koliko sokolskih domov ima češkoslovaško Sokolstvo? Ob slavnostnem po-lagunju spominskih katnuov v Tvršev izšia v drugi izdaji (prva izduja 1 1021.), ki jo pa muogo boljša nego prva in ima tudi mnogo več slik. no-bclit, sicer pa dober. Druge nedeljske tekme Zagreb: V nedelio se Je vršila nogometna tekma med Haškom In rumunskim akademskim moštvom S. C. Urlverzita iz Klnja. Tekma nI nudila posebnega športnega užitka. G'aviia moč gostov Je v njihovem napadu, v katerem se Jo zlati odlikoval romunski internacionalec pogorju, znan po neuspelih poizkusih angleške ckspcdjciie, ki se Je zaman trudila priti na vrh tega gorskega velikana. V njegovem obzorlu se na višini 5000 m nahaja tibetskl samostan Rongbuk, najvišja človeška naselbina sveta. V Evropi je najvišja trajno naseljena točka meteorološka postaja ua švicarski gor! Jungirau v višini 3454 metrov. Največja globočina morja, 9833 metrov se Jo ugotovila v Južnem Tihem ocenim v bližini otoka Ouam, najgloblje Jezero pa Bajkal v severni Sibiriji (1500 metrov) Najglobokejša rudniška jama na svetu Ougn. Hašk, ki io premagal svojega na- v rudniku TSmarak v sevcroamerlški dr-srrotnika v. 2 : 1 (2 : 1). nI imel posebno Javi Mlchigan, meri 1560 metrov. Naj- liirija: Atletiki (Celije) 1 : 0 (1 : 0). V nedeljo sc jc vršila na igrišču Ilirija rcvanžna tekma med celjskimi Atletiki in našo Ilirijo. Atletiki so od spomladi vidno napredovali ter v splošnem napravili dober vtis. Moštvo Ima še dosti dobro kombinacijo, a glavna njegova vrii-na je ta, da igra z veliko ambicijo In članom. Le napadalna vrsta je pred golom premalo odločna. Duša moštva Je vsekakor Diirschmied, ki Jo tudi Izvrsten tchuičar. Njegova Igra bodisi v napadu, bodisi v obrambi jo morala zadivlti slehernega gledalca. Obramba jc imela v branilcu Šalekerju neprecenljivo oporo. Tudi mladi golman je bil popolnoma na mestu in je rešil marsikatero kritično situacijo. Krilska vrsta je srednje kvalitete. Ilirija z doseženim rezultatom nikakor tic more biti zadovoljna. Ako pomislimo, Ijivo pa ono od Matiec, ki poroča, da bo j da je šc pred dvcinl leti z lahkoto pre- zičela z izdajo predavanj. Velepoučen za mladinsko odseke in za voditelje naraščaja ie članek: Razmerje prednjaka do njegovo vrste. Naj bi ga vsakdo, Iti ima opravka z naraščajem, temeljito in pazno prečital. — Dopise so priobčile župe Kragujevac, Maribor, ši-benik, Split in Veliki Bečkerek. — Zanimiva so kraj?a poročila iz jugoslovenskega in češkega Sokolstva. Vmes sta tudi posmrtnici po bratu Rajmundu Ravnikarju ia dr. Vladimir ju Sernecu. Zaključek lista tvori poročilo o strokovni literaturi. — Med malimi oglasi pa je objavljenih nekaj službenih mest, ki so v zvezi s Kokolskim delovanjem, torej mala posredovalnica za službe. Sokolski Glasnik zasluži od strani članstva vsega upoštevanja, zato naj nc bo Sokola, ki bi lista ne čital. magala Atletike z 10 : 0, vidimo, da se jo nogomet v provinci znatno dvignil in napredoval, dočim v Ljubljani ni opažati znakov velikega napredka. Moštvo Ilirije jc bilo sicer ves čas igre v veliki premoči, ki pa ni prišla do izraza v končnem rezultatu. Hiperkombinlranje napada ln popolna neodločnost pred golom ne dovede do ugodnega rezultata, a glavni cilj nogometnega športa je končno vendar doseči čim večje število golov. Napad z Vidmajcrjem Učakom'in Omanom ie igral izped običajne iorme in zastre-ljal nebroj povsem sigurnih pozicij. Edi-tij gol jc padci pravzaprav iz enajstmetrovke; golman je sicer žogo odbil, a Oman io je pariral iu poslal v mrežo. Krilci in obrambni trio ie bil dober. Hus sc v zadnjem času znatno boljša in je £e skoraj dosegel svojo nekdanjo formo. Požrtvovalnosti in odločne volje do uspe- srcčitcga dneva. Izidi ostalih tekem so: Hašk : Tipografija 1 ; 0 (1 : 0), Coneordla : Sparta 0 : 0, Unltas : Atena 2 : 0 (1 : 0), Sokol : Uskok 1 : 0. GradianskI : Penkala 9 : 0 (-? : 0). Virovltica: Ilirija (Zagreb) : Gradjan-ski (Virovltica) 0 : 2. Dunaj: Nedeljsko prvenstvene tekme I. razreda so končale skoraj vse z nepričakovanimi izidi. Najzanimivejša tekma med Vicnno, ki je bila šc nedavno na prvem mestu tabele, in najboljšim tehničnim moštvom Dunaja, Amatcurjl, jc končala neodločeno z 1 : L Pričakovala se jc zmaga Amateurjev. Tudi v tekmah Slmmerlng : Hakoah iu Hcrtha : Slovan so si klubi delili točke. Prva tektna Je ostala neodločena z 1 : 1 (0 : 0), druga pa z 0 : 0. \Vacker: WAP. 2 : 0 (0 : 0), Rapid : Adinlra 2 : 0 (1 : 0), Sportklub : Ostmark 1:0(1 : 0). — Včeraj v pondeljek, na avstrijski narodni praznik, je gostovalo na Dunaju moštvo brnskega društva Makabl. Igralo io proti prvaku Rapldu ter ga premagalo s 4 : 1 (2 : 1). Moštvo Makabija obstoji razven enega domačina Brnčana iz samih Madžarov. Gradec: Dunajski Sportklub je včeraj premagal graški Sturm s 3 : 1 (2 : 1). Beljak: Nedeljska reprezentančna tekma med Koroško iu Predarlsko je ostala neodločena z 0 : 0. mogočiicišl slap sveta (250 metrov) Je slap Kaiutanar v angleški Guyanl. Sloviti slapovi Niagare so »samo» 50 metrov visoki. Kot najstarejše drevo sveta se smatra neka 45 metrov visoka ciprcsa v Meksikf; nična starost se ceni na 5 tisoč let. Je bila torej že ob času Krlsto-vega rojstva »staro* drevo. Največji cvet na zemlji (l meteT v premeru) Ima Rai-ilcsia Arnolai na otoku Sumatra, največji sad pa neka vrsta palme na seychcl škili otokih v Indijskem oceanu; njeni ogromni orehi so dolgi po 45 centimetrov, imajo nad 1 meter obsega in tehtajo po 20 do 25 kilogramov. ljubljanski akademski športni klub (LASIO ugotavlja, da Je bil ua turnirju LASK. contra S. K. Jadran z dne 4. t. m. na 100 m kot tretji Ljubic — ne pa Umck kakor ic bilo pomotoma objavljeno. Jugoslavija : Avstrija. Kakor poroča zagrebški »Jutamji Lisfc>, sc vrše med našim in avstrijskim nogometnim savc-zom pogajanja za tekmo med reprezentancama obeli držav. Avstrijski nogometni savez jc sprejel poziv našega saveza Kdo je napravil prvi avtomat Pred vojno ti videl na vseh kolodvorih, postajališčih in na. drugih javnih pro&torih avtomate, kamor si vrgel novec ali desetico in priletel je iz avtomata, bonbonček, čokolada, vžigalice itd. In tako imamo nepregledno vrsto raznih avtomatov po velikih mestih, ki ti sami prodajajo, kar hočeš, samo da, vržeš kovan denar vanje. Prve take avtomate je sestavil P. Everitt v Londonu leta 1885. A Everitt ya ni izumitelj teh avtomatov, ampak ideja je vzrastla že v starem veku iu prav lahko jo mogoče, da so Angleži, ki so se vedno tako intenzivno bavili s klasično izobrazbo, posneli svoje avtomate po onem starodavnem avtomatu, o katerem nam poroča Heron, slaviti fjzik iz drugega stoletja po Kr. Eerou pravi, da so si zviti egipčanski svečeniki izmislili ne-kak avtomat za blagoslovljeno vodo, ki ga je on sam rekonstruiral in nam ga popisuje, da jo bil nekako tak, kakršnega najdemo danes pri klosetili z Stari Piimljanl so pili razen vod« pravzaprav le vino, vse drago pijači1 so bile v navadi samo po provincijal*. Zrelo gTozdje, ki so ga imenovali tudi »visečo (namreč na trti) vino«, tn trgali v košare. Nato so ga devali -r kadi ali čebre, kjer so ga tlačili m< tki z bosimi nogami kar v vinogradu. Stlačeno grozdje so nosli potem v m< Lovita pod stiskalnico. Mošta, ki se j? natekel, preden so stlačili grozijo i nogami, često niso pustili vreti, ampak so ga zapečatili v steklenico in jih hranili v mrzli vodi. Druga vrsta jo bil mošt, ld se je natekel po_ tlače-iiju z nogami, tretja pa kislasti me~;t iz tropin pod stiskalnico. Večinoma eo devali ves mošt brez razlike v ist posodo. Na tropine eo nalili vode, pil-deli vinskih droži in nekoliko Ku-une-ga mošta; to zmea so čez 24 or še enkrat tlačili z nogami in itiskali p« stiskaluico. To je bilo vino za sužnje, delavce, vojake, pa tudi za ženske. Staro žene so prav rade pile vino i* tropin posušenega grozdja, katerenvi so primešali kuhanega mošta. Posebno močno, sladko vino so dobili tak", da bo pustili grozdje cel teden in solncu, da jo oveuelo ia se posušile. Mošt so spravili v velike, trebuši-ste 1 on o.e u o posode, kjer je vino vrelo; lesenih sodov niso rabili niti t* v 1. stoletju pred Kr. Posode so pred uporabo zasmolili. Da bi dobilo vin', poseben okus, so devali včasih v moet smolo, sadro, ilovico, apnenec in mra mor. Posodo so pustili odprte, P' vtetju pa so jih pokrili s pokrovom i' zamazali s sadro. Vinska klet jim js bila hladna, proti soveru ležeča cum uata, navadno pod zemljo. Boljša vina, ki naj bi dočakala v soko starost-, so preliji, ko so se pn polnoma umirila, v steklenico m am fore (dvOTOcne, podolgaste, proti to vedno ožje lončene vrče), ki so j:l razpostavili v kleti ob stenah ali p. po tleh v pesku. Bile so zamašene lesenim ali plutovinastim zamaškov, ter zamazane s eadro ali smolo, da r mogel srak zraven. Na posodo ali p; na listek, ki je visel na njej, če jo bik posoda steklena, so napisali ime w in letnik, t. j. ime konznla dotioueg: leta.. Pozneje so prenesli amforo ; čumnato v prvo nadstropje, ki se ] imenovala »apotheca* in je ležal; tako, da so mogli napeljati vanjo oio ker eo menili, da dim pospešuje stara nje vina, , Vobče so ljubili stari Rimljani 1 stara vina; rajši so pili staro vm slabše vrsto nego mlado najboljše trt< Bogati Rimljani so bili sploh zelo y birčni tudi v vinu; nelc da so uvaža Mariborska inedelja Maribor, 11. novembra. Nekoliko vsakdanjejša, vsai brez onih svetlih pompczuosti zadnjih tednov, ko ie krog mesta blestela še tisočbarvna jesen. Šc so dahnili popoldne mehki vetro-v i, še je tu in tam šelestelo in šumljalo rumeno listje, a jutro in pod večer Je bilo že rezko, da so zapenjali suknjo pod vrat. In kot bi nas hotela prisiliti k skr-bem in razmišljanju, ie potekla ta nedelja polovičarsko, brez zadoščenja. Ze pred tednom '..o koiicertiraii Zaereb čani pred pol prazno dvorano, včeraj jc . tožil Sokol. Nitj Martinova goska to tra-dicijonclno slovensko praznovanje, ni napolnilo Sokolskega večera. Rapidovcl, ua-si nemški športniki ;:o imeli pri Giitzu istočasno več publike, čeprav nc izbrane. Pri Sokolu treba enkrat razgrniti v,-.rako vednilt slabili obiskov njegovih prireditev. Množe sc sumljivo in bilo bi brez koristi čc bi sj to zakrivali. Sokolski nastopi bi morali bili baš kader duševnega in vsega družabnega življenja naše zavedno jugoslovanske javnosti. Tu le ravno najlepša in skoro edina možnost, da se družijo in snidejo k tvornemu skupnemu delu vsi pravi Jugoslovani, veprav jih morda loči strankarsko prepričanje. sploh ra so vsi dobri Mariborčani ene misli; kai nam treba toliko strank, ki razjedajo naše moči in koristijo samo rimskim klerikalom in nemškim kapitalistom? Tako Vam pravi vsak ccpijo pa se kljub temu še naprej v nove stranke. Sokolske prireditve pa pešajo, medtem ko zasedejo Orli Goizovo dvorano —- sove s pomočjo dvomljivih tia-prednjakov. Tudi v tem iu še marsičem bo treba na primernem mestu spregovoriti besedo: kaj nam veleva dolžnost in ponos Sokola. Na lanskem občneri zbora smo sklenili sklicati na jesen, ob pričet-ku našega delovnega leta poseben sestanek za pogovor o načrtih za tekoče leto. Takrat smo vr-i mislili, da bi bilo to zelo umestno, ker se na občnih zliorih izčr-I parno s formalnimi poročili m le takrat ] za marslkak sklep že precej pozno. | Ker imamo večera io skoro natrpane ' z vsem mogočim duševnim In zabavnim j komfortom za ccln zimo, smo začeli iz-i; rabliati tudi nedeljske dopoldncve, kakor Iv velemestih, kjer prirejajo matineje. /Dosedanje so se posrečile. Zato Jc danes j napravila .lugosiovciiika Matica, ki fca-I že zadnji čas zopet več življenske sile, ; lepo predavanje s slikami o Koroški v ! Mestnem kinu. S primerno reklamo In j agitacijo bi tako postala takšna predava-' nja stalna in uspešna privlačna moč za I izobrazbo širših slojev in propagiranje j nacljonalnih teženj. j Priljubljeni prouictiadni koiicerii vojne mtlzikc v narVu so 7i' nrenehall Uvedli pa so jih v Grajski kleti, kar za slovenski Maribor tudi ni podceiijevati. Doslej so namreč prirejali takšne dopoldanske koncerte samo nemški restavraferii in tudi naši ljudje so jih obiskovali. Treba je da v vsem štedimo s svojimi skromnimi energijami, čo že ne moremo nem-štva čez noč Izriniti. Sistematičnega načrta in napredka pa treba, če hočemo dospeli k cilju. V hotelu Kosovo so zborovali invalidi. Beda, pomanjkanje, tožbe o zapostavljanju, očitki nad neizpolnjenimi obljubam!. Pred meseci so Jim mariborski radikali obljubili nad Grajsko kletjo varlcte, baic ie bil že oa potu iz Beograda, dospel pa še do danes ui in blagajna je prazna. Pa kaj variete, še odstotek zaslužka po trafikah so jim radikalni mesije znižali. Drugod zopet ueinvalidl trafikanti ogrom no zaslužijo in treba je mesece in me-, scce boja, da jim pridelijo invalida kom-panjona. Utemeljeni težki očitki, pa kaj j ko Imajo vladajoči danes tako trdo kožo j in še bolj trenirana ušesa, volitve pa še | tudi ui.so na obzorju. Malo pozneje so zborovali tam obrtniki in tožili nad nc-I znosnimi davki. Popoldne smo nadaljevali s satiro ua gledališkem odru. Dobra Injekcija so ti Popovičcvi »Rodoljupci*, -- a kaj, ko jc gledališče zevalo obupne praznote. Kopica decc iu morda dva ducata odraslih. Vč-isih ic na takšne popoldanske iive-1- stave ljudstvo vrelo iz okolice v Narodni dom, celo par ur daleč so prišli. Toda — prireditelji so ljfldi vabili. Daleč ua okrog so nalepili lepake, za današnjo popoldansko predstavo pa smo Mariborčani sami zvedeli šo le danes iz časopisov in lepakov. Okoličani sploh niso mogli priti — uaj to opazke zadostujejo za remeduro. Pa tudi vsebinsko treba dati res ljudstvu primerno in privlačno hrano. Glejte: Isto časno jc pater Pavlus s svojo igro In muzikanti napolnil veliko dvorano in obširno galerijo Narodnega doma. Pa še dr. Medvedovo pridigo so poslušali stoteri. Boljša je bila bilanca oba večera. Verdijeva Traviata z novim opernim gostom Skrivancem je napolnila gledališče v soboto in nedeljo. Solnčlii dan je izvabil v olcolico tudi veliko lovskih družb. Tudi to mora naša kronika zabeležiti. Na takšnih lovili so svoi čas Mariborčani prav uspešno ger-niauizlraii zlasti inteligentnejše kmete, ki so šli potem čez dru iti sfrn za ptirgarjl. Teh pozicij Nemci še sedaj nočejo postiti. Ldos jc izclmžbal najdražji lov v mariborski okolici — dr. M r avli ako v konci-pl-Jcut, ki ga gotovo m plačal iz svojega žepa ln najel v lastno zabavo. Organi naše nacionalno vlade mu ga še niso odvzeli — bodimo toruj budni ml sami. In naši lovci, precej jih je žc, nuj ne bodo nevredni nasledniki! Dr. N. Z.r Apao v žilah »Arterioskleroza, ajmenje žU» ic ot čajna značn.ica, ki io uporabljamo, kan; nimamo časa za daljše razlage. Ker predstavljamo to značuico čisto enostu no, da js se Jc pač nabrala apno, kakor kakšnih ceveh, se ie pač tudi pri nas k kor povsod ta značnica udomačila. In yc dar si ne smemo pod tem izrazom ipisl nič posebno strašnega, marveč le nek navadnega in občeiloveSkega, prirodue, Apuenie žil samo po sebi ni nikakšna b lczcn, marveč posledica bolezni, da, ct j prirodno popravljanje že utrpele r i škodbe. j Kako sploh pride apno v telo? I r as alj bolje apnenca ie sestavljeno tele? j ogrodje, skelet, okostje, ki obstoji pri c i veku i/, kalijevega fosfata. Nekatere ! vali pa produdraiu v velikih množili kali.iov sulfat v obliki jajčnih ali školjki! lupin itd. Tudi v nevidnih množinah upno v telesu zelo važno, ker sc zla nahaja v jedru stanic, Jo bistven del «• •krvi, neobhodno potrebno za funkcijo čevja, in zamaši najtanjše kanale, ta da često zelo ugodno vpliva, če voden nik ali na katerih oboleli bolnik jc.r apnu. Tudi ua delovanje srca vpliva ar zelo usodno. In izveslna zdravila vi luja viua, .mi p a V priUov a.11 iu vinu rame dišavo ali grmvko p t vari, u. pr. rairo, aloo, razno cvote iu zeli&ua- Razen viua eo Rimljani radi pili pijačo «mulsum» (medico), ki bo jo pripravljali tako, da so vzeli najboljši mošt, mu primešali medu (Vi viua in i/, medu) ter ga potem napolnili v tteklenice ter jib zama-zali s sadro, faz mesec ctol «o pijaSo zopet prelili v drugo posodo. X Japonec in kopel!. «Voda je strast Japoncev« piSo Kdtuood de Goncourt. In v resnici so prav redki slučaji, ko se Japonec vsaj enkrat na dan ua okopa v topil vodi. Pri Japoncih kopel) nI lo sredstvo za snago, ampak tudi sredstvo za umiritev in krepitev organizma, a Tazeu tega tudi dobro zdravilo. Najbolj ljubijo Japonci tople kopeli. Na Japonskem je tudi malo slučajev revmatlzma, ker so Taponcl t vsakdanjim kopanjem utrjeui proti tej neprijetni in mučni bolezni. Topli kopclj Japoncev jc povsoin primitivno uicicna. Ves kopalni aparat obstoja iz lesene banja polne vode, katero greje Ja-ntjreo na navadni peči. Ko se voda dovolj ugroje, skoči Japonec v batiio in so \lei:e tako, da mu sleda le glava Iz vode. Vsak Japonec, bodisi oilličnik, bogataš ali revež, ima tiko banjo v svoji hiši. Ako mu je soba premajhna, nese Japonec banjo kar na ulico in se kopa na rastem. '< Odkritje »sedmerih mest Cibo-le». K najslavnejšim, pa najmajij znanim krajem ainerikauske kulture pred Kolumbovim odkritiem te zemlje spada ,:,edem mest Clbole* v današnji Novi Mehiki. Amerikanci so kraje, na katerih -o stale te predkolurobako naselbine, na-tanko preiskali in odkrili tam, kjer sta današnji vasi Hawikuh iu Kecliipauan, ostanke dveh mest. Vodja pri Izkopava, niu, kapltau Tbomas Joyce, izjavlja, da ie ta pokrajina eno najbogatejših arheo-bških najdišč, kar so Jih kdaj odkrili v Ameriki. Našli so cclo VTSto naselbin, ki spadajo v predzgodovinsko dobo. X Zakladi na dnu morja. Kakor Jav-Hajo iz Londona, se ic angleški vladi posrečilo, iz razdejane ogromne ladje «Lau-rentic», kl so Jo v svetovni voini torpe-dirali Nemci ob severnem obrežju Irske, dvigniti večjo množino zlata v palicah v uodnostl 33 milijonov dolarjev, ki bi jih naj bila ladja svojedobno prepeljala v Ameriko. To je sicer lo majhen del skupnega tovora, a uspeh reševalnega dela je veudar zbudil upanje, da bo mogoče re-tudi zaklade drugih ladil, ki So bile potopljena v svetovni vojni. X Zaroka Carusove žene. Caruso-va vdova se je zaročila s. kapctauom O. A. Ingramom, bogatim Škotom. Ob tej priliki poroča časopisje, da je sloviti advokat Bcnlamln razdedinil svojo hčerko, ki jc brez očetovega dovoljenja postala žena velikega italijanskega tenorista. Ko ic Caruso 1. 1918. priSel prosit za roko odvetnikovc hčerke, mu je ta (»javil, da ie protiven poroki radi razlike v letih med njegovo hčerko in Carusom, radi razliko v narodnosti in končno radi Ca-rusovega — umetniškega temperamenta. Laruso jc nc vol J en zapustil odvctuikuvo liišo, a nekaj dni kasneje jo nekdo telefo-nično sporočil Benlamuiu, da sc jc hčerka poročila z Carusom. Svojeglava! odvetnik se jo končno spoprljaznll s »stanjem stvari* in so med tastom ta zetom cclo nastali prijateljski odnošajl, toda svoji liierki ni odpustil. Vdova Carusova is stara sedaj 30 let in hna edino hčerko Glor!l garnillje Savske dlvtzijske no zaloge psemeo v /edh.jonlh državah ( Dolnja Lendava. Mur- >o Po zadnjem tekazu mnogo manjw nego Sušak. Karlovac, Cakovac in v predhodnih lotih, radi česar obetajo, j Ya, -i»ji,i) dn ceue pšenici v Ameriki kljub velikim ' ' ' _„„„„, mniprilit« nrtreh svetovnim prebitkom no bodo znatnejše J™*™„ SlioSnSM O-nazadovale. Isti jo položaj v drugih SJ^ffSl^ čo so I-a bo rusko fato pojavljalo na _>6, t nl. ofertalna lici- tovnlh trgih 5o nadalje v isti men kakor, ^ dobave razuega materljala, doslej, bo to pritisnilo brcztlvouiuo luoi | _„•.„„, Razmnoževalne aparate Original Schapirograph s THE REX C0., LJUBLJANA. „ JJSI vm m m kupit* najoeneja pri 1:3 Droibl ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra tre 8. — Tel. 220. Rešimo sokolski Tobar! Iz Trgovske in obrtne zbornice za S J. o v eni j a Združeni odseki bo imeli včeraj sejo, na kateri ce je razprarljalo o položaju ua naših obrtnonudaljavalnih šolali, blodila jo razprava o določilih finančnega zakona, da edino trgovinski minister daje dovoljonjo za ustanavljanje novih industrijskih in tvorniških podjetij. Seja je soglasno odobrila odporno akcijo proti uzakonjenju tega določila ter sklonila udeležiti so po dveh članih doputa-cije vseh zbornic, ki naj intervenira za izločitev tega določila iz finančnega zakona. Obširno se je govorilo o izrednih prispevkih za posebno porabo cest po § 22. zakona z dne 21. februarja, ki se zahtevajo v zelo različnih zneskih od trgovskih in indnctrijalnih interesentov. Osvojen ja bil predlog, da ea opozori gradbena direkcija na položaj in sapred faga anketa onih, ki so intereslrani na enotni in zadovoljivi ureditvi tega vprašanja. Podrobna razprava eo je vršila gloda Muka, zlasti, v kolikor zadeva privatne nameščence ter so bili 6torjeni sklepi za akcijo, ki naj doseže odpravo nedostatkov. Sledilo je obširno poroči- dosloj, bo to pritisnilo na ameriške cene. Od 1. Januarju do 12. oktobra t. I. je izvozila Rusija t-kupaj 719.000 ton žita, največ v Nemčijo, Dansko, Ilolandsko in Francijo. V zadnjem času jo sklenila Kusija sopet večjo Izvoz-uo zaključke v pšenici za l-rancijo. Na svetovnih tržiStih eo jo opažalo prošli teden ie manjše povpraševanje, znali, da se je konzum za dalje časa kolikor toliko preskrbol. Ponudbe so še bile celi teden prilične. Razmere na domaiih tržiščih ie razvijajo v znamenju pomanjkanja denarja. Prodaja se včasih tudi pod ceno, samo da so pride do denarja. Cene blaga na kredit po višje. Sklep Narodne banko, da so ostane pri jioJittlu deflncija, ima za posledico večjo ponudbo in zalo slabljenje ceu, zlasti v pšenici in turščinL Kadi lepe jeseni se jesenski posevki razvijajo povoljno ter obetajo za prihodnje leto zopet dobro letino, kar deloma tudi pritiska ua cene. Izvoza v prošlem tednu ni bilo, dasiravno so jo naša moka ponujala na primer na dunajskem trgu eenejSo nego ameriška. V glavnem eo sc gibale cene v prošlem tednu nastopno: Pšenica se jo ponujala v početku tedna po 830 Din, a pod konec po i)20 Din postavno baška postaja. V Slavoniji in Sroinu je bilo blago dražje nego v liački, dasi jo baška pšenica boljšo kakovosti. Moka v baških mlinih je oslabela tokom tedna od 530 na 520 dinarjev. Na zagrebškem tržišču so prodali trgovci nekaj vagonov moke pod ce' no, samo da so prišli do denarja Turščica so je tržila največ nova po okrog 225 Din. Stara turščica so jo ponujala po 240 do 245 Din franko vtovorna postaja. Oves v Slavoniji ceno ni izpremenil, zato pa v Bački, kjer je padla cena uu 230 Din na vtovorni poalajl. Otrobi so so zaključevali po 130 Din pariteta Bačka. Radi pomanjkanja denarja bodo razmere na naših tržiščih vedno uapetejša in cene za blago, ki se plača takoj, bodo po vseh izgledih šo dalje Blabele no glede na ocenievanje dinarja na zunanjih denarnih tržiščih. potrebnega za Instalacijo rezervaria za vodo. Prodaja raznega lesa na panju. Pri direkciji šum v Zagrebu so vrši 26. t. m. dražba hrastovega, brestovega ln bukovega lesa na panju. Dobava desk. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 27. t. m otertalna licitacija glede dobave večje ko ličlne desk lz melikega lesa. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v L/abl/ani na vpo g led.) _ — Za osiguranje bančnih vlog. Iz Boograda javljajo, da je v novem proračun ministretva trgovine in industrije predvideno večje število iuapektorjov s svrho nadziranja poslovanja bank zlasti gledo bank. Pripravlja so tudi zakon, kl bo reguliral vprašanje delniških družb in bank ter OBigural vložnike. — Ukiujenje komorcljalne tranzitne službe. Iz Boograda javljajo, da je prometno ministrstvo izdalo narodbo, po kateri se ukine koinercijalna transitua Tržna poročila Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Pšenica: baška, 79 — SO kg, 100 od stotkov kase, 2 vagona 300 ; 79 — SO leg, ponudba 310. Rž: 74 kg, ponudba 250. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, 2 vagona 237.50; baški, 69 — 70 kg, 2 vagona 20<\ Oves: Subotica, duplikat kasa, 5 vagonov 220; baški, Beograd, duplikat kasa, 1. vagon 225. Turščica: stara, duplikat kasa, ponudba 240; prontptna, duplikat kasa, 1 vagon 209; za januar-ntaj, 100 odst. ka- lonlamtm In »peeerfjskto 'tibgoa tn žolniml pridelki na debelo ▼ Oeljn; Važanje in dovažanjc ie rezultat aktivne-ca delovanja slanic. Ou navadnem odlo-lanju ali razkrojevanju se odstranjuje apno iz kosti, ki na ta način vedno bolj obubožalo, zlasti če so ekstrcniiteto (udi) "e gibljejo dovolj, ali pa ic Jo nastopila takšna infekcija, ali če so telo kvantitativno no hrani dovolj, ali pa če živčevje ni zdravo. Tako obiibožanje tn pomanjkanje apna je en ekstrem. Včasih jo pa bilanca apna v telesu tudi pozitivna ln apno se v telesu nabira. Takšno nabiranje se pozna na zmini bodisi 110 izprcincnjcnl "Miki kosti, ali pa kot brezoblična, n, pr. srndasta nnkoolčcnia apna v bolni telesni tkanini, n. pr. na mestih, kjer se je ozdravila tuberkuloz? v pljučih, ali v limfnih žlezah, ali pa v brazgotinah. Pri takšnih pojavili navadno govorimo, da so dotična mesta telesa zapncncla. Kadar zapnene žile, se je poprej že pojavila kakšna bolezen telesne tkanine (mišičevja, pljuč itd.), bodisi da je ta tkanina na bolnem mestu razpadla ali bila razjedala od bacilov te ali druge bolezni, ali radi vnetja, ali drugače. Na teh obolelih in ranjenih mestih so potem vseda apno, in to vsodanjo apna na ranjenih mestih moramo hvaležno pozdravljati kot repa-raturo bolnega mesta. Zapneuje torej, ki marsikoga tako straši, jo torej v resnici že ozdravljanje. Moč ali stopnja tega zapnenja po ni merilo za moč ali stopnjo projšnje bolezni. Bolezen sama je tako-žvana arterioskleroza. Pomolom 1 pa so laiki mnenja, da so vse faze arterioskleroze eno samo zapnenje. Toda pojavi arteriosklerozo so različni, predvsem so različni pri različnih bolnih organih. Obod žilo ali vobče organa ali kratko posode, v kateri se pretaka kri, je trojen, is- treh zaporednih plasti, iu obolelost vsake teh plasti drugače moti Irnkcijo: Ali se zoži lumcn, ali izgube mišice prožnost 111 ne služIjo več, ali pa dotičiti organ oslabi, često razširi. V drugi vrsti pride v po-štev, katero območje, žile. aH druge -posode.- le zadela bolezen. O centralni sklerozi aovorimo pri' veliki src.nl žJli. aorti; kadar zapneni ona, trpijo vso druge žile, ki so Tazporedcne okrog srca kakor v vencu, ln takrat trpi tudi srce. Slderoza SrednjeŠfrokih žil se ti ua zunaj' najbolj j ipozna, Je pa še najbolj nedolžna. Skleroza najtanjših arterij in kapilarnlh kanalov pa ima to posledico, da jih zamaši in da s tern prekine dostop krvi v dotične organe, u. pr. v ledvice ali v možgane. Na potek Iu škodljive poslcdice obolenja zelo vplivajo vzroki, radi katerih so dotično oposode» krvi obolele. Arterioskleroza /c vred vsem pojav starosti. Toda kakor sa nc razburjamo nad tem, da nam csive lasje ali da koža ni več prožna ali da je leča v vsem postala trša in manj občutna, tako sc tudi radi skleroze arterij ne smemo čutiti nesrečnih. Se pač staramo! Naši organi neprestano trdo delajo, in prav nič čudno 11I, da se pri tem obrabijo, zato moramo še celo biti zado- v oljni, da se na porabljenih in takorekoč predrgnjeaiih ntcslih napravijo nekakšni novi oklepi iz apna. Tudi deduOst vpliva precej na ta polav, kl ga pospešujejo in kvarno vplivajo: Težko delo, zlasti težko duševno delo, sedenie, zanemarjanje gibanja vseli telesnih organov, sladki otro- vi 'kakor tobak in alkohol, drugi otrovi kakor n. pr. svinec, lastni otrovi, nastali v telesu samem, outointoksikacijc, andro-nalln, ledvične bolezni, nevednosti v črevesju, infekcijsko bolezni, koiih pogubni v oliv se io pri mlaišlh Uudeh ooscbuo jas- no 'kazal med vojno, in med njimi zlasti gripa (»španska«) ter strašna sifilis. Kvarnost in opasnost teli bolezni leži zlasti v tem, ker so motene funkcijo organov, pritisk krvi jo močan hi škoduje srcu, ledvicam, močno poškoduje vse 'krvne posode iu povzroča krvavenje v orzunili. Opasnostl so zelo različno in pri vsakem organu drugačne, zato ne moremo dati nikakršne obče prognoze. Vendar ne smemo izgubljati poguma, glejmo raje, koliko je še okrog nas starih ljudi, kl so vkljub vsemu i telesno i duševno še prav dobro ohranjeni. Najslabše je, če se venomer opazuješ, si strahoma zapomniš vsak simptom, ki si ga našel na sebi ter si potem dopoveduješ, da si zbolel ua sklerozi. S takšnim plašnim obnašanjem ne dosežeš drugega, ko da razburjaš sebe in druge — razburljivost lil razburjenost pa bolj škoduje ko vse drugo. Zdravljenje in »obdelovanje« arterioskleroze je pred vsem zdravnikovo delo! Biti mora vedno indivlduelno, vsakemu poedinemn slučaju primerno. Naloga in vprašanje je: Kako moraš živeti, da st v pozno starost ohraniš čim več mladostne prožnosti. Na splošno se pač premalo zanimamo za profilakso, za obvarovanje v naprej, kajti — dokler se nam dobro godi v zdravju, smo pač lahkotimnl. Ce hočeš doseči visoko starost, no dekil nič škodljivega, 110 puši preveč, pij le izjemoma, torcl nc redua in tudi talvrat «c mnogo. v hrani so drži diete, nc jej premnogo, da se nc zdebeliš, ker ic pretežko telo nepo< tieben balast za srcc in vse druge organe, kl pod nepotrebno in previsoko težo trpe, Ohranimo se vitko, in kdor se pričenja rediti, naj bi so boril proti salu. No jel mnogo, raje dobro, toda malo. Dalje is zelo važno, kako delaš. Dela i trdo, toua ne pozabi počitka. Izprczi! Tudi treba, d.i sc mnogo gibljcš. Telo je stroj za gibanje, ne za sedenje. Angleži so športno vzgojen narod, zato sc ohranjajo sveže do< visoko starosti. Kaj pomeni Anglija v! svetu, in kako sveži so angleški stari gospodje, prožni, nagli, in — kako dobro znajo dirjati, jezditi, inačcvati, plavati, hoditi po gorah, drsati, smučati, ter vrsterf drugih športov! Športa pa zopet nc sme? pretiravati! Če pa ie bog dal domovini, kakor jc naša, tako lepe planine, 110 pm ščaj jih neuporabljenih, ne bodi nor, um-t pak poidi gor! V ostalem pa živimo, kakor hoče priroda, ter je 110 žalimo niti s preobilno hrano, niti s pretežkim delour niti s premnogo počitka In lenobe. I11 na razburjajmo se nad staranjem. Večna mladosti ni in ne bo jc nikdo iznašel, zato si ohranimo, kar imamo. Da povzamem: Arterioskleroza jc občd i poiava, dokaz, da nismo več mladi. In čs si smemo ua staro dni želeti kaj dobrega, si želimo: «Dubro apno!« ti «Nikdo ne misli na vse,* razlaga, ko 90 na tleh, »tudi Lucifer ne. Bogzna, da-li ve, da je ta obok le navidezen?.. Svoje dni ta stolp brez dvoma ni bil razdeljen v nadstropja. Bil je ena sama visoka votlina s širokimi stopnicami od tal pa do terase na vrhu. Stopnico so podrli in vsekali v zid nove, ozke stopnice tor razdelili stolp v nadstropja. Tla in strope so napravili iz surovega kamna. Da bi pa obranila ta nadstropja srednjeveški značaj, so tudi pod stropovi napravili oboke iz upognjenih kostanjevih dosk in jih prekrili s cementom, vse skupaj pa tako prebarvali. da izgleda kakor iz kamna... Počakajmo poldneva! V četrt ure bomo potom s pomočjo naše mehanične žage lahko izrezali v obok in v tla zgornje sobe tolikšno luknjo, da bomo moprli skoznjo. In potem stroj . . . Vse to bo šlo prav gladko, če ne bo postavil Lucifer spet okrog nas onega neprodornega zidu ... ali pa nas presenetil se s kako hujšo nam dozdaj ne-;nano znanstveno coprnijo . . .» Sainclair umolkne in vsi štirje napno Jsesa. Iz dalje prihaja zvonenje, ki ee zamolklo bliža . . . ■\Volf se strese in zamrmra: »Das Defile!* »Torej drži,» jekno Pilou, »obsojeni imo na smrt?* »Ja,» Wolf se sesede na posteljo in obsedi ftakor okamenel. »Stvar obeta biti zanimiva.« meni Corsat. »Hudiča, prav nič zanimiva.* se posmehuje Pilou. »Volje, prijatelja, volje!* opominja resno Nyctalope. «Bodita pripravljena!* Napeto in z radovednostjo na licu pričakujejo, kaj bo. Vsi trije so hladnokrvni in mislijo le na to. kako bi se uspešno borili proti zavratnim Lucifer-jevim napadom na prostost voljo in svobodo misli. Kmalu se začuje iz dalje težak to-pot, ki prihaja vedno bliže. In nenadoma se brez najmanjšega Srlasu odpro ena železnih vrat na 6te-žaj in kapetan so prikaže. Z očmi v hipu premeri trojico Fran- cozov in njegov pogled je tako sovra-žon, da se Sainclair ne more vzdržati, da ne bi zašepetal Corsatu in Pilouju: »Ce bi nas imel ta človek v svoji oblasti, s kolikšnim veseljem bl nas mučil! . . .» Kapetan se postavi k vznožju Wol-fove postelje in nadzoruje defilč no da bi pri tem izgubil Sainclaira, Corsata in Pilouja iz pogleda. V desnici drži pripravljeno veliko pištolo. »Proti nam?* so vpraša Sainclair sajn pri sebi, »ali pa morda proti svojim ljudem? . . . Ne, ne, samo proti nam . . . Torej ga Lucifer ne varuje s svojim fluidom? ... In zakaj pušča tudi nas tako svobodne, da mislimo in delamo po svoji volji? . . . Re« je, da se ječa prav dobro zapira ln da naj stražijo na vseh koncih . . . Odkar sem na tem gradu, sem naletel že na toliko zagonetk, ki si med seboj nasprotujejo. Če niso ta nasprotstva izrecno v Luciferjevem načrtu, moram misliti, da ima njegova moč tudi svoje meje in slabe točke . . . Hm! Zelo zanimivo to! In k vsem vzrokom, ki zahtevajo, da živim in zmagam, pride šo eden: da izvem, razjasnim in razkrijem te zagonetke, da strgam krinko s Tajnosti, da pogledam misteriju v oči!...» Tako govori Sainclair sam seboj, pa vendar pri tem pazljivo sledi defilčju sprevoda. Ljudi ne štoje, ker v6, da opravljata to nalogo Corsat in Pilou. On opazuje obraze. Skoro vsi ti ljudje so atleti po postavi, kljub temu, da nikdo ne doseže kapetana. Na njih obrazih pa je malo razumnosti in inteligence, brezbrižni so in hlapčevskovdani, pri nekaterih prevladuje cel6 brutalnost, oči se jim svetijo strastno poželjivo, naravnost kruto kakor prašičem pri polnem koritu. Njih korak je težak, vojaški. Vsi so oblečeni v enako uniformo, h vsak deseti ima na rokavih en, dva ali tri žolte našitke, ki označujejo vojaško stopnjo dotičnika. Potem, za njimi se vrste ženske. Krepko razvito Nemke s severa, in z jupra močne, visoke Švicarke iz nemških kantonov. Vse imajo nekam pobite, prestrašene obraze. Sainclair opazi, da so ženske brez izjeme zelo lepe ati vsaj Prhke, v cvetu mladosti, sveže in polnokrvne. Vse so oblečene enako v slikovito tirolsko narodno nošo, kakor jo pozna ves svet iz gledališč. Krila imajo kratka, ramena gola, ko-šuljice in oprsnike globoko izrezane. Vsi, moški in ženske, ogledujejo obsojence na smrt z leve in desne. V obrazih moških se izraža kratko veselje ali pa otopelost; oči žensk pa si-jejo popolnoma brezbrižno, niti sence radovednosti ni v njih. Nekatere so sploh ne ozro ne na levo ne na desno. Sprevoda je konec. Kapetan se enkrat ozre s strupenim pogledom polnim smrtnega sovraštva na ujete Francoze in odide zadnji. Vrata se zapro neslišno. »Koliko mož?* vpraša Sainclair. »Oseminpetdeset,* odgovori Corsat, Sainclair ee obrne k Nemcu. «Wolf,» mu reče, »osemindvajset več, kakor jih poznaš ti, vštevši tebe in ranjkega Ragha . . , Pilou, koliko žensk?* »Trideset,* odgovori Provansalec. »Hm, precejšnje število, pa najbrž niso niti bili vsi! , . . Wolf!». »Mein Herr!* »Kdaj nam bodo prinesli jedi?* »Nič!* odgovori Wolf, »obsojenci na smrt ne dobe več ne jedi ne pijače. Pustili nas bodo na miru in nikdo nas ne pride več pogledat. — Ce bo Šlo kakor običajno, nas bodo usmrtili jutri. Do takrat pa ne bo nikogar k nam.» »Dobro! Do jutri torej imamo časa, da se osvobodimo. Corsat, Pilou!* »Gospodar!* «Jc-li, vajina zavest šc vedno sveža? Vama je jasno v možganih? Upata ii, da bomo ušli Sz te ječe? . In imata tudi trdno voljo, da pobegnemo in eo osvobodimo?* »Da, gospodar, da!* odgovorita oba. »Prav! Kadar začutita, da vama prično misli begati, da vama upanje izginja in se vaju polašča obup, da vama volja omahuje, mi takoj povejta! Ce združimo naše energije, bomo močni in bomo lahko kljubovali tudi Luciferju. Sedaj pa eno uro miru!* Jean de Sainclair le Nyctalope sc zlekne na posteljo, zaklopi oči in začne premišljevati o vsem, kar se je dogodilo, odkar ga je dal poklicati, 7. maja, gospod Prillant. Samo devet dni je preteklo od takrat, Tn koliko dogodkov, koliko zagouetk, koliko tajn v teli Kratkih dnehr . . . KyctaJope premišljuje o dogodkih in jih spaja, v logično zvezo ter dela zaključke. On študira, da so izrazimo po njegovo, karto. Karto, kjer so bele lise, zna menja neznanih Ježel, v veliko večji množini kakor barvaste proge, označbo znanih pokrajin. A te niso rdaj nič več, kakor prve dni, osamljene, brez medsebojne zveze. »Pomalem so že orijentiram v tej deželi,* si pravi Sainclair z zadovoljstvom. Pri tom premišljevanju je skoro povsem pozabil na muke, ki ga čakajo in na strašno smrt, ki mu jo je namenil Warteck. Corsat in Pilou sta se tudi zleknila po posteljah in v veliko Wolfovo začudenje takoj zaspala. Ko mine ura, ju Sainclair zbudi. Iz njunih jasnih oči in iz njunega nasmehu spozna Nyctalope, da sta še vedno svobodna kakor on. »Na delo,* pravi, »pa urno! Wolf, stopi sem! — Pilou, skoči mu na ramena! Corsat, ti mi pa daj mojo električno žago! In potem sc postavi k vratom in če kdo pride, ga ubij! Brez pomisleka in usmiljenja. Kajti naše življenje in življenjo nam dragih loži v naši zmagi. Zato moramo zmagati. In če umremo pri tem, imamo čisto vost in smo brez odgovornosti.* Besede so padale kakor udarci kladiva in se vtisnile v dno duše. Se cel6 Wolf je bil navdušen in je začel upati. »Uf!» vzklikne ohrabren. Nato se široko razkorači, a nanj se vzpneta drug vrh drugega Pilou in Sainclair. Pod veščimi Nyctalopovimi rokami začue žaga rezati v strop . . . Dve, tri, štiri minute pretečejo . a . Naenkrat preneha brnenje. »Prokleto!* zagodroja Sainclair. Roke mu vrže šiloma nazaj in glavo tudi. Kolena se mu upognejo in tako mu je, kakor da je s temenom udaril ob strop . . . Toda obokani strop jo bil najmanj en meter nad njegovo glavo! ... A takoj mu postane jasno. »Nevidni zid! ... Na tla! . . .» Brž skoči na mizo in od tam na tla. Tudi Pilou spleza z Wolfovih ramen. »Ah . . .» jekne Nemec. Sainclair, Corsat in Pilou se ozro nanj; obraz mu je otrpel, oči kakor mrtve, in drži se trdo kakor okamenel. Nyctalope razume takoj, kar njegova tovariša samo slutita.' »Pozor, prijatelja!* prvi Sainclair * mogočnim glasom tn zgrabi oba prfk. teljsko za ramena. »Pozor! Nevidni zid nas obdaja že zopet . . . Preti nanj zahrbten napad proti svobodi naših misli, naše volje . . . Mi pa se n e 8 «. m o upogniti in se tudi ne bo< m o! . . .» Vsi trijo sedejo skupaj na posteljo, In on gleda zdaj Corsata zdaj jfi! louja, njegov pogled jima sili v naj. globljo notranjost in jima biča in vi. podbada energijo. Ko se mu zdi, da ju je dovolj ohraj). ril, jima začne govoriti. Ona dva mu odgovarjata. Ko bi jih Wolf mogel po. slušati iu razumeti, bi čul najčudovitejše zgodlie, šaljive in resne, o nai-neverjetnejših avanturah, ki so jih ti trije Francozi nedavno doživeli v Afri. iti, v Oceaniji . . . Da ubežo pred napadom Luciferja na svojega duhd, so se Sainclair, Corsat in Pilou zatopili v duhu v preteklost. To traja ure iu ure, ves dan, vso noč, in še drugi dan. Ves ta čas govore, Sainclair, Corsat, Pilou in so bor6 proti nevidnemu so. vražniku. Žeja jih začenja mučiti, polašča si! jih glad in spanec jim lega na oči. V vseh udih jih teži silna utrujenost. Iu v njih duše se jim hoče vkrasti strah, da ne bodo več mogli vzdržati niti enega dneva ne . . . Wolf leži na svoji postelji kako» mrtev, z zaprtimi očmi in brez diha.., 16. maja opoldne so Sainclair, Corsat in Pilou že popolnoma na krajo svojih sil. Misli se jim lov6 zdaj sem, zdaj tja, jezik se jim prileplja na suho nebo in le s težavo morejo izgovarjati pretrgane besede brez zveze. Ob eni se jim Žo zažne megliti pred očmi. »Ah, ne, ne, proč!* zarjove Satnciab in se dvigne s poslednjo močjo. Še enkrat se mu posreči, da zben vso voljo in reši peklenskega objema sebe in oba tovariSa. Cas mineva, pol ure preteče, in vsi trije si z zadnjimi preostanki Zivljenskih sil vbijajo ■» glavo misel, up na rešitev. Ob trlčetrt na dve so že popolnoma otopeli in ka je ura dve, imajo le še edino jasno zavest, da so izgubljeni in da jim ni vel! pomoči. Ihtenje jim stresa telo in v grozi brezupa se oklepajo drug drugega ... (Dalje prihodnjič.) Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik Pozor, cenj. dame in gospodje! Priporoča se prvovrstno specijelno krojaštvo za dame in gospode, kakor tudi lastni prvovrstni konfekcijski izdelki. — Cene silno konkurenčne. — Najnovejši modeli strankam vedno na razpolago. 6833 Tvrdka Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Istotam cdnl zavod za krojenje ln razpošiljanje najnovejših krojev ln modelov. fss* ftm. s BBB SJES Sam tjSSKV Delniška glavnica Din 50,008.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- Podrnžnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe, 2SH Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska l)anka d. d., Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje« 10 9SGT Masa! F&SJH mo* SSSS9 I %HB 5BSW wm vsa 55BH2 Pisarna obstoječa iz 2-4 sob v novi stavbi, v sredini mesta ob prometni ulici, so takoj odda. Ponndbe na upravo»Jutra« pod -Pisarna". sode; lesene, od petroleja in strojnih olj 5831 kupuje družba ,,ZQRA" z o. z. Ljubljani. Dunajska cesta 33, v novi stavbi, v sredini mosta ob prometni ulici, se takoj odda Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trgovski lokal.« Knjigovodja-koreapondeni ali 6771 posfovotlja - blagajnik s kavcijo, 116» mesta v Mariboru. Ponudbe pod ,.STALNO 90.000" na podružnico »Jutra* ▼ Mariboru. Tvrdka „Čehojug", pisarna t palači Kreditne banke ▼ Ljubljani, tele!. 339, priporoča i i tovarniške zaloge I. češke kyjovske steklarne steklenice medicinske, za konjak, rum, kolinsko voda Dobavljamo tako). 6840 Industrije! in obrtniki, pozor! Razprodaja. Radi reorganizacije ln preureditve podjetja se bo 16., 17. ln 18. novembra t L ugodno prodalo več raznovrstnih mizarskih m ko-vaških strojev kakor razne stružnice, žage (Bandsšgen), vrtalni stroji, „Ajas"-kladiva, „Beche"-kladivo, „Topham"-gater, kopirni stroji, razr.ovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd. Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri liioroici kota i industriji drvene robe, d. d. MARIBOR (Tezno). 6843 Oglas. 680) Centralna mlekarna državne Imovin« Eelje v Belem Itanastlrn bo prodala po ofertslc' licitaciji vso svojo proizvodnjo čistega pustega sira (Magertopfen) za čas od 1. novembra 1828. 1. do 31. januarji 1924. leta. Licitacija bo pri direkciji državne imovine Belj« t Kneževu (Baranja) dne ZO. nooembpa 19Z3.1. ob 11. uri dopoldne. Pogoji so nastopni: Ceuo je umoti za kilogram čiste teže brez »mo» laže in franko postaja Beli Manastir, Plačevanje pri prevzemanja in prevzemanje n5 se vrši najmanj dvakrat na mesec. Dnevna produkciji znaSa okoli 600 do 660 kilogramov. Licitacija je za kupca obvozna takoj, za direkciji pa po odobritvi gosp. ministra za finance, ki so bo Is poslovala v prvi narodni seji. Varščina BO.OOO dinarjev za našo, a 60.000 di oarjev za tujo državljane se plača v gotovini, vred nostnih papirjih sil pa v garancijskih pismih, registri ranih pri generalnem inšpektoratu, najkesnel« U. uro na dan licitacije pri blagajni glavne direkcij' v Knežavu. Ponudba mora biti kolkovana s kolkom za ® dinarjev in se naj vpoSlje v zapečatenem zavitku označbo »Ponudba za posni sir*. Ii direkcije drlavne Imovine „Be|)e" i Mm (Beraojs dne 6. novembra 1923.1., br. 11.994. Darulf® za sokolski Tabor DomaČe ve&ii COLTURA BARBARA. V Veh burnih časih, ko se ti lahko lanja ° vsem mogočen), to jo t.u-li meni sanjalo. Letel sem pu zraku in ko sem po dolgem frčanju nekam priletel, sein bil v Firerui. Obstal sem pred veliko izložbo. Same knjigo, se-eda italijanske, od Danteja do Ojctti-jn in D' Annuusija. Fa kaj vidim!? .Sredi me~~d njimi in v ospredju — krasna isdaja Prešerna! Prevedli so ga v italijanščino, italijanski slikar ga jo ilustriral in založnik ga jo tiskal na najlepšem papirju in v nn.iboljši opremi. Vraga, — sem si mislil, — kij niti sinii nimamo tako razkošne Izdaje! Tudi ee Ke ni našel slovenski slikar, da bi ga bil tako ilustriral, -- niti slo-venski založnik, M bi ga bil izdal. Titu izdaja s Carpellusovimi slikami jO [do tam o dokaz, kako smo na svojega pesnika pozabili. Zato ni nič cudne-pi, c.e nam Lahi očitajo nekulturo, ter so sedaj oni izdali našega pesnika najlepši obliki . . . Res, bilo me je skoraj sram, Odkorakal sem dalje. Kaj? Jugoslovansko pet,jo v Fironci? Saj so go uaii goriški psvci žo davno vrnili s svojo turneje. Pa je vendar tanj-le ona koncertna dvorana, in jo še razsvetljena, i,i njo dani pet-jo in so elisi ploskanje. Ustavim prvega človeka iu ga vprašam, Vaj to pomeni. Odgovori mi: «To je rimsko pevsko društvo »Palestrina>. Danos ima pri nas koncert in imajo na programu samo jugoslovanske fkladbe, Lisinskega in stične. Ali ču-jet« ploskanje? Samo par fašistov je l-aj« demonstrativno odšlo. Vidite, mi spoštujemo vašo kulturo!.- Ve« omamljen sem odkorakal dalje. Aii naj verujeta svojim ušesom in ofem? Pa čitamo vsak dan, kako Lahi zatirajo nas živelj, zapirajo našo Me, preganjajo naše ljudstvo! Naenkrat zacutiiji, da zopet letim, in sicer nazaj domov. Kar Kliče nekdo zraku: »Attnnsloue, Ostial Alnto!» Malo je namreč manjkalo, pa bi bil v gosti megli nad ljubljanskim barjem trčil ob drugega letalca, ki ga ju tudi luna nosila, kakor mene. Bil jo pa pravcati Lah, ki je ogledoval Ljubljano iu se jo po končanem poslu vračal domov. Ustavila sva se malo in po-kramljala. «Od kod?» — Jaz: »Iz Firence. Pa vi?» — «Iz Liubljane!-. -— tKaj je pri nas novega.-« — »Oštia, «em ga tia pogledat vasa kultura, Ma :a nimate nanehe enga svojega posta! Danteja s »dolikatnost-jo--, ki se naslaja, ko opazuje, kako briga in strah pred vprašanjem: ali bom tudi jaz reduciran? navdaja na-meščeueo . . . * Konzul Rašlč poklican v Begrad. Na poiiv vlade je prispel naš konzul v Trstu, gosp. Uašič, v Beograd, kjer se je v soboto sestal z gosp. Lazare-vjčeui, v nedeljo pa z dr. Ninčičein in njegov im pomočnikom Gavrilovičcm. Rašic je bil baje pozvan v Beograd, da poroča o poloZaju našega naroda v Julijski Krajini. * Vseučilišče v Sarajevu. Kakor javljajo ii Beograda, je vlada šerijat-sko sodno šolo v Sarajevu povišala na stopnjo vseučilišča, lz te šolo izlia^ jajo muslimanski sodniki, ki so vršili sodno posle po muslimanskem ženitvenem iu dednem pravu. Vkuia so baje rer-uo bavi z namero, da so v Sarajevu ustanovi pravna fakulteta, * Mussolinl pride v Gorico in Kobarid. Italijanski ministrski predsed nik obis mnogo boljši od lanskega in se nc zihte-1 sklicujcjo narodni železničarji v veliki vajo pretirane cene, vlada med kupci za j dvorani Narodnega doma javen shod, na sejem veliko zanimanja. ' katerem poroča tajnik centralnega odbo-* Kapallslii veter t Mariboru. Podruž- j ra iz Beograda g. Bade Jahkovič. O Kotira Jugoslovenske Matico v Mariboru jc; roški jo v nedeljo predaval ob slabi ude-priredila sinoči ob priliki obletnice ra-: l'-*žbl prof. dr. Kotnik v mestnem kina koše na gola ramena. * V Binrt radi neozdravljive bolezni. V Mariboru jo izginila pred par dnevi go-stilntčarka Marija Stramlitsch na glavnem trgu, zapustivša pismo, v katerem pravi, da jo poslala njeua bolezen (rak) neznosna in si bo iskala rešitvo v Dravi. Vs« iskanje po njej jo bilo dosedaj brezuspešno. * Razne nezgode. Pri zgradbi Narodno ga doma v Kranju se jo na dclavci F. Salkota podrl zid in ga močno poškodoval. — Franja Špelar, služkinjn na Vrhniki, si je pri sekanju drv odsekala pr«l na levi roki. — Ivan Volk. mlinar v Mostah pri Brcznici, si jo pri delu zlomil levo roko. — Janezu Demšarju, 211etne-mu posestnikovemu sinu iz Trate pri Kranju, se je pri streljanju razpočil mož-uar in je dobil Demšar pri tej priliki veS ran na desni roki. Vsi poškodovanci se zdravijo v splošni bolnici v Ljubljani. pallske pogodbe v Narodnem gledulišču rapallski večer, ki jo ob krasni udeležbi sijajno uspel. Program jo bil skrbno iz-polujen z lepimi kulturnimi točkami; s petjem, godbo, recitacijami in predavanjem. O historičnem pomenu rapallske pogodbo jo govoril prot. dr. Franjo Ko- Na sestanku obrtnikov pa so govorili: do-legat Trgovsko obrtne zbornico g. 2agar o poviSanju davkov ln v debati gg. Novak, Džamonja, Glazor, Beranič, nrnvat in drugi. Zadruga gostilničarjev in kavar-naijcv otvori v Mariboru v kratkem pod vodstvom g. učitelja škofa strokovno na- vačič, predsednik mariborskega zgodovin-: daljevalno šolo za svojo učeuce v gostil-skega društva. V umetniškem sporedu i nifarskl obrti pa sodelovali vojaški orkester pod vod- Najlepša ljubljanska cesta je brez- stvom UapeLaika licrzogu, ki je otvoril dvonino Blehveissova. Blala je na cesti — večer z Jenkovo uverturo f Kosovo*. Na-daljno točko so izpolnili gdč. Slavka Mez-gečeva ob spremljanju gdč. Minko Zaher-lovo, gdč. Anica Hočevar z deklamacijo ter moški in mešani zbor Glasbeno Mati-cc, komorni virtuoz g. Sancin, ki ga je spremljala na klavirju ga. Sancinova, go brez pretiravanja — do gležnjev. Prehodi so skrajno zanemarjeni iu človeka naravnost skrbi, kako bo prišel čez cesto vsaj tako čeden, da no bo vzbujal po mestu splošne pozornosti. Oh straneh ceste pa čepe kupi kamenja in čakajo, da se jih kdo spomni in odredi, da se posujejo ik Mussolini pride ob priliki svojega .biska v Trstu, ki se bo vršil prihodnji mesec, tudi v Gorico in baje v Kobarid, kjer bo imel seveda politično govore. ••'' Naš dohod b Jadranu. »Zagreber TagblatU beleži dejstvo velike važno- j sli: prvi vlaki iz našega zaledja prihajajo do našega morja; direktni železniški promet s Sušakom jo otvovjen. ♦Jadranska plovitba* jc zgradila na Sušaku provizorič-no postajališče — promet med našim zaledjem in Dalmacijo je omogočen. To jo sicer skromen začetek, priča pa za trden sklep nažo državo, da s! pribori svobodo na morju. Čez loto dni bodo lahko is Vojvodino 'žo direktni vlaki prihajali v Split. >?a ta način postanemo polagoma gospodarji na našem obrežju, neodvisni od tujo milosti. Usoda Reko bo odslej odvisna od nas. Upati je, da bo naša država v prihodnje zasledovala kon-sekventoo pomorsko politiko, da bo svobodo našega dohoda k morju varovala in po možnosti olajšala. * Razdelitev avstro - ogrskega arhiva, Naše ministrstvo pravde jo prejelo poročilo, da je razdelitev arhiva bivše avstro - ogrske monarhije popolnoma izvržena. Na ta način prejme naša država ves arhiv, ki so nanaša na Slovenijo, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter Vojvodino. Arhiv so razde-li med posamezne pokrajine. Posebna komisija strokovnjakov bo v smislu spora/.inna med avstrijsko vlado iu našim ministrstvom pravdo pregledala državno biblioteko bivšo avstro-Ogrskc monarhijo na Dunaju, člani te" komisijo bodo tudi po en profesor ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze. Pregledali bodo dunajsko državno biblioteko ter posvečali posebno pozornost knjigam in rokopisom, tičočim se našega naroda. Na ta način bo našim znanstvenim institucijam znatno olajšano prcme> vanje zgodovina slovanskih narodov, zlasti življenja Slovanov v bivši av-stro-ogrski monarhiji. * Bolgarski tererist Pobov aretiran. V Nišu je naša policija aretirala vodjo bolgarskih komitov G. Popova, katerega je žo dalj časa zasledovala. Pri njem so našli ponarejene listine, s katerimi jo hotel preko meje. Iz pisem, Id so prišla oblasti v roke, to .io dognalo, da je Popov član odbora teroristov v Sofiji, * Nova državna cesta. Na severni meji Slovenija se prične prihodnjo pomlad z gradnjo novo državne cesto od St, Iljii do Marije Snežne. Gradbeno ministrstvo jo poverilo gradnjo cc-slo Sfavbeui družbi v Ljubljani. * Poštne pošiljko v inozemstvo. Ministrstvo pošto in brzojava razglaša, da je franliiranjo pisemskih pošiljk za Avstrijo obvezno. Ncfranlarano ali nezadostno irankirano v Avstrijo namenjeno pisemske pošiljko so ne odpravljajo, marveč se smalrnio r.a nedoslavllive. spod Smerdu pa je deklauioval Grudno-1 po cesti, vo in prof. Ribarič Vladimirja i * >"ad 300 mariborskih otrok nima obl®-Nazorja . Zbore Glasbene Matice ka in obuvala za zimo, polovica izmed je dirigiral ravnatelj g. Topič. j njih sploh srajce ne. Da sc odpomoro to- * Ljud. vis. šala v Ljubljani. V nedeljo liki bodi, prosi podporno društvo za rev- dopoldno je predaval ua ljubljanski univerzi vseučiliščni profesor dr. Iladži <0 socialnem redu v živalstvu*. Razložil ja življensko oblike, kl jih nahajamo v živalskem življenju, obenem opozoril na j j razlike in »ličnosti človeških družabnih. ■• ne učence, naj blagovoli občinstvo tudi letos oddati člauarino, ki se bo nabirala prihodnje dni, osobito pa še gg. obrtnike in trgovce za dobrohoten dar v blagu, ki je društvu najbolj dobrodošel. Do sedaj so naklonili društvu tvrdke: Freund KINO „L]UBL3tH DVOR" tvorb in oblik. Predajanje je bilo števil-1 usnje za 20 parov, IioIIman Bleeba za no obiskano ter so vsi sledili izvajanjem j 10 parov čevljov, Sdionsky-L6bl 20 m z velikim zanimanjem. Uspehi ljudsko vi- j platna, Sostarič in Ihl-Kiihar pa 10 m soke šole nam dajejo po pravicl upanja, blaga za oblačila. Doktor in Drug 200 di-da bodo naslednja predavanja še bolje narjev. Velikodušnim dobrotnikom ir.re-obiskana. Na javnost, na vse njene sloje ka najtoplejšo zahvalo društveno vodstvo, se obračamo s pozivom in vabilom, da se * Slab tovariš. Petrenko Anatoli.i. ruski tudi v bodoče udeleže progrnmatično raz- begunce, je bil 15. septembra predan od vrščeuih predavanj ljudsko visoko šole. okrajnega glavarstva v Ptuju komandantu * Zimsko zasedanje celjske porote. Za ruskih izseljencev v Pavlovcih, da ga za-decembersko poroto so določeni kot pred- posli pri zgradbi železnico. Petrenko pa sedniki porotnega sodišča dvorni svetnik ni bil nič kaj navdušen za delo iD se je dr. Kotnik, predsednik ctoožnega sodišča, bolj brigal za lepe žensko v tamošnjl oko-sodni nadsvetnik dr. Bračič ter sodna lici. Kmalu je postal nevaren tekmec za-svebiika dr. Premšak iu dr. Levičnik. konskim možem in tudi domačim fau-Nova telefonska centrala v Zagrebu, tom. Naveličal pa se ja tudi tega žlvlje-V novem proračunu se nahaja kredit za nja in jo jo dne 10. t. m. neznanokam po-dozidavo 8. nadstropja poštne palače v tegnil. Preje pa je še ogoljufal svoje tova-Zagrebu, ki dobi novo telefonsko in riše za razno večje vsote denarja, brzojavno centralo, pri kateri bo prak- * Barantanje s konji in živino v Ljub tiČno ločen medkrajevni od lokalnega ljani. Ljubljanski mestni magistrat pre-prometa. In Ljubljana? povedujo ua podotavi določila g 20, al. 2, lit. d občinskega reda ljubljanskega vsa- ' Otvoritev hololirsko šole v Celja. V četrtek dne 8. t. ni. jo bila slovesno otvorjena gostilničarska šola v poslopju meščanske šole v Celju. Otvoritvi jo prisostvoval župan dr. Hrašovec, predsednik gostilničarske zvezo Božič, gostilni-carske zadruge v Celju Bernardi in ravnatelj Serajnik, ki so pozdravili postanek šole ter poudarjali, da je prva to vrsto v Slovemji, želeč, da bi so razvijala ter vzgojila vzorno voditelje hotelirske, kavarniške iu gostilničarske obrti. * Čudno postopanjo bolniško blagajne. Po zakonu za zaščito uslužbencev v slučaju nezgodo ali bolezni mora, kakor znano, vsak trgovec vpisati svoje uslužben- ko barantanjo ali kupčevaiija s konji, ozi roma z živino na dvorišču hiše in pred hišo «Pri Figovcu> nu Dunajski cesti v Ljubljani. Prestopki sc bodo kaznovali po določilih g 70. občinskega reda ljubljanskega v zvezi z naredbo deželne vlade za Slovenijo t dne 16. decembra 1919., št. 809, cUradni lisl> za Slovenijo p. 685, oziroma po avstro-mlnistrskl naredbi z dno 30. septembra 1857., št. 103 državnega zakonika. * Zagonetna atera. V Osijeku jo bi! te dni aretiran in izročen sodišču ravnatelj tamkajšnjo podružnice cPrve hrvatsko šfedionicej- Lujo Vice, ki ja osumljen, da co v bolniško blagajno, za katere plačuje JO bil v zvezi z nekim spijonom, ki so žo gotovo vsoto. Logično pravilno bi torej i nahaja pod ključem. Povodom hišno pre- bilo, da nosi bolniška blagajna vso stroške, ako v rosnici enlu.it zboli ta alt oni uslužbenec. Pri nas gre to kar po domače. Sprejmejo se pač nakazane vsote, povsem mirno pa so ignorira povračilo, eventualnih bolniških stroškov. Znan nam je zelo zanimiv slučaj, ki pa najbrže nc bo osamljen. Kor je pomota skoro izključena, upamo, da bo ravnateljstvo stvar uredilo, kakor treba. • Slovenska družba r Ameriki ponesrečila. Kakor poročajo naši ameriški listi, se je v Notinghamu v Zedinjenih državah pripetila težka nesreča, ki jo zahtevala tri smrtne žrtve. Večja slovenska družba so jo zbrala v hiši Rudolfa Recer-ja. Bili so navzoči: Roza Strah s svojimi otroci Josipom, Rudolfom in Auo ter Rti- iskave v Vicejevem stanovanju se jo našlo pismo, ki ga jo osumljence prejel od nekega višjega olicirja iz Srbije. Pismo jc biija koinpromitirajočo narave. Tudi Eipijon, proti kateremu so vrši sodna preiskava, se je skliceval na ravnatelja Vi-ceja. Vice, ki je bil konfroutiran z aretiranim špijonom, trdi, da aretiranca sploh ne pozna iu da ni bil z njim v uikaki zvezi. Vkljub temu jo bil Vice izročen okrožnemu sodišču v Soinboru, ki bo — kakor doznava — zadevo odstopilo beograjskemu sodišču. V Osijeku so alera živahno komentira. Železniška nesreča. V Medvodah Je tovorni vlak progovnega čuvaja Alojzija Dimca v trenutku, ko jo hotel prekoračiti železniški tir, podrl na tla. Tri padcu dolf Bajt in Janez GorSe. Zvečer jih Jc! je dobil Dime težko nolfnnjo poškodbe. Itceer z avtomobilom peljal domov. V trenutku, ko jc avto hitel preko železniškega tira, io privolil neki osebni vjak, ki jo zgrabil avtomobil in ga popoln/min razbil. Pri lom so ostali na meelu mrtvi • Železniška nesreča. Kakor javljajo iz Pcčkereka, jo v bližini postaje Ogaras simplonskl elispres trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Vkljub naporu obeh strojevodij, ki sta skušala takoj ustavili 13. 14. IS. novembra OtroGi revoluGije Krasna drama v 5 dejanjih za časa francoske revolucije po romanu 5837 Frederika Soulie Trodproilaja vstopnic od 11. do 13. ur«. -------—------ . n POZOR! Stara, priznano solidna trgo-i vina z oblekami J. MAČEK se jo pre« telila na Aleksandrovo oeito 12 (biča 1'oliojniDskega zavoda), kjer proti daja šo nadaljo po znatno znižanih cenah.- Domače borze J2. novembra: ZAGREB. Na tržišču z e f c k t i s« baisse, ki jo trajala celi prosil teden, nadaljuje tudi danes. V bančnih papirjih jo bil večji interes za Praštediono in tudi Hskoniptna <"> j" vzdržala na isti višini kakor proMi teden. Pri industrijskih papirjih je vladal veliki interes "za šečerano Osijek. Povpraševanjo jo bilo tudi po Slaveksu, a jo blaga primanjkovalo. Ostali bančni in industrijski papirji so ostali prilično zanemarjeni. — Na tržišču 7. d e v i z a m i so pričeli tečaji na bazi prešlega petka_ in j8: valute: levi 61 — 66, funti ponudba 378, dolarji zaključek po borzi 85.5, madžarske krone 0.35 — 0.40, leji 40.50 do 41.50. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubljanl, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. BtozavIC. Hm«I« ■ državnim davkom na Imerste vred do SO betedl Din S'—, vsaka nadaljnia betorfa 60 par — Ptafla m vedno ftapre) (lahko tudi v znamkah). Na vpralan|a odgovarja uprava le, ako ,'e vpralanju priložena snamka sa odgovor ter manlpulaol]aka pristojbina (I Din). (dobe) Šiviljo lobro liurjeno mer, spre-jmo takoj Marijana RabR-Traun, »Ivllja v LJubljani, Na bi-tei-jl 22 (Tobačna ulica). 14012 Po priznani metodi pouCuje izobražen gospod francoščino , italijanščino, nemščino in slov. steuogra-fijo. Na fcello poseben ozir ua trg. korespondenco. Honorar niseli. Ponudbe poti ..Iustructlon" na upravo ,,Jutra'. 11658 Potnika ti potuje po Sloveniji tor poseča trgovino s Špecerijskim in kolouijalnim blagom ter delikatesnim, se sprejme proti dobri proviziji. Ponudba ra: Trgovačko poduzeie K. Mahorčlč, Zagreb, Petrova ulica 35. 14501 Služkinja 19 do 21 let stara, so išfe za vaa hišna dela in ako zna nekoliko kuhati. Naalov v upravi ,,Jutra". 116u2 Natakarica pridna io poltena, se sprejme za sezonski kraj, ki mora *imski «%as tudi kuhati. Kavcija 5000 Din. Ponudbo na upravo ..Jutra' pod ,,Restavracija 78". 14627 Za lahko hišno delo fn k otrokom t=c sprejme ta. koj pošteno. snažno, dobro vzgojeno mlado dekle. Karlov v upravi „Jutra". 14026 Pouk in konverzacijo v nemškem in ruskem jeziku poduja. Kje, povo uprava ,.Jutra". 1-1615 Instrukcije ra učence osnovnih in srednjih šol daje učitelj. absolvent realke Sprejme mesto domaČega učitelja. Ponudbo upravi liata pod ,,lnstruk-cijo". 11582 Trapist sir I a polnomasten nudi po 29.50 dinarjev franko poŠta «11 železnica. Trgovsko podjetje I\. Mnhorčič, Zagreb, Petrova ulica 35. 11315 Razne ženske obleke klobuki, ena žalezna peč itd. i;a prodaj. Tetolam ee zve r.a lepo r.uladiftče v sredini mesta. Vprašati vsnk dan od 1. do 3. popoldan pri Greti Uchoepl, Mestni trg 19/IIT. 14332 Otroški vozič!*!, dvokolesa, mali m-torJl, Šivalni stroji, pneumatika, po znižani tvorniškl ceni. ..Tribuna", F. B. L., LJubljana, Kaielovska cesta St. 4. 14021 Apno Solo petje poučuje izprašana koncertna pevka. Prijave: Euionska c. 3. priti. 11427 Specijalna zaloga zlmckega 1 laga (double, pal-merston, flauš) ter izgo'ov-ljonib ziranikov. raglanov, ulslrov in vsakovrstnih ob-I lok, Drago Sehwab, Ljublja-Dvoml trg 3. 244 vagonrke tilja P. poSiljatve, raspo-Orešnlk, Polzela. 13877 Čevljarski pomočnik Jn vajenec se takoj meta prt g. Franc Bevško, Trbovlje. sprej-Flaeh. 14644 Natakarski vajenec •e sprejme ▼ tela ..Sion". restavraciji ho-14515 Knjigovodja •tmostojna moč. bilančnik, p« sprejme takoj pri večjem industrijskem podjetju. V mlinski stroki verziranl prednost. Soba na razpolago. Natančne pismeno ponudbe pod ..Mlin" na Aloma Compnnv. Ljubljana. 14340 (iščejo) Mesta družabnice si! samostojne gospodinje iell srednje izobražena gospodična, ki gre tudi na Hrvatsko. Dopisi se prosijo pod ,,Izobražena" na unravo „Jutra". 14622 Plačilna natakarica fcoljša. s daljšo prakso, išče mesta s 15. novembrom a'l 1. decembrom. Prevzame tudi samostojno gospodinjstvo. Založi lahko kavcijo. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Marlijvost". 14473 Brez plačila ■T.^m h kakemu podjetju, da hi se privadila kuhe in bi opravila lahko tudi hišna dfla. Naslov povo uprava ,.Jutra". 14640 Prodajalka flobra, izurjena moč, Išče alufcb« za takoj. Pismene ponudbe pod ..Prodajalka" na upravo ,,Jutra". 14642 Stara obleka ln otročki voziček so proda. Polzve ec v upravi ,,Jutra". 14623 Hrastov les okrogel, deske ln doce. več vagonov, postavljen na kolodvor. «e po ugodni ceni proda. Naslov pri upravi ..Jutra". 14655 Prevozna lo!:onioblla prav dobro ohranjena, n SO HP. se radi opustitve obrata proda. Stroj je iz tvornlee Henrik Lauz, Mannhcim. — Frane Sket v Mestinju, poŠta Podplat, Slovenija. 14131 Lepa salonska garnitura, 1 kanape. 1 fotelji, se prav ugodno proda. Trgovina pohištva, Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica 25. 14660 Pozor, prekajevalci! Usodno sta nap <»dal dva Se nerabljena, nopjlnoma nova stroja (Blitz in Volf) oba na električni poson. Pou/o sc pri Ježefu Križnar. inesar in prekajev. Sltažišče pri Kraniu 13711 Ročna blagajna so kupi. Naslov je poslati ua upravo ..Jutra" pod „Ročn^ blagajua". 14612 Bukova drva po najvišjih cenah kupnje Družba Ilirija. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 14613 2 motorna kolesa prvi 5 HP s 3 prestavami, znamke ..P-ianchi". skoraj nov ; drugi 2 ln tri četrt HP brez prestav, znamke ,,Ne-ekarsulm" (Pfoil), oba v brezhibnem stanju, se vsled opustitve skladišča poceni prodasta. Cenjene ponudbe pod ,.Motor" na upravo „Ju-tra". 11664 Otročji voziček lep. bel, prodam; dalje zibelko, omaro za rože, mizo a klopico, kovčeg ter mali čebriček. Naslov v upravi ,,Jutra". 14663 Dva damska plašča po ugodni ceni na prodaj. Polzve se vealc dan od 1. do 4. popoldne v Linhartovi ulici 5. 14661 Mlad gospod rezervni narednik, popolnoma vošč slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine, dober računar. Išče pisarniške ali riruge primerne, službe. Gre ev. za praktikanta h kaki lesni industriji. Ponudbe pod ..Poraben in vesten" na upravo Jutra". Biljard 7. vsemi zraven spadajočimi stvarmi, zelo dobro ohranjen, sc proda radi pomanjkanja prostora. Nadaljnja pojasnila dajo lastnik Franc Oset. Domžale. 14558 Pridno, poštend dekle išče kake primerne službe v kakem podjetju ali tovarni. Ponudbe ali naslov na upravo ,.Jutra" pod ,.Marljiva". 14580 Mesta blagajničarko fšče gospodična s trg. tečajem v kakšni trgovini ali restavraciji, če mogoče s hrano in stanovanjem. Gre tudi na r e5elo. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ».Marljiva 20". 14547 Zanesljiva ženska ISče 6lužbe gospodinje h kakemu gospodu ali manjši družini. Zmožna Je vseh domačih del In tudi nekoliko šivanja. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14545 Jahalno opremo (konj3ko), kompletno in Goerz-trleder, oboje v najboljšem stanju, prodam. Naslov v upravi ,,Jutra". 14552 Možko kolo predvojno blago, se proda po ugodni ceni. Sodna ulica 4, dvorišče levo, Kunstek od 12. do 2. 14541 Tri konjske opreme (konjske), prav dobro ohranjene, se prodajo. Iste so na vpogled pri ,,Trgov3kl delniški družbi", Reeljeva c. 32. dvorišče. 14525 Sokolski ovratniki so došll. Cene zmerne. Pri večji odjemi popust. Pero Capuder, Ljubljana, Vldov-danska cesta 2. 14468 Hotel boljšo gostilno ali tudi trgovino v letovišču ali v mestu rsame v najem hotellr-trgo-vec, dobro verzaclje. Ponudbe je poslati pod ,.Dober plačnik" upravi „Jutra". 11392 Soba s hrano zračna in svetla, n posebnim vhodom, ee odda dvema gospodoma. — Na hrano po sprejme gospodična k sostanovalki. Naslov pove uprava I ..Jutra". 148P3 53 »UM s , o i Medioinal - Konj ak Dve opremljeni sobi event. p souporabo kuhinjo oddam takoj za dobo 6 do S mesecev. Naslov pove uprava ,, Jutra". 11665 Hrana in stanovanje oe odda takoj proli tedenski plači 750 kron. Krakovska ul. 35. 14422 Mesečno sobo v sredini mesta, opremljeno nll prazno. ISče za 1. december mlad zakonski par. Ponudbe pod Šifro „Poscbui vhod" na upravo ,, Jutra". 14403 1500 Din mesečne rente izplačujem dotičnemu, kateri hoče naložiti 50.000 l)ln v izvrstno trgovino. — Ponudbe naj se vpošljejo pod šifro ..Mesečna renta" na upravo ..Jutra". 14069 Mira, Nataša! Prideva v torek opoldne, svidenje ca kolodvoru, gremo na Gorenjsko. Vsaki en poljubček za forSus! 14631 Medicinal - Konj ak jr&n&s&iosii - Minm Konjak-Enm Oitrone • Ram BKodicma! - Felinkoirac Majflmejši kram-liker Slivo vko m brmjevec t sau io: ■ z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem i o. a GO H« I B O s Tovorni avto v dobrem stanju. 4 do 5 ton. se kupi. Ponudbo z natančnim popisom in skrajno ceno se prosi na upravo ..Jutra" pod „Cam!on". 146S8 Sladkega sena do 3 vagone, proda posestnik blizu Celja. Ponudbe pod ,Seno broj 20" na upravo , Jutra". 14653 Modistka Z. Gor Jane & Co., Ljubljana. Pv. Petra cesta St. 27, poleg hotela ..Tratnik", sprejema vsakovrstna popravila baržu-nastili in fils klobukov. — Postrežba točna. 11146 Trgovci z usnjem! Sprejemam vsako množino gornjih, svinjskih, ovčjih in drugih kož v stroj. Solidno delo. Naslov pri upravi ..Jutra". 14276 Nova hiša moderno zidana, v prijaznem kraju. 3 sobe, kuhinja, klet, shramba, hlev, vrt, sadonos-nlk, njiva, travnik, Četrt ure oddaljeno od postaje, se po ugodni ceni proda. Schnel-der. Devlna, poŠta Slovenska Bistrica. 14606 Znanja želita dva čisto mlada gospoda z dvema mladima gospodičnama v svrho dopisovanja. Ponudbe pod ,,DuSan" in „SIav-ho" na upravo „Jutra". 14632 samec, išče mesta slugo, hišnika ali kaj podob-negu; najraje v kakem denarnem zavodu. Na željo položi tudi kavcijo. Zmožen je slovenščine, nemščine, hrvaščine, lašeine, francoščino in angleščine. — Naslov pove upravništvo „Jutraa. 5836 Premogovni rudnik bl knpll ali fia&nolral. Detajlne ponudbe z vzorcem premoga je poslati na inž. A. Lobedov, prof. beogr. univerze, Birčaninora ulica br. 82, Beograd, btss Godbenl avtomat znamke ..Atlantic", dobro ohranjen, ae proda po nizki ceni. Naslov v upravi ..Jutra". 14617 Ugodna prilika Ceno na prodaj stavbena parcela tik glavne ceste, 25 minut od gl. kol. v obsegu 2766 kvad. metrov, pripravna za vsako industrijo. Vodovod in električna moč na razpolago. — Naslov pove uprava „Jutra", 14619 Blok 42 najbolj priljubljenih komadov not za kompletni salonski orkester prodam. Zelo pripravne za kino ali ellčno. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14604 Bonačev Beležili koledar 1924 ▼ krasni obliki izide prihodnji teden, i Cena 18 dinarjev. Več kanarčkov dobrih pevcev, se proda. En par po 100 Din. Vprašati: Lapajnc, Florjanska ulica 18. 11637 Pes dobe rman izredno lep, 5 mesecev atar, se proda sa 1300 Din. Poizve se pri upravi ,»Jutra". 14536 Hiša 4 stanovanji, hlevom, 8upo in vrtom na prodal. Kladez-na ulica 5t. 13. Ljubljana. 14624 Hišo z vrtom prodam radi selitve takoj po ugodni ceni. Kupec ima stanovanje takoj. Ponudbe: Hinko Clgllč, Kranj 38. Hiša Je v sredini mesta Kranj. 14350 Absolvent rTsoke šole za svetovno trgovino na Dunaju s končnim diplomskim izpitom. vešč vsakega knjigovodstva in trgovske korespondence v slovenščini, nemšftinl, italijanščini ln angleščini ter zrno-j.?n vsega trgovini potrebnega znanja za podjetja vsaVe vrste išče službo v banki ali v Industrijskem podjetju. Sprejme tudi vodstvo večje-p? posestva. Ponudbo pod ..Primorec" na upravo „Ju-tra". Kot praktikantinja feli vstopiti v trgovino z mešanim blagom hči trgovca s dežele, kl je že vajena v trgovini ter ima 4 razrede meščanske šole in jo obiskovala trgovski tečaj. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod -Praktikantinia". 34420 Trgovci pozor! čisto nova trgovska oprema za manufakturo Ln špecerijo se ugodno proda, eventualno tudi inventar. • Ponudbe je poslati na upravo lista pod ..Trgovska oprema", 14455 Za neveste! Krasno opravo za jedilnico prodam po Jako ugodni ceui, ker ne dobim primernega stanovanja. — Naslov v upravi „ Jutra". 11412 Električni motor 150/150 11 am. in z zraven pripadajočim reoulatorjem se proda. Naslov v upravi ..Jutra". 11383 Oglječa 2 vagona za takoj za ceno K 4 za kg. Madlers 235 X 90, 4, 5 in 6 met. K 3400, več vagonov takoi. slivovke 100 lit., prl-ma "l 1 K 100. Jožico voč ti30č kg. 1 kg K 7, se takoj proda. Naslov povo uprava ..Jutra". 11529 Trgovska hiša enonadstropna, b hlevom ln vrtom, v lopem trgu na Sp. Štajerskem, na najbolj pro-mstnem kraju se takoj ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra". 14657 Trgovina t mešanim blagom, dobroldo-ča, se proda po zelo nizki ceni. Hiša se nahaj* sredi mesta blizu postaje na Dolenjskem. Naslov pove uprava ,.Jutra" pod „Ugodna prilika". 14593 Hiša z njivo na prodaj v Kandijl št 74 pri Novem mestu. Hiša je v prav dobrem stanju, pripravna za vsako obrt in je pri kolodvo ru v Kandijl. Proda se takoj radi odpotovanja lastnika , Ameriko. Kdor hoče hišo ku piti. naj ee oglasi pri lastni ku do 15. novembra, kl pove več. Frane Sekula, Kandija 74, pošta Novo me3to. 11404 Večji lokal v pritličju, pripraven za zalogo. suh. s prostim vhodom, iščem takoj. Pismeno ponudbe pod ,.Takoj ' na Aloma CompDny, Ljubljana. 14536 Amateur-lotograii! Kateri od vas bi Imel veselje zamenjati svoje slike za moje? Dopise nasloviti na upravo „Jutra" pod ..Triglav". 14621 Slike za legitimacije kakor tudi vsa druga strokovna dela prevzema ln izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, LJubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Križanske cerkve. 229 Rabljene britvice ,,Glllete", „Mem" ln velike, se sprejemajo v električno brušenje v drogerljl Anton Kane, Ljubljana, 21dovskn ulica 1. 216 111 [li 113113 Modistka Zlrji Ljubljana St. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogt vsakovrstnih damskih klobuka« Sprejema damik* ln molke klobnka T prekrojoranje ia Tsa popravila Zalog« Bpaterle oblik ter vseh potrebščin za modistka Poatreiba tofina Cone najnižjo [11111] 113111] Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar Nalezljiva bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni x navodili za nego bolnikov. S slikami. Cena a poštnino vred 20 Din &0 p. BaroSa ae pri Tiskovni Eadragl v Ljubljani, Prešernova nI. 54. Dobi se v vseh trgovinah papilja. 6824 OGLAS. 6817 Inserirajte | v »jutru" I Zahvala Ob prebrltki izgubi svojega nepozabnega soproga Gregorja Jerasa posestnika izrekam vsem cenjenim Udeležnikom. kl so ga spremili k večnemu počitku, svojo najiskreneišo zahvalo. Posebno se zahvaljujem Smar-tenskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, požarni brambi ter vsem darovalcem vencev ln cvetja in za ustno Izraženo sožalje. Sp. Gameljne, 12. novembra 1923. Ivana Jeras Tovarna sladkorja državnega veleposestva Bolje v Branjinem Vrhu — Baranja bo stavila potom javne dražbe prodaji 100 vagonov rezancev od sladkorne repe, sušenih v aparatih Petry Hecking. Dražba se bo vršila v tovarni sladkorja v Vranjinem Vrha (Baranja) dne 21. novembra I.1. ob enajsti nri dopoldne. Pogoji so naslednji: Cene se imajo raznmeti franko Manastir (železniška postaja) rinfuze ali v kupSevih vrečah. Plačanje pri prevzemu blaga v tovarni sladkorja. Prevzem celokupne količine se mora oba-viti najdalje do 15. decembra 1.1. Začetna cena je dražena 150 dinarjev po kvintalu. Dražba je za kupca obvezna takoj, a za ravnateljstvo po odobritvi g. ministra financ, ki se ima doseči v naslednji seji. Rezanci se lahko vidijo vsak dan v tovarni sladkorja v Branjinem Vrhu vse do 11. ure na dan dražbe. Kavcija od 75.000 dinarjev se polaga v gotovini, vrednostnih papirjih ali garantnih pismih, registriranih pri generalnem inšpektoratu blagajne tovarne sladkorja na dan dražbe do II. ure dopoldan. Iz ravnateljstva državnega veleposestva Belje 6t. 11.966, 10. novembra 1D23., Kneževo-Baranja. MESTNA OR. JU. NA. V LJUB-LJAN1 naznanja tužno vest, da Je njen član, brat ios Miai po daljši in mukepoiul bolezni, dne 10. t. m. preminul. Pogreb se vrši danes, 13.tjn. ob 2. popoldne lz deželne bolnice k sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin! V LJubljani, 13. novembra 1923. iffllfp Vsem prijateljem in znancem naznanjamo v svojem ter v imenu ostalih sorodnikov, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in teta, gospa Franja Pickova, roj. Pauser trgovka In posestnlca danes zjutraj po daljši in muke polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrSi v torek ob 4. popoldne iz hiše žalosti na tališče v HrvaCo. ?okojnico priporočamo v blag spomin in molitev. pokopa Po V Ribnici, dne 11. novembra 1923. ssas Cllo, Janko, France, Rafko, sinovi. — Vida, por. Ančik, Iva, hčeri. — Jože Ančlk, zet. — Vldka, Jožko, Katrica, vnuki.