Št. 131. Trst, v torek 13. maja 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ** »Heljah In praznikih eb 5., ab ponedeljkih cb ». ijatroj. ^»raatlČHP prodaiajo po 3 nvd. (6stot.) v mnogih hockarnah v Trsvu :n okolici. Gorici, Kranju, Št. Petm, ttojni, Sežani, Nabrežini. Sv. I.nciji, Tolminu, Ajdov-oiVci. Dorabergu itd. ZaHt-creJe ftter. po 5 nvć. (10 stol.) se radunajo na milimetre v airokoHti 1 ^fcrae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 9t. mu. *®^3rta.ice, zabv^io, poslanice, ogiarfi denarnih zavodov po mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrata K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-pa40ntot. f)£]a>>e Hprejoma Inseratni oddelek oproro .ff'i-iBosti". — Pi&cnje t»e ilključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofljivo * GODILA. TiffHa'1 konaorcij li^ta „Edinost*. - Natisnila Tiakarna .Ediaoct", vpisan, zadruga s omejenim poroštvom v Trato, Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnilnl ražun Jtev. 841-652. TELEFON It 1K57 BRZOJAVNE VESTI. Knez Wied — bodoči knez Albanije. DUNAJ 12. (Izv.) Kakor smo izvedeli Iz dobro poučenih krogov, sta se Avstrija In Itallj z jedi nt 11 podpirati kandidaturo kneza Wleda za albanskega vladarja. Avstrija in Italija sta odločno proti kandidaturi Viljema Švedskega, ker je njegova žena Rusinja. Knez Wled je prote -stant. V dlplomatlčnlh krogih pričakujejo, da bo Rusija odločno nastopila proti kandidaturi kneza W>eda. Izpraznitev Skadra. CETINJE 12. (Uradno.) V smislu protokola, katerega so podpisali admirali mednarodnega hrodovja in zastopnik Črnegore Ptameaac, se Izvrši Izpraznitev Skadra do do srede, ob dveh popodlne. RIM 12. (Izv.) „Agenzia Štefani* poroča Iz Medove: Na predvčerajšnji se|i admiralskega sveta mednarodnega brodovfa, kateri je predsedoval admiral Burney, je bilo skleRjeno, da zasedejo Skader mednarodne čete dne 14. t. m. RIM 12. (Izv.) Iz Skadra se poroča: Več oddelkov mednarodnega mornariškega detašmaja se je snočl Izkrcalo v pristanišču Medovi. Vojaki so takoj odpotovali proti Skadru, kamor pridejo najbrže že nocoj. V sredo se Izvrši slovesna izročitev Skadra. Požar v Skadru. CETINJE 12. (Kor.) Uradno poročilo s CetlDja zatrjuje, da je pri zadnjem požaru v Skadru pogorelo natančno 174 hiš In ne toliko, kakor so poročali časopisi. Preiskava se nadaljuje. Aretiranih je bilo že več sumljivih oseb, nadaljne aretacije pa se še pri* čakujejo. Vojaškim oblastim se je posrečilo rešiti blago in denarno gotovino. CETINJE 12 (Izv.) Radi zadnjega požara v Skadru so črnogerske oblasti odredile strogo preiskavo. Dosedaj je bilo aretiranih 12 sumljivih oseb. Odgovor zaveznikov na zadnjo noto velesil. SOFIJA 12. (Kor.) „Agence telegrafique bttlgare" poroča: Danes dopoldne je bil izročen velevlastim odgovor zaveznikov na zadajo njih noto. Zavezniki izjavljajo v odgovoru, da so pripravljeni prenehal s sovražnostmi in zopet izbrati London za mirovne konference, za katere določijo iste mirovne delegate ko na londonski konferenci. BELGRAD 12. (Izv.) V svojem odgovoru na zadnjo noto velevlasti, zavezniki izjavljavo, da vzamejo sporočilo velekabine-tov, da ne pripuščajo pri določanju albanskih mej in vprašanja Egejskih otokov nobenih rezerv, na znanje, izjavljajo pa, da smatrajo za neobhodno potrebno, izreči svoje interese na razpravi o teh vprašanjih, ki se tičejo njih lastnih živfjensklh interesov. Vendar pa zavezniki kljub različnemu obojestranskemu naziranju naglaŠaje, da te diference o naziranju ne morejo ovirati sklenitve miru, vsled česar akceptirajo predloge velevlasti. PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. .Čedno dekle," je izpregovorll Kocjanov Janez in je cmaknil z Jezikom. „Ta bi bila zame... Kakor nageljček — saj pravim. Škoda, da je ne vidi Šitnnov Tomaž. Kar oči bi si izbulil. Hej, ali ni res?" Tedaj se Je prikazal na cerkvenih vratih Šimnov Tomaž. Čudno — danes je bil oblečen v novo obleko, ki Jo Je imel spravljeno v skrinji še od velike noči sem. Križal se je Tomaž še zunaj cerkve in je kleni! trikrat. Obrnil se je potem proti gruči možklh in je šel mimo njih. „Hej, Tomaži" se je oglasil majhen, suhljat kmet, ki je vlekel neprestano iz čedre, „Hej, TomaŽ I" Je ponovil še enkrat in Je nadaljeval hudomušno: „Kaj še nisi dobil zlate tude? Veš, jaz sem jo zasledil. Onkraj Mojstovke Jo je polna Jama. Veš, Tomaž, da ne boš Jezen." Tomaž se ci zmenil za te besede niti za krohot, ki je sledil tem besedam. Samo strapeno Je pogledal na možica in se Je približal fantom. Obstal je pred njimi, pa Jih fe pogledal. A kakor bi ga b'! pfčll gad, je skočil naglo nazaj. Zagiedal je Mavrica, CARIGRAD 12. (Izv.) V tukajšnjih vladnih krogih se zatrjuje, da bo preliminarni mir sklenlen že tekom enega tedna. SOFIJA 12. (Izv.) Bolgarska vlada Je naročila svojemu londonskemu poslaniku, Madjarovu, naj podpiše pi eliminarne mirovne pogoje. — Bolgarski delegat dr. Danev odpotuje jutri v London, finančni minister To-dorov pa na finančno konferenco v Parizu. Diference med zavezniki. SOFIJA 12. (Izv.) Bolgarska vlada je izročila velevlastim memor andum, v katerem utemeljuje svo|e stališče g'ede lazdelitve osvojenega teritorija med zavermke. SOFIJA 12. (Izv.) Včeraj se Je vršil pri Praštini precej hud spopad med bolgarskimi in grškimi četamf. Tudi pri Elevteri so se Bolgari pred par dnevi spopadli z Grki. Kakor se zatrjuje v bolgarskih političnih krogih, so spopad zakrivili Grki, ki so hoteli zasesti nekatere važnejše bolgarske strategične pozicije. Bolgarska vlada |e po svojem poslaniku v Atenah takoj interven!-rala pri grški vladi in zahtevala, naj Grki preprečijo nadaljne nepotrebne kooflikte. SOFIJA 12. (Izv.) V Atenah so se pričela med Bolgarsko in Grško pogajanja glede razdelitve novoosvojenega teritorija. Bolgarijo zastopata bolgarski poslanik v Atenah in bivši bolgarski poslanik v Carigradu Sarafov. Odhod Ess^J in D2avid iz Albanije. CARIGRAD. 12 (Kor.) Transport armade Essad paše in Džavid paše se prične najpozneje tekom treh dni. CARIGRAD 12. (Izv.) Pogajanja glede odhoda turških čet iz Albanije, so končana. Vojaštvo odpeljejo v domovino parniki „ Otoman ske paroplovne družbe" in sicer odideta proti Albaniji najprej parnlka „Onte-musa" in „Švijar*. Čete Essad paše se bodo vkrcale v Draču, čete Rizza in Džavid paše pa v Valoni. Transportiranje se bo vršilo v enodnevnih presledkih. Zaupnica rumunskemu kabineta. BUKAREŠT 12. (Izv.) Zbornica Je po dolgi in Jako ostri debati izrekla kabinetu Majorescu svoje zaupanje in s tem radi odobrila protokol o bolgarsko-rumunski pogodbi. Bolgari popolnoma zapustili Solon. SOFIJA 12. (Izv.) Včeraj so odšli zadnji oddelki bolgarske posadke iz Soluna. Grki so odredili v mestu ljudsko Štetje. Finančna komisija v Parizu. CARIGRAD 12. (Kor.) Tehniški svetovalci in delegati za finančno konferenco v Parizu so odpotovali včeraj iz Carigrada. PARIZ 12. (Izv.) V podučenih krogih se zatrjuje, da se bo finančna komisija, ki Ima razpravljati o finančnih vprašanjih, ki so v zvezi z balkansko krizo, najbrže zopet odložila do 25. t. m. Srb;k« skupščina. BELGRAD 12. (Izv.) Skupščina je na svoji današnji seji mesto radikalca Stojko-viča izvolila Stanoje Vukčeviča za prvega podpredsednika, nakar je bila odgodena do 23. t. m Italijani hočejo anektirati otok Rodos. RIM 12. (Izv.) „Tribuna- poroča iz j otoka Rodosa: General Amelio Je izvede i na otoku ljudsko štetje, ki je izkazalo sledeče rezultate: 4890 mohamedanov, 4290 židov, 4246 Grkov in 316 katoličanov. List i pripominja, da ta rezultat ljudskega štetja najbolje pobija trditve Grkov, da je otok v pretežni večini grški. V političnih krogih : domnevajo, da se je ljudsko štetje Izvršilo zgolj radi tega, da ima Itilija ca' razpolago dej sivo, s katerim bo Gpravlčevafa namera-I vano aneksijo otoka. Odstop grofa Berbhtolda. DUNAJ 12. (Izv.) OLciJozna „Montags-revue« poroča: Grcf Berchtold namerava takoj po likvidaciji balkanske krize podati svojo demisijo. Vendar pa hoče podati svoj račun še pred delegacijskim zasedanjem, tako da njegov odstop pred sestankom delegacij, še ni aktualen. Nemško-francoska konferenca v Bernu. BERN 12. (Izv.) Včeraj se Je vršila tu nemško-francoska konferenca za dosego sporazuma med obema državama. Konference se je vdeležilo 185 francoskih poslancev in senatorjev, dočim se le od nemške strani vdeležilo konference le 33 socljalistov in naprednjakov. Sprejeta Je bila resolucija, ki najostreje obsoja hujskanje na vojno med obema državama. Resolucija dalje naglaša, da imata oba naroda resno voljo za sporazum in zahteva, naj se krediti za mornarico in armado restringirajo in vstvari posebna po-' godba, glasom katere naj bi se vsi spori med obema narodoma predlagali vedno v razsodišče haaškemu mirovnemu sodišču. Re-lucija konečno naglaša, da je neobhodno potrebno zbližanje obeh narodov, ker je le na ta način mogoče postaviti trden temelj za ohranitev evropskega miru in bi se s tem ubiažiie tudi napetosti med ostalimi velesilami. Nasvetuje, na se ustanovi permanenten francosko-nemški komite. Dejstvo, da so se Francozi vdeležili te konference v tako velikem številu, dočim so se je Nemci, posebno pa člani vladne parlamentarne večine skoro popolnoma ab-sentirali, vzbuja veliko zanimanje in dokazuje, da na vojno med obeme narodoma ne hujskajo toliko francoski revanehe-po-litiki, ampak da Je treba vojnih hujskačev iskati v nemški vladi in parlamentarni večini. Asquith v Splitu. SPLIT 12. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Asquith, prvi lord admiralitete Churchill in admiral Moore so dospeli danes s parnikora „Enchantress" semkaj in ostanejo tu en dan. Polncare odide v Madrid. PARIZ 12. (Iz.) Predsednik francoske republike Polncare odpotuje 1. ali 2. Junija v Madrid, da vrne obisk kralju Alfonzu. Povrateh romunskega kralja v Bukarešt. BUKAREŠT 12. (Kor.) Rumunska kraljevska dvojica se je včeraj vrnila iz Sinaje v Bukarešt. in obraz mu Je postal kar naenkrat zaripel. Oči so se mu zasvetile in pesti so se mu skrčile. Stopil je potem naprej in Je trikrat pljunil pred n|im. „FeJ, poglejte ga hudirja 1" Je zakričal hripavo. „V škrica se Je preoblekel, pa lovi duše po vasi... Glejte ga hudirja! Rep Je stistnil med noge, ker se boji, da bi ga ne spoznali... Resnično je hudir, vam pravim, ljudje božji. Kamenje v roke, ljudje božji, pa ga pobijte kot psa. Nima moči hudir — pred cerkvijo nima moči... Kamenje v rokel Glejte, kakor Jaz..." Tomaž se je resnično skionll k tlam in je pobral kamen, debel kot pest, in ga Je hotel vreči naravnost v Mavrica. A Mavric je bil uren in Je spoznal takoj, kaj namerava nori človek. Skočil Je k njemu ia ga je stisnil za gleSenj, da je Tomaž zatulil in izpustil kamen. „Pomagajte, ljudje božji 1* Je vpil Tomaž in je poizkušal, da bi se iznebil trdih prstov. „Hudir me hoče — mojo dušo hoče... Pomagajte, ljudje božji I" Ljudje so se zgrnili kroginkrog. A Mavric je že izpustil norega TomaŽa. Mirno je stal sredi množice in se Je samo smejal. A Tomaž Je že hotel spet navaliti' nanj. Toda ljudje so ga zgrabili in so ga tirali po cesti proti domu, „Sram te bodi, Tomaž 1" so mu govorili. „Kaj si že popolnoma ob-norel? Kaj hočeš ooštenlm ljudem? Saj ti ni storil ničesar... Sram te bodi J" A Tomaž jih ni poslušal, ampak je samo tulil in Je mahal neprestano z rokami. „Hudir je — izmed hudirjev največji," je kričal. „O, zavohal sem ga, že prvi dan sem ga zavohal... Kar zasmrdelo je... Jezes, JezesT Hudirja trpite na vasi, ljudje božji! in meni Je ugrabil petindvajset voz in... Jezes, Jezes I" — In Tomaž Je zaškrtnil z zobmi. Z nečloveško močjo se je iztrgal iz rok kmetov, pa Je bežal preko vasi, kot bi ga resnično preganjalo tristo hudirjev. Pred cerkvijo pa so izpraševall ljudje Mavrica. „Kaj jaz vem I" je odgovarjal Mavric. „Jezo ima name, to vem. A zakaj, tega menda še sam ne ve. Pod Mojstrovko sem ga dobil, ko Je kopal zlato rudo. Že takrat me je nahrulil." „Norec Je, prav navaden norec," so menili ljudje. „Dobro bi storil Seljan, če bi ga poslal na Studenec. Zna kaj napraviti ta norec. Ubije lahko koga in morda še hišo zapali... Na, pa imaš... Saj pravim — tudi Seljan nima pameti. Takega norca imeti pod streho I Takega norca ! Ha ?• in ljudje so se razhajali in so se pomenkovali samo o norem TomaŽu. Hudo-vali so se in Jezili. Kaj si bo mislil Mavric?. Glejte, toliko časa ga že ni bilo na vasi. Na, pa ti pride čez dolgo let, pa ga napade; ta norec, ta Šimnov Tomaži Saj pravim,I kaj si bo mislil doktor Mavric, katerega Je! sama prijaznost in poštenost? Kaj poreče,1 Volja zmaguje! Po zakotnih, pa tudi resnejših nemških časopisih se pojavljajo že desetletja članki in beležke, vršijo se navduševala! večeri in predavanja, izdajalo brošure in knjige, srditi govori se ču]e|o in smisel vsega Je: boj germanstva s slovanstvom Je potreben, nujen, treba ga Je izvojevati. Boj teh plemen ni nič novega, saj se vrši že stoletja in tudi tisočletnica njegova se že lahko obhaja. Bil je v vseh dobah bolj ali manj srdit, z nemške strani je pa Še danes oduren, kaker nam spričuje obupno življenje poznanjskih Poljakov in ubijanje Slovencev v koroškem vilajetu. Odveka resnica Je še vedno potrjevana in hotenje uničiti in vsaj zmanjšati vsak slovanski uspeh Je z vsakim dnem stopnjevano. Ne le s strani zakotnih in resnejših listov, ne le na večerih in v odurnih govorih, prišli smo do tega, da je celo nemški državni kancelar zvršil svoj zgodovinski govor z besedami in smislom : boj dveh pUmen je neizogiben, boj germanstva s slovanstvom, boj, ki potegne vso Evropo v burni raettž, na krvavo poljano. Velikanska prostranstva bodo priče dogodkov, ki se z enako velikostjo, silo in brezobzirnostjo še niso t J-igravali. Za vedno naj se odioči usoda. Lepo je danes živeti, ko vidimo zmagovati silno voljo na Jugu ; zavest skupnosti je vedno večja In vse zmage in neuspthe čutimo istotako mf, kakor zmagovalci rnd turškim larmom. Kri nI voda. Vse slovenstvo je začutilo to resnico. In če je nemški kancelar svoj govor za par dni popravljal, mu dajal drug str.ise in drug namen, nI to delal iz prepričanja, n-.r-več prisiljen. Avstrija je navdušena zaveznica Nemčije. Avstrija je država, ki ima več nrgo polovico prebivalcev slovanskega rodu. Ia tej večini ni več mogoče zaukazati: tvoja domovinska dolžnost, tvoje delo in stre n-IJenJe bodi, da podpiraš in izvojujtš boj germanstva proti slovanstvu. Marsikaj je na svetu možno, saj se celo čuvstva konfisci-rajo, saj zapirajo ljudi, ki kot kristjani j ri-voščfjo Črnogorcem, da so pri Skadru zmagali nad mohamedani, ampak zahtevati, da se iz patrijotične dolžnosti pod geslom „bo| za germanstvo proti slovanstvu" postavim proti samemu sebi, Je nekaj preveč zahtevanega in radi tega je nemški državni kancelar popravljal. Kljub popravljanju pa ostane resnica resnična in ml hočemo boj, ki smo ga pričeli, tudi dobojevati. Ne pade vsa naloga na nas, kar je pa pade, je važna. „Slovenski Branik" Je že večkrat poročal, kako važnost polagajo Nemci na naše pokrajine, s kakšno silo delajo, da Jo narodno osvo]i|o; nemški most do Trsta in Bismarkova zahteva glede tega mesta, neizmerno zanimanje za nas in brutalno izvrševanje načrtov na Koroškem: vse nam jasno predstavlja važnost naše zemlje. Peter Rossegger pred kratkim piše: „Nisem prorok, vendar se lahko sluti, da smo (Nerad v Avstriji) v nekaj desetletjih razbiti, ako ne bodemo tesno združeni in edini. Velik neprijatelj je vstal na jugu Avstrije, alpski Nemci so nakrat postali prednje straže; Zdi se mi, da se med Dra- ko vidi, da ga tako zaničuje ta mrhar, ta Šimnov Tomaž ? A Mavric ni rekel ničesar. Dobro je vedel, zakaj ga sovraži Tomaž. Vse je samo radi Metke, samo zaradi Metke. Dobro je vedel, kako je Tomaž zaljubljen vanjo. Kaj nI lomil sinoči kola iz plota in je škripal z zobmi, ker ga je našel pri Metki? — Vse |e samo zaradi Metke. Spoznal je Tomaž, da ga Je izpodrinil Mavric. Najbrž je vedno upal v svoji norosti, da ga ima Metka rada, da ga bo imela vedno rada. Na, zda| pa je izprevidel, da je izpodletel popolnoma... In zato ga je zgrabilo divje sovraštvo. Nor je ta človek, in treba se ga bo čuvati. Vse je mogoče pri takem človeku. Niti trenil bi ne z očesom, ako bi prelil človeško kri... Resnično — treba se ga bo čuvad in mu hoditi raje s pota. Nor je Tomaž in niti ne ve, kaj dela. In Mavric se Je kazal brezskrbnega. A vendar je čuti v srcu neko bo|azen — bojazen pred tem človekom, ki je nor in obenem ves prevzet od divjega sovražtva. A tolažil se Je s tem, da mu pojde kmalu s pota. Saj njegovi dnevi so že šteti — še malo časa, pa se povrne naza| v mesto. In bogve kdaj se spet povrne, če se sploh Se povrne? Dasi je Tomaž nevaren, vendar se ga ne boji. S pota mu pojde In se mu umakne, in dobro bo vse. (Dalje.) II, „^PINOST5 it. 131. i o IUt.jii Za občinske volitve. Pozor volilci! Me3tni magistrat je odbil že mnogo naših reklamacij iz večinoma nebistvenih razlogov, vkljnb temn, da so bile vendar upravičene. Prosimo zatorej reklamante in posebno zastopnike volilnih odborov mesta in okolice, da se čim prej prijavijo v volilni pisarni v Narodnem domn za pojasnila v svrho reknrza na namestništvo. Sestanek zaupnikov II. okoličanskega volilnega okraja. Danes, dne 13. t, m., ob 8 zvečer se bo vršit sestanek zaupnikov II. okoličan-skega volilnega okraja — Sv. Ivan, Rocol, Lonjer in Kolonja — v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Vabljeni so vsi zaupniki, da se sestanka udeleže točno In v polnem Številu. Domače vesti. Odborova seja polit. društva .Edinost" se vrši danes v torek, 13. t. m. ob 3 pop. v „Slov. Člt." Vsi odborniki namestniki in dež. poslanci so uljudno vabljeni, da se je gotovo vdeležijo. Tajnik. t Jakob Pukl. Dne 8. t. m. je zatisnil svoje oči v Marla Eazersdorfu pri Dunaju mož, kateremu dolguje slovenski narod velik dolg hvaležnosti. Umrl je gosp. Jakob Pukl, kateremu se ima zahvaliti toliko In toliko naših mož, ki zavzemajo dandanes častna mesta v javnosti, za svojo sedanjost In bodočnost, kateremu se ima zahvaliti naša slovenska domovina, da {e tolikim njenim sinovom pripomogel do one ekzistence, 7 kateri morejo z uspehom deiati za njeno blaginjo. Kdo izmed slovenske inteligence, ki je prebil tudi samo en semester na dunajskih visokih šolah, se ne spominja z največjim spoštovanjem možu, ki je velik del svojega življenja posvetil naši učeči se mladini, kateri je bil največji dobrotnik, pravi oče. Podporno društvo za slovenske viso-košolce na Dunaju ga je za njegove ne-venijive zasluge, ki si jih je pridobil s svojim dolgoletnim delovanjem v društvu in sploh s svojo skrbjo za slovensko dijaštvo, izvolilo za svojega častnega člana. Sploh je bil g. Pukl središče, okrog katerega se je zbiralo vse dunajsko slovenstvo, In je mnogo truda posvečal tndl povzdigi slovenskega družabnega življenja na Dunaju. Bil je duša slovenskim zabavnim prireditvam iti požrtvovalen sotrudnik pri slovenskih društvih, katerim je namen povzdiga družabnega življenja med dunajskimi Slovenci. Posebno skrb je posvečal .Slovanskemu pevskemu društvu" in »Zvezdi", katerih častni član je tudi bil. Dunajski Slovenci so izgubili ž njim veliko. Njegova izguba jim bo nenadomestljiva. Jakob Pukl je bil rodom Štajerc. V svoji mladosti se je posvetil vojaškemu stanu, a je pozneje kot nadporočnik izstopil iz aktivne službe, da se je mogel intenzivneje baviti s svojim veleposestvom pri Konjicah na Štajerskem. Smrt ga je zatekla v 64. letu starosti. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne ob 4 v Marla Enzersdorfu pri Dunaju ob ogromni udeležbi dunajskih Slovencev, zlasti pa slovenskega visokošolskega dijaštva. Z Jakobom Puklom |e legel | v grob eden naših na|boljših mož, ki tudi v vojaški suknji ni pozabil svojega naroda in mu je potem, ko je zapustil vojaško službo, posvetil vse svoje moči. Bij je vrl mož, vzor slovenskega rodoljuba! Časten mu v našem narodu spomin! Dovršeno je ? ! Prejeli smo: Ko so naši balkanski bratje osvojili nekdanje bal- kanske slovanske zemlie, m! |e neki 75letni naroden mož rekel: Dovršeno je — stdaj sem pripravljen umreti! Ni bil pa ta naš tržaški veteran edini, ki je vskllknil tako aii enako. Tudi meni je v zadoščenje, kakor je v zadoščenje vsem zavednim bratom Slovanom, da smo doživeli dobo, ki so je zastonj čakali naši dedje in pradedje celih 500 let! Razlika med menoj in omenjenimi našimi poštenjaki pa je ta, da jaz si še ne želim umreti, ker upam doživeti še marsikaj in med drugim tudi to, da bomo mi enkrat deležni narodnih pravic In dobrot, ki jih že davno uživajo naši sodržavljani drugih narodnosti. To upam tem bolj, ker smo dočakali neverjetnost, da so se razmere med našimi strankami oblažile in da je glede velikih dogodkov, zadevajočih tudi življenske interese šega naroda, vsaj kolikor toliko ponehalo navskrižje. Ako bomo v bodoče ljudje, ki vedo kaj hočejo in ki ne zapostavljaju skupnih narodnih koristi osebnim, dočakamo tudi, da se nas bo uvaževalo od zgoraj in da odlože palico, ki nas še tepel Ne govorimo torej: dovršeno je, pač pa: začeto Je! in delajmo vstrajno in pametno v bratski slogi na to, da dosežemo, Česar si vsi želimo In kar gotovo dosežemo, ako bo složnega dela med nami. Palice proč in enakopravnost na dan — potem bomo tudi mi Avstrijski Slovani govorili, da je napočita boljša doba za nas, ki smo ravno tako ljudje, kakor drugi, ki pa doslej nismo bili deiežni pravic, kakoršnje že davno uživajo drugi sodržavljani, ki niso nič boljši podaniki od nas. Ko bo naš narod užival pravice, ki jih Ima do sedaj le na papirju in ko ne bo Slovenec imel več samo dolžnosti — potem porečem, da je dovršeno. Laž in resnica o Črnigori. „Arbeiter Ztitung" žigosa na nastopni način vso grdo kampanjo izmišljotin, ki jo Izvestno . avstrijsko časopisje tira in goni proti Črnigori : Dogodki v Črnogorl ovrgavajo vse tiste pripovedke o strahovih, ki jih iz vestni prijatelji senzacij širijo Še potem, ko so se stvari zasukale za mir. Črnogorci da so zasedli Medovo, da dobe zastavo. Z velikimi črkami so razglašali dunajski listi „zadn|i udarec Nikole". Sedaj pa doznajemo, da so pogajanja radi predaje Medove in Skadra mednarodnemu brodovju že dovršena. Glasom vesti Agencile Štefani bo kontingent čet, ki zasede Skader, štel 1000 mož. — Angllfa bo zastopana po tristo, Italija, Avstro-Ogrska in Francija vsaka po dvesto in Nemčija sto mož. Z uporabo nenavadne najivnosti slikajo še nadalje črnogorsko skupščino kakor zadn|o instanco nevarnosti. Uverjati so hoteli, da bi mogla črnogorska narodna skupščina ob vladajočem ozlovoljenju v narodu odtegniti svoje odobrenje odreki na Skader. V resnici pa se potrja, da Je sklep skupščine brezpomemben, ker je odreka s priobčenjem vlasti m že zadobila veljavo mednarodnega akta. V resnici ni bila skupščina niti povprašana ravno za to, ker je stvar rešena in nespremenljivo odločena. Skupščina |e odgođena in kralj se je omejil na to, da je v svojem govoru obrazložil vzroke, ki so ga prisilili, da se Je uklonil zahtevi vlasti. P*i tem Je bilo zanimivo, kako je kralj omenjal carja. Glasom poročila „jugoslovanske korespondence" je ba|e izrečno govoril o grožn|ah ruske vlade. Da bi bila Rusija grozila Črnogori, da jo prisili k popustljivosti, to nikakor nI v skladu s sliko, ki nam jo sicer rišejo o dogodkih na Balkanu. Danes so celo oriSli s poskusom, da bi slučajno nastali požar v bazarju ska-derskem podtaknili namenu Črnogorcev, češ, da hočejo ti pred predajo mesto vpeiiti. Skader je bil zopet enkrat v plamenu po toliko- in tollkokratih. Ali ta požar v bazarju Je bil v vo in Adrijo odloči usoda Avstrije. Danes ali j utri." Slovenci se moramo te važnosti svoje zemlje zavedati; moramo pa tudi vedeti, kaj hočemo: hočemo svežo in silno Slovenijo, ki bode odločevala tn ne le trpela in poslušala. Silna volja zmaguje in dejanja kažejo resnost stremljenja, zato pa ne ostanimo pri besedah in izvršimo započeto delo osamo-svofeoja. Naša mora biti zemlja od Drave do Adnje, kolikor še ni, mora postati. Saj je potujčena in nam odvzeta. Naša morajo biti potujčena mesta, središča žlvijenja narodovega. Cemu Je tuja navlaka? Zablesti naj pravo slovensko jedro! Marsikje se že tujcu maje temelj pod nogami; silna volja ga izpod nese. Hočemo 11 biti silni, morajo pasti mesta. Zato na mesta 1 Naša vojska 1 Po .Slov. Braniku". Polom v Puli. V soboto zvečer smo prejeli iz Pule ekspresno, vendar prekasno za nedeljsko Številko, to-le poročilo: Pula, 10. aprila 1913. Morda se čitatelji še spominjajo na članek v tem listu od 5. aprila t I. pod gornjim naslovom, kjer smo poročali, da je v zadevi puljsklh občinskih tatov, ki so bili, kakor znano, pred poroto v Rovinju oproščeni, uvedena nova preiskava, ter da je ena oseba Že aretirana. Danes pa vam moremo sporočiti, da se je stvar razvila že še dalje: da nova preiskava ni uvedena le proti onim oproščencem, ampak tudi proti porotnikom samim, ki so bili oprostili te — poštenjake. Vsa stvar postane še le sedaj prav zanimiva in pripravljeni moramo biti na velika iznenađenja. Preiskava se vodi — kakor smo tudi že lporočali — pri okrožni sodniji v Rovinju. Na podlagi dosedanjih rezultatov te nove preiskave so včeraj vaovič aretovall gtaso-vitega bivšega blagajnika Galanteja (glej brzojavno vest iz Rovinja v ce ieljskem izdanju našega lista. Op. ured.) Okrožno sodišče v Rovinju je včeraj predpoldne ekspresno zaprosilo tukajšnjo državno policijo, naj Galanteja takoj aretira ia odvede v sodne zapore v Rovinju. Dva policijska agenta sta dobila nalog, naj se takoj podata na stanovanje Galanteja i a izvršita aretacijo. Toda moža ni bilo doma in njegovi domačini so rekli, da se nahaja v Šanvinčentu pri so-rodnikih. Vsied tega pojasnila sta policijska runkcijonaija takoj zasela avtomobil in se odvela v Šanvinčent, kjer sta ga v resnici našla pri njegovih sorodnikih. To je moralo biti porazno presenečenje za vse navzoče: Galante je moral sesti v avtomobil, ki ga |e odvel v Rovin| — pod ključ. Aretiranec je bil prepaden in popolnoma strt — ni besedice ni spregovoril vso pot. Ni čudo: saj si je moral biti na jasnem, da sedaj ne iz-begne več roki pravice in da |e žnjim zvr-Šeno. Pe ne le žnjim. Kolikor ču|emo, ima še marsikdo drugi vsak hip pričakovati aretacije. Občinska disciplinarna komisija je — ne glede na oprostilni pravorek porotnikov v Rovinju — odpustila vseh deset obtožencev. Izgubili so torej penzijo. Tako tudi Fiiinlch in Horak, ki sta bila že umirovljena. Onih osem se je udali v svojo usodo, poslednja dva pa sta vložila utok na deželni odbor kakor kompetentno prizivno oblast, z motivacijo, da sta bila za časa aretacije, oziroma vložitve ovadbe, že v pokoju. Disciplinarna komisija pa je na stališču, da za časa, ko vršila čine, ki so ju spravili v sodno preiskavo, sta blia še v aktivni občinski službi. Deželni odbor še nj izrekel svoje sodbe. Čim pride rešitev utoka, vam |c sporočim. PODLISTEK. Koncert ljubljanske Glasbene Notice. Kar se ni posrečilo velikemu Smetani, to je dosegel Dvorak na mah. V tem, ko dela Smetane nikakor niso mogla čez mejo ožje domovine, je Dvcrak primeroma kmalu zaslovel po vesoljnem svetu. Nemalo zaslugo pri tem sta imela Brams in Hanslick, s katerima je imel Dvorak osebne stike. Ker sta ta dva spoznala v njem velikega genija, sta mu bila zelo naklonjena in sta mu s svojim vplivom pripravila pot v širni svet. L. 1883. |e bil Dvorak sprejet na AngleŽkem z velikim navdušenjem, kjer je tudi vgiasbil dvoje svojih največjih koncertnih vokalnih dei: .Sveto Ljudmilo" (oratorij) in „Mrtvaškega ženina" (balado). V vokalni glasbi, žal, Dvofak nI imel dovolj srečne roke. Mojster, ki ni prišel v instrumentalnih formah nikdar v navzkrižje v logičnem razvijanju in sestavljanju velikih ce*ot, mojster, ki ga radi njegovih velikih instrumentalnih del ves svet prišteva prvim velikanom, v vokalnih svo|ih delih, in to v dramatičnih, ne doseza sebi pristojne višine. Različni elementi, ki naj se spajajo v vokalni glasbi v harmonično enotnost, ostajajo pri Dvofak u nezdruženi, — nezdruženi zato. ker je premalo vpoŠteval potek dejanja in psihične momente. „Mrtvaški ženin", balada polna grozote in misterijoznostl, kliče po g?asbi, ki bi bila res misterijozna in bi predstavljala te pošasti prav tako, kakor si jih vstvarja naša domišljija. Koliko lepe in klasične glasbe je v ti Dvorakoei baladi 1 Toda one lepo izdelane in zaokrožene forme, ki toliko obetajo v svojem početku, se kmalu odtržejo od smisla dejanja in se razvijajo radi samih sebe neglede na tek dejanja. Kakšen kontrast je to, dejanje beži, komponist pa se še vedno mudi pri formi in jo obdelava in tako na dolgo razpreda in ponavlja posamezne dele, da vsa iluzija dejanja izgine poslušalcu. Na tem trpi torej dramatičnost dejanja v D vo rakovi baladi. Tako je n. pr. „On skoči" zelo važen dramatičen moment, a komponist, ki naj bi posegel pri tem dijabolskem skoku po najskrajnejših dramatičnih sredstvih, opeva ir raztezuje ta skok tako, da izgubi vso dramatičnost in zveni le kakor parodija. Na podrobne dramatične neskladnosti naletimo pogostoma v ti skladbi. V baladi nahajamo seveda tudi krasnih mest, posebno tam, kjer ima komponist posla s prizori, polnimi čutnega razpoložena (Stimmung). Tu ni naletela njegova tvorit-vena sila na nikak odpor, marveč slobodno ga |e vodil ton k formi, v katero |e izlil svoje globoko čutstvovanje. Med najboljše take točke spada šiev. 1. „Enajsta ura bije fe", št. 2. „Gorje mi" in deloma 3. in 4. Št. Kakor se je posluževal Lvcfak v mnogih svojih skladbah narodnega tona, tako je mestoma tudi balado odel prav primerno z narodnim tonom. Dvcrakov glasbeni genij |e silil na površje in se nI dal po drugih izvenglasbenih vtisih motiti in vzdrževati v svojem prostem poletu, zato je Dvorak v Instrumentalnih delih resnično velik in ne lahko dosegljiv, dočlm je njegove vokalna glasba le senčna stran v ljegovem tvorjenju. Balado je interpretiral zbor ljubljanske .Glasbene Matice" pod vodstvom mojstra Hubada. Disciplina tega zbora je nad vse uzorna. O napeti pozornosti izvršujočih sil na dirigenta nam najbolj priča točno vpa-danje posameznih skupin glasov, kakor tudi vsi accelerandl in ritardandi. Tako mogočen, tako vglajen in vseh glasovih složen fortis-simo se redkokedaj sliši tudi pri svetovnih zborih. Tudi planissimo, kakoršnega smo v soboto slišali, more doseči pri taki masi le železna energija dirigenta. Posamezne skupine glasov, kakor tudi celota, vsi so ritmično tako enotno proizvajali svoje partije, da }e bil glas iz vseh grl jenak glasovnemu toku iz enega samega orjaškega grla. Kako plastično in v živih potezah nam |e zbor dekla mira 1 in slikal posamezne prizore! Na tak zbor lahko gleda dirigent t ponosom in resnici le ^ožar bazaria in črn: gor*. voj.iki so z vnemo sodelovali — ni gaŠei u. Al. bi ne bil žečas, da bi enkrat prenehali s temi lažmi in s pripovedovanjem o tacih grozo v i st I h*. Zagrizenost v našem mestnem odboru seza na vsa pota komunalne uprave. Izgled za to Je dala sobotna seja mestnega odbora, ko so razpravljali o pravilniku uslužbencev nove mestne tramva|ske linije trg Goldoni—Sv. Sobota, ki |o vzame tramvajska družba v svojo upravo. Med drugim Je predlagal magistratov referent določbe, da se bodo na novi mestni tramvajski progi sprejemali le uslužbenci italijanske narodnosti, in po možnosti Tržačani. Slovensk* zastopnik v mestnem odboru se je vpiral temu predlogu, ki nasprotuje temeljnim državnim zakonom o ravnopravnosti državljanov, ker bi bili po takem izključeni od te službe občani slovenske narodnosti. Tudi bi se s takim določilom gojila nemoralnost, ker bi morda kak Slovenec bil prisiljen zatajiti svojo narodnost le radi koščeka kruha. Predlagal je spremembo v smislu, da |e v tramvajsko službo sprejemati same domačine, s čemer bi bila vendar Italijanom zajamčena zadostna prava. Temu predlogu sta se pridružila tudi zastopnika socijalistom v mestnem odboru, ali laški liberalci so jih zavrnili, češ, kdo neki bi jamčil, da bodo ti domačini (!!) res znaii italijanski?! Svet, Doria fe na to izjavil, da Je treba vstrajatl pri določilu italijanske narodnosti, kakor je sprejeto v sedanji pogodbi s tramvajem, ko se ta tramvajska družba itak ne drži strogo tega določila in bi v prihodnje Še več Slovencev spre|emala v svojo službo. Naš zastopnik mu je takoj odgovoril, da to gotovo ni res, da bi bili sedanji tramvajski uslužbenci Slovenci — razun redkih izjem, ki pa se znajo tako zatajevati, da na slovenski ogovor niti ne odgovarjajo. To je dalo povoda italijanski večini mestnega odbora, da Je začela ojstro očitati Slovencem, da tudi v tramvaju delajo politično agitacijo. Nastalo Je živahno prerekanje, na kar |e bil predlog magistrata glede italijanske narodnosti bodočih tramvajskih uslužbencev sprejet z 10 glasovi italijanske večine. Posredovalni predlog socijalistov, naj se sprejemajo le uslužbenci, ki bodo vešči italijanskemu Jeziku, ni našel v italijanski večini nlkakega odziva. Srditost te gospode Je torej vedno še na isti višini, kakor je bila pred leti, ko smo že glasno protestirali proti temu, da se uradoma zapostavlja domači slovenski živelj pri tramvajskem podjetju. Nič ni has-nilo, da smo povodom ponovnih volite/ jasno dokazali, da naše število presega tretjino vsega t:žaš> ja zelo izdatna, ki zadostuje ne-le za koncertno dvorano, temveč tudi za gledališki oc'.rf. Intonacija mu je čista. Če glas v vi-Šif^l ne do«eza še popolne ekspanzlvnostl, ALOJZIJ TflUČflR-DUTOULJE autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi oodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. Odlikovana to- J^ADV IJ\ Sv. Ivan varna sodaviee pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ie priporoča najtopleje alovanakim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici. mu to dobra šola v doglednem času spo-polni. Iz njegovega prednašan|a odseva velik dramatičen talent. Poosebil je mrtvaškega ženina z vso njegovo ledenostjo, n. pr. v 7. št. „Noč je lepa jasna".....v 14 št. „Nič ljubica se mi ne boj". . . . O. Rijavec kaže mnogo zmožnosti in vrlin, vsied česar lahko Čaka z mirno vestjo na sad svojih študij. Balado je spremljal orkester bosanskega pešpolka Št. 4 človek bi skcro ne verjel, da si orkestranti tako osvoje komad vkljub kratkemu času, ki jim je bil odmerjen za skušnje. Res hvalevredno je bilo njih spremljanje, izvzemši par mest, kjer so vijolln! glede čistoče nekoliko zašli. V vseh važnih, opisuiočih mestih je orkester jasno slikal položaj in v celofcupnosti nI bil vsiljiv, tako, da so kolikor zbor toliso sofisti imeli v njem prav dobro um«-r|eno oporo. Popoln vspeh je dosegel g Hubad pri orkestrantih v tem, da jih Je znal podvreči svoji umetniški tendenci. Sotrudnlk mu je bil kapetnik g. Paulis, ki je vodil nekatere orkestralne vaje ob odsotnosti g. Hubada. G. Paulis je znan našemu občinstvu iz koncertov kot izboren dirigent in razumen glasbenik In ima že lepih zaslug za povzdigo našega glabenega življen|a v Trstu. Sobotni koncert Je bil nov dokaz velikega življenja in delovanja ljubljanske „Glasbene Matice", no? dokaz velikih prirodnih sil malega našega naroda, nov dokaz, kako da z razumnim in vstrajnim negovanjem teh prirodnih sil postanemo lahko veliki V. Š. jNovo: trgovino jestvin in kolonij alnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benj amin Žerj al, Trst ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna 5t. 3. - S Konceslonlrnnl zobotehnlk ALEKS. LUKES s Tisi, ulica Naova 13. S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. . Dr* Pečnik Dr. PETSCHNIGO trst, via S. Cateriu Se?. I. Zdravnik ca aotraajc (splošne) botozai 8—9 in 2—3 ta Specijalist sa koža« 1» rodm (spolne) bolezni i ll1/.—1 ta 7—7»'. odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnali in drogerijah po K 120 steklenica. ' Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AUg. Craditbank) podroinlca r Reki prodaja po selo dobrih cenah: žito vsake Trste, debele in fine otrobe, oves in SOČlvJe in ker je ob enem aastopBtvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče JobrozMn« moka ZJruž. parnih »llntv „Htragaria" »k. dr. v Butf ImptitL Ceniki in 0*0*0? m pmšOJmSo mm sohUr% o. Telefon it. 458, zvoniti dvakrat Bnojavi: ALBERTO FINZI, Trat Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapiste vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani J J. Soban, Trst, fiK V Trstu, dne 13. maja 1913. EDINOST" St. 131. Stran IV. voda, da je začel take klatiti, da jih ni bilo moči posluSati. Ker je otročajem razven tega grozil z nožem, ga je policija zaprla. Društven* vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Danes, v torek zvečer ob pol-devetih seja vaditeljskega zbora v telovadnici. Na zdar 1 A m b r o ž i č, nač. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Člani društva se vabijo tem potom oa sestanek, ki se vrši nocoj (torek) ob 8 v društveni dvorani, radi dopolnilnih volitev v odbor in posvetovanje o premembi društvenih pravil. Slov. akad. društvo „Ilirija- v Pragi si je izvolilo na rednem obš. zboru dne 30 aprila 1913 sledeči odbo>-: Predsednik Zvonimir Janežič stud. med., arhivar in tajnik France Vodopivec cand. geod, blagajnik Mirko Gorištk stud. iur., gospodar In knjiž-aičas Ivan Pahor stud. abk., preglednika Ivan Merslavič cand. iur., Juro Korent cand. Iur. _______ *i»r. del. organizacija* Osrednji izvrševalni odbor N. D. O. razpisuje službo strokovnega tajnika za podružnico v Puli. Zahteva se zmožnosti v govorništvu, znanje hrvatskega jezika In poznavanje delavskih vprašani ter organizacijskega delovanja. Prošnje naj vlože prosilci na „Osrednji izvrševalni odbor N. D. O." v Trstu, ulica Sv. Frančiška št. 2. — Plača po dogovoru. Skupina pekovskih pomočnikov NDO sklicuje za četrtek ob 10 dopoldne društven shod v društvenih prostorih NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Zidarska skupina NDO sklicuje za jutri, v sredo, ob 8 zvečer, Javen shod v .Konsumnem društvu" v Lonjerju. V četrtek, ob 6 zvečer, zidarski shod v Trstu, ul. Sv. Frančiška št. 2. Zidarji 1 Udeležujte se shodov NDO v obilnem številu 1 Dela.ci pri Sv. Jakobu! Kakor Je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno, se bo vršil društven shod v četrtek ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana"). Vesti iz GoriSke. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi dne 22. junija t. I. ob priliki svoje petletnice veliko veselico združeno s plesom in Javno tombolo. Vsa cenjena društva v Gorici in okolici so naprošena, da ne prirede ta dan drugih veselic. Popravek. Z ozirom na vest v „Edinosti* od minule srede pod naslovom: „Streljal je na svojega rivala", smo napro-šeni iz Kojskega, da priobčimo nastopni popravek: Ni res, da b' bi! Ludovlk Simčić iz ljubosumnosti sireljai na I^ana Rusjana, marveč le udaril ga je in sicer zato, ker mu je trojica, v kateri se Je nahajal Rusjan, zažugala, da ga še danes natepejo, tudi če bi imeli iti še danes v Gradiško v zapor. Tudi ni Simčlč zbežal v Radeče, marveč je odšel, ker je tam na delu. Najboljši dokaz pa, da se je Simčlč le branil, in da ni on izzval tega neljubega dogodka, je dejstvo, da je bil na razpravi dne 6. t. m. pred sodcijo v Gorici popolnoma oproščen. Za zvesto službovanje. Zlato kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje je podelil c. kr. namestnik za Primorje župniku G. Mondriniju v Chioprisu, postrežniku A. Cijanu v Rublji in cerkovniku A. Trobi v Velikih Žabljah. Iz Piiskovice. V nedeljo je imela tukajšnja podružnica sv. CM svojo prvo veselico brez plesa. Na društvenem dvorišču so zgradili naši vrli mladeniči oder s samimi našimi trobojnicami. Ljudstva je bilo mnogo, posebno iz Gabrovice so prišli mladeniči z g. županom v prav lepem številu. Tudi od drugje, in celo iz Tista, je bilo nekaj izletnikov. Naši pevci so zapeti ubrano dve mili pesmici, a igra „Mutasti muzikant" je vspela izborno. Makedonska drama — „Nadežda Gareva" je lepa in tudi igralci so dobro izvršili svoje uloge, a naše ljudstvo hoče zabave, veselih del in šaloiger. V obče so pevci kakor igralci rešili svojo nalogo s prav dobrjm vspehom. Dohodkov je bilo K 95 50. Iskrena hvala vsem udeležnlkom, posebno onim, ki so preplačali vstopnino. Naši zavedni in narodni mladeniči so pokazali, da so zmožni in imajo dovolj lastnih moči, da delajo čast sebi, občini in narodu. Le naprej — brez strahu I da smo pokojniku oa tako lep način izkazali zadnjo ljubav. _ Druge slovenske dežele. Iz KoroSke. Za časa vlade deželnega predsednika Heina je bil imenovan šolskim nadzornikom — menim novembra 1908. — za Velikovški okraj Socher. Posebnih zaslug mu ne moremo očitati, to pa je pridno trdil ves čas, da je rodcm Nemec. Ml tudi ne bomo preiskovali, kako daleč sega nemško pokoljenje Socherja ? A imamo obračun s to osebo v drugem oziru. On je dobil nadzorniško mesto pod pogojem, da napravi izpit iz slovenščine, kajti vsak učitelj na utrakvističnlh šolah, oziroma nsdučitelj mora biti sDosoben za pouk v obeh deželnih jezikih. Socherju seveda ne treba tega. On se že nauči za silo — s!o venŠčine od — učiteljev; saj znajo nekateii slovenščino prav imenitno. Ker pa zatira slovenske učitelje, pa mu ti niso udani, pa se bo morda Socher učil slovenščine od šolarjev. Socher sam govori nekako slovensko narečje, ki ni ,doma ne v Žili, ne v RožJ, ne v Pcdjunl. Če slišiš to kolo-bocijo, meniš, da imaš pred seboj kako nemško kuharico, zaslužbeno par mesecev v Ljubljani. Za tako slovenščino ga gotovo ne zavida noben pošten Korošec. Seveda, ker smo mi Slovenci manjevredna klada — saj nas je Lenisch, član deželnega šolskega sveta, v deželnem zboru tudi tako lepo imenoval — potem tudi Socherju ni treba izobraževati se v slovenskem Jeziku. Deželni šolski svet pa Je tudi pod Hein-Metnicevo komando odpustil Socherju izpit, seveda Je to samo formalna stvar, če že v popolnoma slovenskem okraju nadzornik pozna sredstvo, za občevanje z mladino, ali ne 1 Ne res, glavna stvar Je pipa, pivo in Naglnova politika, in pa morda, da se malce ustreza celovškim Volksratovcem i. dr. več. Mi pišemo zdaj leto 1913., a gospod Socher Še ni napravil izpita iz slovenščine Potem pa še tisti hinavec Dobernig piše, da je odveč govoriti o — koroški Turčiji, kajti Slovencem da se prav dobro godi, samo hujskač*, da delajo zgago na Koroškem. Ml pa zahtevamo od Socherfa, naj napravi izpit, ali pa naj gre rakom žvižgat. dahovi. — Svetoiv. podruž. CMD je daroval g. MIlič 1. ma|nika 1 K. Iz nabiralnikov v področju podružnice za marc in april se Je nabralo: „Narodni dom" 17 34; „Učit. kru žok" 19 03; „Gosp. društvo- Ferdenič 0 06; Suban — Višava 4 14; Žtvfc — Snvra nlšče (II. del) 4*53; Fonda — NinCek 2 35; Skupaj K 47 45. — Isti podr. CMD je daroval g. dr. K Perničič 5 K, o priliki, ko Je posetil Otroški vrtec. — Ffan Stekar daruje za „Sooek po-vestlc" g. M. A. Lamurskega 5 K CMD. — V gostoljubni hiši g Kramarja na Katinari nabrala družba za CMD K 5. (Denar hrani uredništvo „Ed "). — C. in kr. polkovnik gorske artiljerijske brigade v Tivadu, g. Hans Hubl, je ob priliki svojega imenovanja za generalnega majorja darovat Vojaškemu veteranskemu društvu Franc ]osip 1. v Trstu znesek 100 K v dobrodelne namene. Vesti iz Istre. Ia Beke pri Klane j. Se še ni dobro zgrnila zemlja nad oplakova. im in nepozab nim blagajnikom našega društva, že Je zopet neizprosna smrt pograbila po enem voditeljev tega društva. Z3 blagajnikom Je legel v grob podpredsednik. In tudi ta v c?eioći dobi. Pogreb je pričal o velikem spoštovanju, ki smo ga imeli vsi do njega. Pevsko društvo .LiRja" izreka zahvalo vsem, ki so se pridružili njegovemu ž^lovan'u fn r>rfoomogi'; Mali oglasi ■ Trnnuolfi Iet stsr> službe v I ryUValll trgovini na deželi. Prijazne pismene ponuibe na inseratni oddelek Edinosti pod „Soli t-nost 31. 981". 981 Ine in Purluol Čevljar, rodom Čeh, ul. Mon JUSIJJ nyuvdl tecchi 11 nasproti C. M. š li, se priporoča šentjakobskemu občinstva. Daje družbi sv. O. in M. 2°/,. 993 FOtO^rdfd Afitona JerkiČa naslov: Trat, al ulica 7. deli« Poste 10 ; Gorica, Gosposki 4444 Qluilio i^če ptidno pomočnico, ulica Boccaccio OlVIlJd 14, m. levo. 964 CtOnnuOnSn 8 3 sobami in kuhinjo z vodo OlailUVdllJO Be odda 24. maja v hiši 5t 8 via Amerigo Vespucci (8v. Jakob). 965 Ifoihna H'oven8',a družina želi oddati v naiem ma|lllia )epo zračno sobico pošteni osebi. Čar-t>o'a Zgo nja 62, 1. vrata 11 t bližini poŠte pri Sv. jftkobu. 1024 fla/2! vo Čja pas, Hi-mcc in samica, 5 mesecev tJwO stara, prstne pasme, sta pri stražarju dvoica št. 554 na Opdicab na prodaj. 931 Ces. kr. priv. Zkinnione Adriatioa di Sicnrta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogiga, streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na auhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. DelntSka glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98. Stanje zavarovalne glavniee na življenje (31. 12. 1912) K 534.593.429 80 Odkar obstoja družba, je bilo ▼ vseh branSah m- plačano na škodah K 758.460.366 88. Zastopstva v vaeh deželalb glavBib aeatib In vaiatjilb fcrajtb Avatre-Ofraka Monarhije. BIRMA I Velika zaloga predmetov za birmo! Leone Fano, zlatar Trst, Passo S. Giovanni 1 (pod novimi oboki). Filijalka v Poreču. Zlata variiica z mro, dvojni pokrov, 2a deike..... Zlata verižica in srebrna ura, dvojni pokrov, aa dečke Veriž ca čez prsi in zlata nra „ „za dedke Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) » .za deike Srebrna verižica in ura, dvojni pokrov, za dečke . . . Collier z zlatim obeskom za deklice......... Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklica..... Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice Dolga verižica in zlata ura z navadnim pokr. za deklice Dolga zlata veriž ca in srebrna ura z dvoj. pokr. „ Zlate zapestnice za deklice .............. Uhani z dijamanti udelani v zlato, za deklice..... Bogat izbor »banov, prstanov, dijamantov, briljantov, grebrnine itd. itd. po ugodnih cenah. — Kupuje »e zlato, srebro io dragocenosti proti Izplačilu najvišjih dnevnih oeo. kron 7» - dalje tj m M- sJ n 7« — n 4t* — *• m 15 — ** 9 l»- n n M - n 3 9 90r — v m n 4» — 9 -c * S6 — =3 14 — r« in n SK'— m u* jc j\ priporotajlue turdKe. $ Urarna in zlatarna rJ^^T:« najnižjih cenah pe popravljajo ara in zlf.ti predmeti. P pravljajo »e budilnizi z garancijo po K 1*—. Caio £quadrani. 909 F0T0GRAFIĆNI ZAVOD ulica Giosue Carducci štev. 20. izvršuje fotografija ob priliki lirms po najnižjih cenah in je 2e zoan po svojih izborno Izvršenih izd Ikih. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da siuj prevzela imenovano gostilno, ter ae tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodeni sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; n^ razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka, jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica o Velika zaloga u trstu Avg-ust Holtl Trst, ul. Stadion 35 priporoča za birmo svdjo prodaja no ur vseh vrst, zlatanine In srebrnine ter drugih predmetov. CENE ZMERNE. Najcenejše ograje iz ilčne mreže, pohištvo železno In iz medi dobavlja, kakor |e dokazano, tvrdka VALENTIN BEEGMJN GRADEC Podružnica Trst r 1. Nnova št. 27. Tsl. 19-79. Osnik St. 1 zastonj. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in deike, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. I NA 0BK0KE! Zmerne cene! ♦ Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni St 16, L nad. zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Ili m. II. :: Pozor I Skladište se nahaja v I. nad. :: Jo»ip■*> itnem«s toiao. Botre! Botri! Vsakovrstna darila za svoje birmanee dobite v dobroznanl urarni in zlatarni fi:MA nI. Vlnoenso Belllnl it. 13. »OffOmil JrUO naproti cerkvi IT Antona »oveg*