' i) N. J H PRU.ukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini n Abb. postale I gruppo Cena 400 lil’ Leto XXXVIII. Št. 47 (11.175) TRST, petek, 5. marca 1982 *PRG!SGnSfiiilfnJ ^ 1S^*.lTDl?dSk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. p G )renp Trebuši, od 18. septembra 1944 do i maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi GOSPODARSKA POLITIKA VLADE ZOPET JABOLKO SPORA Spadolini zopet preprečil resnejši spor med strankami vladne večine Predlogi ministra Andreatte v zvezi s pokojninskim ustrojem ponovno «zamrznjeni» - Nadaljuje se razprava o reformi odpravnin Venezuelski zunanji minister v Rimu RIM — Ministrski predsednik Spadolini je še enkrat preprečil večji spor med vladnimi strankami in torej rešil svojo petstranskarsko vlado pred nevarnostjo vladne krize. Potem ko se je v sredo uspešno končala parlamentarna razprava o salvadorski krizi, razprava, iz katere je izšla vlada vsaj navidnezno enotna, je prišlo včeraj do novega spora med demokristjani na eni in socialisti in socialdemokrati na dru- gi strani. Demokristjanski minister Andreatta je namreč v okviru razprave o finančnem zakonu v komisiji poslanske zbornice predložil neke popravke v imenu vlade, šlo je za manjše popravke, ki zadevajo u-reditev pokojnin, ki pa bi vendarle slab upokojence 800 milijard lir. Na seji komisije je takoj protestiral socialdemokrat Vizzini. id je dejal, da to niso popravki vlade ampak osebna pobuda ministra Andreatte, ker je dejal, da takih predlogov ni mogoče postavljati brez vednosti ministra za delo Di Giesija, ki je pristojen za ureditev pokojnin. Reagiral je tudi Di Giesi, ki je dejal, da bo odstopil, če Andreatta ne odmakne svojih predlogov. Pod- prl ga je seveda tajnik socialdemokratske- stranke Pietro Longo, ki je energično opozoril, da je bilo v okviru zadnjega «vrha* jasno dogovorjeno, da ne bo nobenih sprememb v besedilu finančnega zakona. raže n če ne bo prišlo i'o predhodnih dogovorov med strankami. Longo je poudaril, da ne more sprejeti dejstva, da je bil »prekoračen* minister njegove stranke ter se je zato obrnil neposredno na Spado-linija, kar je v bistvu pomenilo, da zahteva odstop Andreatte. Tu pa je posegel Spadolini. Najprej se je po telefonu pogovoril z Longofn, nato pa je objavil tiskovno poročilo, v katerem je sporočil, da je sam prevzel vprašanje in je v popoldanskih urah sklical mi VniiitiiiMHiiMiiioiiiiiiiiiMitiiifiiitiiHiiiiiiiiiminimniiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiin/iuMimiit PRIPRAVE NA KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE De Mita se poteguje za tajništvo stranke Dolg intervju vodje demokristjanske levice nekemu milanskemu tedniku REVI — V vrstah krščanske demokracije so že v teku velike priprave na skorajšnji kongres stranke, ki bo konec aprila v Rimu. Včeraj se je sestalo vodstvo KD. ki je moralo opraviti nekatere dolžno sti predkongresnega značaja. Tako so imenovali' posebni odbor, ki bo moral odločiti, kateri predstavniki tako imenovanih zunanjih bodo prisotni na kongresu kot delegati, ime riovali pa so tudi odbor, ki bo moral skrbeti za vsa pripravljalna dela. Medtem so se pojavili že prvi de mokristjanski veljaki, ki se potegujejo za tajništvo stranke. Poleg Forlanija, v čast katerega so pred časom priredili shod, na katerem so ga podprli nekateri i' ’,ni predstavniki med katerimi naj omenimo npr. dorotejca Bisaglio, se je včeraj oglasil tudi Ciriaco De Mita. V intervjuju nekemu milanskemu tedniku je De Mita izjavil, da se sicer ne poteguje za to čast. vendar da se ne bi umaknil, ec bi se pokazali pogoji za njegovo kandidaturo. De Mita je menil, da tokrat kongres stranke ne bo moral opraviti velikih političnih izbir. Vsi se strinjajo z dejstvom, da je razvoj znotraj KPI pozitivno dejstvo, vendar da tretja pot. ki jo zagovarjajo komunisti ne more biti obvezujoča za vse. vsak nadaljnji načrt mora biti torej vezan na ohranitev sedanje vladne koalicijo. Trenutno po De Mitovem mnenju ni niti kontrapozicije med levico in desnico, temveč le nasprotja med zastarelimi in novimi gledanji na italijansko politično stvarnost. De Mita je tudi izrazil mnenje, da se bo marsikdo kandidiral za tajništvo: zmagal pa bo samo tisti, ki si bo že od vsega začetku zagotovil naklonjenost kongresa. Iskanje pravega kandidata je še v začetnem obdobju in terja dalj ča sa, saj bo tajnik moral predstavljati vso stranko. Vodja demokristjanske levice je tudi kritiziral vlado, ki da ji ne uspeva spopasti se z bistvenimi vprašanji. De Mita ne dvomi o velikih zmožnostih predsednika Spadolinija, vendar ugotavlja. da obstaja neki razkorak med vlado in strankami. Pri tem nastajajo nesporazumi, ki ogrožajo *an obstoj vlade in zmanjšujejo njeno učinkovitost. De Mita je ob koncu govoril tudi o socialistu ter dejal, da je popolnoma upravičena njihova zahteva o zamenjavi v vodstvu vlade. Dodaja pa, da imajo demokristjani isto pravico kot socialisti potegovati se za predsedstvo. Na noben način na ni pojmljivo, zahtevati izključitev KD. največje italijanske stranke, iz vlade. omenjenem obdobju zagotovila zagrebška DMA. V sredo začetek pogajanj med založniki in tiskarskimi delavci RIM — Včer: j so se v Rimu v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe sestali predstavniki založnikov in tiskarskih delavcev. Na sestanku sta obe strani predstavili svoji stališči in se domenili, da se bodo pogajanja ob prisotnosti «pol-noštevilnih delegacija začela v sredo, 10. marca. Danes se bodo z založniki sestali tudi predstavniki novinarjev. nistre gospodarskih resorjev (seja je bila sicer že prej napovedana v zvezi z vprašanjem odpravnin) ter na tem sestanku obravnaval stanje, ki je nastalo. Kasneje je Spadolini še enkrat poklical Longa, ki je nato dejal, da se je predsednik vlade obvezal, da bo vlada umaknila predloge, ki jih je napovedal Andreatta. Tako se je tudi ta polemika umirila, vsekakor pa da.ie jasno sliko, da je stabilnost Spado-linijeve vlade zelo labilna in da je petstrankarska večina v resni nevarnosi ob vsakem, še tako majhnem prepihu. Medtem pa se nadaljuje razprava o reformi odpravnin. Na srečanju z ministri gospodarskih resorjev je Spadolini ponovno proučil vse predloge in definirali so predloge do zakonske reforme odpravnin «v skladu z načeli moderne socialnosti in z vladno pro-tiinflakcijsko politiko*. Ta stavek seveda ne pomeni nič, kar še enkrat potrjuje, da so tudi ob tem vprašanju težave znotraj vladne večine. To >ni nič čudnega, saj se spori med sindikati in konfindustrj-ci. oziroma razpon med stališči med predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev odražajo tudi v vladi. Tu pa so verjetno najbolj na prepihu prav socialisti, kar bi lahko sklepali iz včerajšnjega zasedanja strankinega vodstva, na katerem je PSI, prvič po dolgem času, poudarila nujnost soočanja s komunisti o vprašanju odpravnin, da pride v kratkem času do zakonske rešitve, ki bi omogočila resno reformo odpravninskega sistema in bi preprečila referendum za katerega je Democrazia prole-taria zbrala potrebne podpise. Tu je seveda vlada v precepu, saj bo morala, če hoče preprečiti referendum in torej bankrot svoje protiinflacijske politike nekako uskladiti" stališča sindikatov in delodajalcev, ki pa so še vedno diametralno nasprotna. Včeraj je zasedalo vodstvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. ki je izdelalo predloge za spremembo o-snutka, ki ga je pripravila vlada. Ti predlogi v bistvu višajo nekatere postavke vladnega predloga. Confindustria pa meni. da je že sam vladni predlog pretiran in da bi ga delodajalci ne zmogli ter da vsekakor ni v skladu z vladno politiko in še zlasti s 16 odstotki napovedane inflacije, pri kateri Spadolini še vedno vztraja. PO DEVETDNEVNIH SPOPADIH OB VZNOŽJU OGNJENIKA GUAZAPA najsodobnejšega orožja iz ZDA in prisotnosti številnih ameriških vojaških svetovalcev. Vlada je tokrat proti upornikom, ki so prvič sprejeli frontalen boj, poslala kar 9000 mož. Kljub temu ji ni uspelo, da bi strla uporniške sile. Po drugi strani so tndi uporniki prešibki, da bi lahko sprožili večje in odločilnejše ofenzive proti vladnim enotam. Zato obstaja samo možnost pogajanj med sprtima stranema, vsaka druga rešitev bi vodila v nesluteno tragedijo za revno prebivalstvo te srednjeameriške države. V iskanju miroljubne rešitve za salvadorski zaplet bi morale imeti odločilno vlogo ZDA, ki omogočajo ...........mm......................... ................ KLJUB IZRAZOM O IZRAELSKO-FRANCOSKEM PRIJATELJSTVU PALESTINSKO VPRAŠANJE GLA VNA OVIRA MITTERRANDOVIH POGOVOROV 1 IZRAELCI Francoski predsednik se je zavzel, da bi imeli Paleslinci svoj« domovino - Habibove težave zaradi Izraela V er.ezuelski zunanji minister Velasco je med svojim uradnim obiskom v Rimu položil venec pred spomenik Simona Bolivara (Telefoto AP) Uporniki razbili obroč Duartejevib elitnih enot Ameriška javnost se vedno bolj zavzema za miroljubno rešitev salvadorskega zapleta SAN SALVADOR — Po devetih dneh so se včeraj brez pravega zmagovalca končali boji ob vznožju ognjenika Guazapa. Približno 400 upornikov je brez večjih izgub prebilo obroč elitnih enot Duartejeve vojske in zapustilo osvobojeno ozemlje. Razplet tega doslej največjega oboroženega spopada med pripadniki uporniške fronte Farabundo Marti in režimsko vojsko ponovno dokazuje, da sedanji salvadorski vojaško - demokristjanski režim ni kos položaju in to kljub pošiljkam JERUZALEM — Kljub paradam, barvitosti in skrbno zrežiranemu sprejemu, ki mu ne manjka iskrene prisrčnosti, pa izraelska javnost jasno čuti. da je palestinsko vprašanje glavna ovira med seda- miku. »Sprejel sem povabilo, da obiščem Izrael, je dejal Mitterrand. ker za Francijo ni prepovedi, ker z vsemi govorimo skupni .jezik, po vsem tem vam bo razumljivo zakaj predlagamo domovino za Arab- njim prvim uradnim obiskom frar '■* v Gazi in Cisjordaniji. ki se ne coskega predsednika Mittenaitua v Izraelu. V svojem včerajšnjem Dosegu v knesetu jfe Mitterrand diplomatsko, a vseeno precej jasno povedal, kaj misli o palestinskem vprašanju in izgledih za njegovo rešitev. Poudaril je svoje staro prijateljstvo do Izraela, navedel je, kako je kot redki podprl campdavidski sporazum. kako se je uprl beneški deklaraciji EGS o Bližnjem vzhodu, ukinil francoski bojkot Izraela in pristal na francosko prisotnost v sklopu sil, ki bodo nadzorovale premirje na Sinaju po izraelskem u- Podpisan sporazum o iskanju nafte v južnem Jadranu ZAGREB — V prihodnjih štirih »etih in pol bo zagrebška delovna organizacija INA raziskovala nahajališča nafte in plina v srednjem {n južnem Jadranu skupaj z družbami Agip, Chevron in Texaco iz tt>A in Hispan-oil iz Španije. S po fp.um so včeraj v Zagrebu pod bivali predstavniki vseli družb. Tuji partnerji so se obvezali, da bodo vložili 49 odstotkov sredstev oziroma 170 milijonov dolarjev, preostala »iedstva pa bo v Včerajšnje srečanje Spadolinija i ministri gospodarskih resorjev (Telefoto AP) soorejo odreči svoji identiteti ju svoji zemlji*. Mitterrand je tudi omenil Palestinsko osvobodilno organizacijo in jasno povedal, da je dialog mogoč samo, če bodo vse strani pristale na neodtujljivo pravico no obstoju in se bodo odpovedale posredni ali neposredni vojni. Vsekakor pa je za Mitterranda nesprejemljivo enostransko določevanje meja. Glede usode Jeruzalema pa .je bil francoski predsed nik skrajno previden in meglen. V svojem odgovoru je premier Begin ponovil že znana stališča, da je PLO »teroristična* organizacija, s katero je dialog nemogoč, grobo je napadel razne arabske države, še bolj grob pa je bil do Sovjetske zveze in do komunizma, da je sprožil celo proteste komunističnih poslancev v knesetu. Kljub vsemu pa .je Mitterrandov obisk prelomnica v francosko-izrael-skih odnosih. Težko je napovedati, če bo Francija obnovila nekdanje vojaško sodelovanje, nedvomno pa bo krepkeje posegala v bližnje-vzhodna dogajanja. Glavna skrb pa še vedno ostaja nevarnost prehude zamere s strani Arabčev, ki so že najodločneje obsodili sedanji obisk. Pot od besednih obsodb pa do konkretnih ukrepov pa .je v arabskem svetu precej dolga, da ima Mitterrand še precej časa m manevrskega prostora. Kasneje se je Mitterrand z Be ginom in s predstavniki izraelskega generalštaba pozanimal o položaju v južnem Libanonu. Tudi ob tej priliki mu .je Begin govoril o palestinskih »teroristih*, ponovil stališče, da ne bo Izrael dovolil pokola libanonskih kristjanov in zaželel, da bi sedanja prekinitev ognja trajala v »neskončnost*. Sodeč po vseh dosedanjih znamenjih pa je prav Izrael tisti, ki že VRINJENCI PREVRATNIŠKE ORGANIZACIJE V KLEŠČAH POLICIJE /5 novih aretacij somišljenikov RB v Rimu V mrežo preiskovalcev je padlo kar osem uslužbencev prevoznega ministrstva RIM — Rimski urad Digosa je včeraj sporočil obračun dvodnevne protiteroristične akcije policistov v prestolnici. V samih 48 urah so agenti aretirali 15 domnevnih somišljenikov rdečil) brigadislov in odkrili štiri nove »brloge*. Sest domnevnih teroristov pripada tako imenovanemu militarističnemu vodu RB, ki je med drugim izvedel atentat na podkvestorja Simone ja, ostali pa so člani nič manj krvoločne skupine kriminologa Gio-vannija Senzanija. ki so ga aretirali januarja letos skupaj z drugimi desetimi pajdaši. Še zlasti je presenetila vest, da je med aretiranci kar osem uslužbencev prevoznega ministrstva, kar je izzvalo »presenečenje in nejevernost* med njihovimi kolegi. Med aretiranci je tudi nekaj sindikalistov, ki so bili že suspendirani. Dva sta bila tudi vpisana v KPI. Vloga teh nadvse »nesumljivih* domnevnih somišljenikov RB je bila predvsem v tem, da so za prevratniško organizacijo najemali »varna* stanovanja in ji posredovali kako informacijo. Med pomembnejšimi vrinjenci RB v javnih strukturah sodijo tudi uradnik telefonske državne službe SIP (ki se je morda dokopal do telefonskih številk in naslovov osebnosti. Iti jih iz varnostnih razlogov ni na telefonskem imeniku), neki naborni vojak (ki je bil nameščen v rimskem nabornem uradu) in delavec pri tvrdki za čiščenje in popravila stanovanj, preko katere se je včasih seznanjal tudi z značilnostmi stanovanj raznih uglednih osebnosti, ki bi lahko postale tarče teroristov. Preiskovalci ne podcenjujejo niti vloge profesorja matematike Giancarla Coste, ki je pred nedavnim poučeval v rimski kaznilnici Rebibbia, kjer je prihajal v stik z zaporniki. Costa je skupaj z nekaterimi drugimi aretiranci tudi med ustanovitelji prevratniške skupine «formazioni comuniste ar-mate*. Protiteroristična »čistka* v mestu ni prizanesla niti uradnici Marii Montesi, sestri znanega nogometaša Lazia. ki se je kot edina, razglasila tudi za »politično ujetnico* in noče odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika. V Veroni pa so medtem objavili dosedanji seznam aretiranih oseb v okviru preiskave o ugrabitvi ameriškega generala Doziera. Teh je kar 210, od katerih jih je bilo 133 prijetih po osvoboditvi Doziera, do katere je prišlo 28. januarja. Gre prav gotovo za presunljiv obračun, ki daje pravo razsežnost vojaško -političnemu porazu rdečil) brigadistov. Ob vsem tem pa ne gre zamolčati sicer redkih, a vendar perečih primerov kršenja pravic aretiranih oseb. Odvetnik Mattina je sodstvu prijavil primer ujetega delavca FIAT Giuseppa Di Biaseja, ki so ga aretirali 2. marca in čigar usoda je še sedaj neznana, saj odvetniku niso še dovolili, da bi se sestal z njim. Dejstvo .je še zlasti zaskrbljujoče, pravi Mattina, ob številnih interpelacijah in vprašanjih v parlamentu v zvezi z domnevnimi primeri mučenja in psihološkega pritiska nad zaporniki, ki so obtoženi teroristične dejavnosti. tedne in tedne pripravlja novo a-gresijo v južnem Libanonu. Tega se dobro zaveda tudi Reaganova administracija, ki je na Bližnji vzhod poslala svojega posebnega odposlanca Habiba. da bi skušal pogasiti tlečo žerjavico preden bi ponovno izbruhnil požar. Habibu pa kot kaže gre njegova misija slabo od rok zaradi nepopustljivosti Izraela. Priključitev Golana in represija proti tamkajšnjemu prebivalstvo). vmešavanje v Libanonu nred-vsem pa palestinsko in jeruzalemsko vprašanje so bili skupni-ime novalec vseh dosedanjih Habibovih pogovorov v Bejrutu, v Damasku in včeraj v Amanu. Bržkone se Habib in z njim Reaganova administracija dobro zavedata, da je glavna ovira pri odpravi sedanje napetosti prav zavezniški Izrael, a zaradi ameriških Židov in njihove- ga vpliva v ZDA, je skrajno vprašljivo. če bo Reaganovi administraciji uspelo spametovati Izraelce. JERUZALEM — Na sprejemu v čast francoskega predsednika Mitterranda je izraelskega premiera Begi«a sinoči obšla slabost, da so ga nemudoma odpeljali. RIM — Sovjetski veleposlanik v Rimu. Nikolaj Lunkov je včeraj sporočil, da v času, ko je italijanska mornarica prestregla nedaleč od Taranta podmornico na jedrski pogon, ni bilo v razdalji 200 kilometrov nobenega podobnega sovjetskega plovila V posebnem poročilu je napisal, da so bili v Moskva zelo presenečeni zaradi reakcij v Italiji, še posebej, ker italijanske oblasti nimajo niti enega dokaza, da so prestregle sovjetsko podmornico. obstoj s svojo vojaško pomočjo sedanjemu refcimu in imajo nad njim tudi odločilen vpliv. Reaganova administracija je sicer doslej vedno zagovarjala stališče, da ni mogoče začeti pogovore z uporniki, za katerimi naj bi se skrivali interesi Nikaragve, Kube in nasprotne velesile. Sodelavci ameriškega predsednika so vztrajno poudarjali, da je poraz fronte Farabundo Marti edina rešitev, ki bo omogočila trajnejši mir v Salvač-oru in zato tudi ni skoparila z vojaško pomočjo Duartejevemu režimu. Ameriška javnost pa je vsak dan bolje seznanjena z dramo salvadorskega ljudstva in tudi v ZDA se krepijo zahteve, naj Bela hiša prekine državljansko vojno in prisili sprte strani, da začnejo pogajanja. V tem okviru je ameriški kongres z veliko večino glasov že izglasoval poseben poziv predsedniku Reaganu. Vendar vse kaže. da Reagan ne namerava vsaj za sedaj upoštevati želje večine Američanov in pripravlja nov načrt vojaške in gospodarske pomoči Duartejevemu režimu. Po izjavah nekaterih njegovih bližjih sodelavcev bo v naslednjih dneh zaprosil kongres, naj odobri 135 milijonov dolarjev nove pomoči Sal-vadoru. Pri obrazložitvi teh izdatkov bo mogoče ponovno zagotovil, da bodo bližnje volitve v ustavodajno skupščino omogočile demokristjanu Duar-teju. da se osvobodi vpliva vojske in da začne s seriio družbenih reform, kar bo ublažilo razredni boj in pretrgalo korenike med vodstvom gverile in kmečkim prebivalstvom. To pa so računi brez krčmarja. U-porniške vile so si zagotovile že preveliko pod noro prebivalstva, poleg tega je velika večina salvadorskega ljudstva prepričana, da bodo volitve le groba farsa, ki ne bodo niti za ped premaknile sedanjega položaja, če ga že ne bodo še poslabšate. Čeprav se Duartejev režim na vse kriplie prizadeva, da bi ustvaril drugačno mnpn.ie o volitvah, je pyav včerai posebna studi iška skupina na univerzi v San Salvadoru izdelala posebno studi io. v kateri ie dokazala nasprotno. Vote.ve ne bodo zakonito in zato ne bodo na noben način legalizirale sedanjega režima. . "'“"""m.,.., im. ■niiimm........m. »»»»»,»»»»»»hihi«,»,.„»»»«»»„,»,, OSTRA ORSODRA ZLOČINSKEGA IZPADA Protest SFRJ pri belgijski vladi zaradi atentata v klubu Jugoslavija Jugoslovanski varnostni organi so pred dnevi obvestili belgijske oblasti o možnosti okrepitve dejavnosti sovražne emigracije ■ Sožalje belgijske vlade BEOGRAD — Ostra obsodba zločinskega izpada je bila eno osnovnih stališč včerajšnje seje zveznega sveta za mednarodne odnose. Potem ko so na predlog predsedujočega Miloša Minica z minuto molka počastili spomin na žrtvi terorističnega napada, so člani sveta poslušali poročila o razvoju položaja po vdoru teroristov v prostore kluba »Jugoslavija* v Bruslju. Poročali so namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Draško Jurišič, načelnik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Momči-lo Vučekovič in zvezni sekretar za informacije Ismail Bajra. Jurišič je seznanil svet. da so jugoslovanski varnostni organi pred zločinom v sredo dobili podatke o tem, da sovražna emigracija pripravlja teroristična in nasilna dejanja na jugoslovanske državljane — na nogometaše Crvene zvezde, ki so imeli v sredo tekmo z Ander-lechtom, na jugoslovansko veleposlaništvo, nekatera druga predstavništva in klube. Jurišič je dejal, da so imeli neposredne stike z belgijskimi varnostnimi organi in zahtevali, da preprečijo morebitna takšna dejanja. Vsa ta prizadevanja pa očitno niso dala rezultatov. Jurišič je tudi dejal, da so jugoslovanski varnostni organi v nenehnem stiku s pristojnimi belgijskimi službami. ki so zagotovile, da bodo naredile vse, da bi poiskale zločince. Prav tri' o bodo naredili vse, da takšnih in podobnih dejanj proti Jugoslaviji ne bo več. Momčilo Vučekovič je člane sveta spomnil na dejstvo, da je bilo od 30. marca lani do atentata v klubu «Jugoslavija» v sredo v Belgiji več protijugoslovanskih provokacij. Jugoslovanska stran je od vlade Bruslju zahtevala odločne ukrepe za preprečevanje teh dejavnosti. Jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Esad Cerič je včeraj ustno protestiral pri tamkajšnjem ministrstvu za zunanje zadeve. V odsotnosti ministra Tindemansa ga je sprejel glavni politični direktor ministrstva Alfred Kaen. Belgijski diplomat je atentat na jugoslovanske delavce označil kot najbolj podel zločin. V imenu belgijske vlade je izrekel sožalje ter zagotovil odločno preiskavo. Včeraj so v Bruslju zasedali tudi pristojni organi varnosti. Njihova naloga je, da za današnjo sejo vladi predložijo dodatne ukrepe nadzora emigrantskih skupin in bolj- šo zaščito jugoslovanskih uradnih predstavnikov v Bruslju, (dd) Pogovori Grliekova z japonskimi komunisti TOKIO — Član predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov, ki se na Japonskem mudi na povabilo CK tamkajšnje KP, se je včeraj sešel s predsednikom stalnega prezidija CK Japonske KP Kandzijem Mija-motom. Visoko priznanje Božidarju Jakcu PORTOROŽ — Slikar in grafik Božidar Jakac je kot prvi Jugo slovan postal redni član evrop ske Akademije znanosti, umetnosti in književnosti. Novico o izvolitvi je Božidarju Jakcu včeraj sporočil predsednik te aka demi.je Raimond Daudel. Član a k a de mi.je lahko postane priznan umetnik, ki je dopolnil najmanj 65 let. Do zdaj šteje evropska akademija 118 članov, med njimi je večina še živečih Nobelovih nagrajencev. Novica o izvolitvi za člana je našega umetnika dosegla v Portorožu, k.ier je na krajšem oddihu. Predstavniki mesta in hotela so danes pripravili slavnostno kosilo za Božidarja Jakca. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA IZGRADNJO HITRE CESTNE POVEZAVE MED PROSEKOM IN SESLJANOM začelo je že z deli brez vsakršnega dovoljenja Gre zgolj za «napako», ali pa za namerno dejanje? ■ Celotno zadevo sedaj proučuje pravna služba Kmečke zveze, ki bo pregledala vse možnosti za zaščito interesov posameznikov in celotne skupnosti Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE CGIL Vrsta pobud v spomin m stavko LIoydovih kurjačev iz leta 1902 Potujoča fotografska razstava . V Avditoriju predstava gledališčni, kov «La Contrada» - Drevi predavanje evropskega poslanca Arfeja DOKUMENT KZ 0 RAZLASTITVAH GLEDE HITRE CESTNE POVEZAVE «Ne nasprotujemo splošnemu napredku ne moremo pa sprejemati samih žrtev» Dokument je bil odposlan pristojnim oblastem ■ V sredo se je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je v glavnem razpravljal o občnem zboru organizacije Družba ANAS je na državni cesti 202 že postavila table (na sliki je tabla pri »Cerovcu* na Proseku) s katerimi naznanja začetek del za uresničitev načrta o hitri cestni povezavi med Sesljanom in Padričami Že večkrat smo podčrtali, kako pristojne oblasti gledajo na naše življenjske probleme in kaj nam odgovarjajo na naše zahteve, ko se borimo, da bi bile priznane naše najosnovnejše pravice obstoja in razvijanja na našem teritoriju. To vprašanje je posebno aktualno v sedanjem trenutku, ko nam našo zemljo odtujujejo z raznimi «jav-nokoristnimb razlastitvami, kot na primer za izgradnjo Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Banih in za uresničitev načrta o hitri cestni povezavi med Sesljanom in Padričami. V zvezi z uresničitvijo tega zadnjega načrta pa se je v prejšnjih dneh pripetil dogodek, ki ga z vso silo obsojamo. Milansko podjetje Plače Moulin, ki je prevzelo dela za uresničitev druge transe načrta za izgradnjo ceste med Sesljanom in Prosekom, ki bo potekala deloma po trasi obstoječe državne ceste 202, deloma pa vzdolž le-te, je namreč začelo z delom; z namenom, da bi izmerili in začrtali traso nove ceste so namreč njegovi uslužbenci posekali približno en meter široko traso od Proseka (po domače od »Cerovca*) proti Nabrežini in Sesljanu vzdolž obstoječe ceste, To pa so storili brez • vsakršnega dovoljenja: ustrezni dekreti o razlastitvah namreč še niso bili izdani; ravno tako podjetje, kakor tudi družba ANAS, ki dela nadzoruje, nimata seznama lastnikov zemljišč, ki jih bodo razlastili. Kljub temu pa je podjetje v prejšnjih dneh, ne meneč se na zakonske predpise, začelo delati. To je seveda sprožilo ostro reakcijo prizadetih ljudi, ki so se obrnili na našo strokovno organizacijo Kmečko zvezo. KZ je nato takoj stopila v stik z zgoniško občino (del načrtovane ceste namreč teče po ozemlju te občine), prišlo pa je tudi do drugih posvetovanj. Včeraj dopoldne so se na sedežu zgoniške občinske uprave srečali predstavniki občine, KZ, družbe ANAS in podjetja; na sestanku so predstavniki posameznih strank ponovili svoja stališča do tega vprašanja; omeniti gre, da je predstavnik družbe ANAS sicer priznal, da je podjetje storilo »napako*, ko je že začelo delati. Celotno zadevo sedaj proučujejo pravna služba Kmečke zveze, ki bo proučila vse možne poti za zaščito interesov tako zasebnikov, kot celotne skupnosti, ki jo ta razlaščanja ponovno prizadevajo. Pri vsem tem pa se sprašujemo, ali gre res za napako, ali pa za namerno dejanje Nekaj podobnega se je namreč zgodilo pred mesecem in pol v dolinski občini, zaradi česar se nam upravičeno vsiljuje sum, da je bilo to storjeno po- V dneh 14. in 15. februarja 1902. leta je prebivalstvo Trsta s splošno stavko podprlo boj kurjačev L-loydo-ve paroplovne družbe, ki so zahtevali izboljšanje nečloveških delovnih pogojev na ladjah družbe. Proti stavkajočim delavcem sta ostro nastopili žandarmerija in policija: pod streli pušk je na tleh obležalo na desetine ljudi. Štirinajst delavcev je bilo na mestu mrtvih, okrog petdeset pa jih je bilo ranjenih. Na ta krvav sindikalni dogodek izpred 80 let se bo tukajšnja sindikalna organizacija CGIL povrnila z vrsto pobud, ki jih bo uresničila v sodelovanju z deželnim inštitutom za študije in raziskovanja in z gledališko zadrugo »La Contrada*. Kakor sta povedala na včerajšnji tiskovni konferenci deželni tajnik CG IL Varin in predstavnica gledališke zadruge Crismani, so v programu naslednje spominske svečanosti; organizacija potujoče fotografske razstave o stavki Lloydovih kurjačev, ki bo obiskala vrsto tovarn in šol; šolski mladini bo namenjen tudi poseben nagradni natečaj; gledališka skupina »La Contrada* pa je naštudirala posebno predstavo z naslovom «1902 - kurjači*, s katero V sredo se je sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je v glavnem razpravljal o poteku občnega zbora organizacije, ki bo v nedeljo, 14. t.m., v Boljuncu, pod geslom «Za razvoj kmetijstva, za obrambo naše zemlje in narodnih ■ korenin*. Pripravil .je nredlog dnevnega reda organizacije in obravnaval teme, o katerih bo tekla razprava na tem letnem zasedanju naših kmetov. V ospredju, na žalost, je bilo seveda vprašanje razlastitev, ki nas no novno tako močno prizadevajo. Govor je tudi bil 6 urbanističnih problemih, ‘o kfrteti.iskT prdBIeriilfti-ki nasploh in o razvojnem načrtu KGS, v zvezi s katerim .je bilo poudarjeno, da ga je treba ures ničiti. Med razpravo niso izostala niti vprašanja zadružništva, akcij, ki jih je izpeljala Kmečka zveza in pa odnosov z javnimi upravami in političnimi silami. Glede kmetijske problematike pa je bilo močno poudarjeno, da je pri vseh krajevnih upravah malo razumevanja za te probleme; večkrat gre samo le za lepe načelne besede in izjave, ki na se praktično ne konkret' ziraio. šlo je torej za operativno sejo glavnega sveta naše strokovne organizacije, ki se mora v teh dneh, kakor tudi že mnogokrat v preteklosti, soočati s perečim vpraša njem razlastitev. V zvezi s temi je v prejšnjih dneh odposlala dokument županom, družbi ANAS, KGS. predsednikoma deželnega odbora in sveta, predsedniku deželne komi sije za prevoze, občinskemu in vladnemu komisarju, deželnemu od-borništvu za načrtovanje in za javna dela ter za kmetijsko - gozdarsko in gorsko gospodarstvo, v katerem izraža svoje stališče do problema razlastitev za gradnjo hitrih cest. V uvodu tega dokumenta je predvsem poudarjeno, da bodo te nove prometne infrastrukture ponovno hudo prizadele ne samo posameznike, temveč v prvi vrsti naše kmetijstvo, naš teritorij in ne nazadnje tudi našo ožjo in širšo narodnostno skupnost. Poudarja se nadalje, da kljub vztrajnim napo rom KZ za pravičnejši odnos pri- stojnih oblasti do našega terilorija te do danes še niso spremenile ne načina in ne prakse, ki so ju v vsej žalostni zgodovini povojnih razlastitev slovenske kmečke zemlje uvajale in ki sta bila in sta se osnovana na izključevanju naše j skupnosti od odločanja in izbir, čeprav se te nanašajo na naš živ-1 ljenjskj prostor. Tudi danes — je še zapisano v dokumentu — ko se načrtujejo o-gpmni posegi na teritorij, nam niso še'bila dana jamstva glede pravičnih odškodnin neposredno prizadetim lastnikom, glede trajnih protivrednosti prizadetim vaškim skupnostim in naši širši skupnosti. Poudarjeno je, da je KZ svoje načelne zahteve in stališča s tem v zvezi že posredovala vsem pristojnim oblastem ter zahtevala tudi sestanek z deželnim odborom, od katerega pa žal, še ni dobila pozitivnega odgovora, iz česar se daje sklepati, da so ta stališča in zahteve ponovno naletela na gluha ušesa. Zato je mnenje KZ in prizadetih lastnikov, da bo za uveljavljanje teh pravičnih zahtev potrebna širša enotnost in akcija vseh prizadeih, njihovih organizacij in tudi širše demokratične javnosti ter javnih uprav in vseh demokratičnih in političnih sil. Zahteve, ki jih KZ in z njo razlaščenci postavljajo, se nanašajo na pravično odškodnino, ki jo je treba izplačati pred začetkom del in v enem obroku; poleg agrarne vrednosti je treba razlaščencem izplačati tudi melioracijo površin, kakor tudi je treba zagotoviti tistim, ki bi to zahtevali, v zameno drugo zemljo, v primeru delne razlastitve parcele, če je razlaščeni del manjši od ene tretjine parcele (in tako neuporabljiv za smotrno uporabo), se mora razlastitelj obvezati, da odkupi tudi nerazlaščeni del parcele, če to zahteva lastnik; prizadetim vaškim skupnostim morajo pristojne oblasti, predvsem država in dežela, zagotoviti ustrezne protivrednosti za družbeno in gospodarsko škodo, prav tako gre zahteva KZ in razlaščencev po upravičenih in ustreznih protivrednostih predvsem kmetijstvu ter celotni naši širši skup- nosti za narodnostno škodo, ki jo bo ponovno utrpela zaradi odtujitve ogromnih površin zemlje. Ponovno krčenje narodnostnega teritorija je prav gotovo nadaljnji korak k družbenemu in gospodarskemu obuboža-nju in narodnostnemu propadanju naše skupnosti. Zato smo prepričani, je še poudarjeno v dokumentu KZ, da je upravičeno, ko zahtevamo, da se istočasno, ko se uresničujejo novi posegi na teritoriju, zagotovijo tudi ustrezne protivrednosti naši skupnosti, ki ji je treba omogočiti in zajamčiti družbeno-gospo-darsko in kulturno rast. Dokument se zaključuje z ugotovitvijo, da tako KZ, kot tudi v njej včlanjeni kmetje, ne nasprotujejo splošnemu gospodarskemu napredku, pri katerem se trudijo, prevečkrat zaman, izvajati enakopravno vlogo, mislijo pa, da ni mogoče zahtevati in pričakovati, da bi lahko še naprej sprejemali samo žrtve. v teh dneh gostuje po Furlaniji in ki si jo bomo lahko ogledali tudi v Trstu, in sicer jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 10.30 v Avditoriju. Na dan žena, v ponedeljek, 8. marca, bodo predstavo ponovili na sedežu Ancifap na Trgu Valmaura 9, in sicer ob 16.30 v okviru javne skupščine, na katero so povabljene vse delavke z našega območja. Pozneje bo «La Contrada* prenesla predstavo v Istro, pri čemer bosta sodelovala tukajšnji generalni konzul SF RJ in Unija Italijanov iz Istre in z Reke, nakar se bodo gledališčniki vrnili v Italijo in gostovali še v Benetkah, Mestrah, Trevisu in Rimu. V niz pobud za počastitev osemdesetletnice stavke Lloydovih kurjačev spada tudi predavanje z razpravo, ki ga bo imel drevi ob 18. uri evropski poslanec Gaetano Arfe, ki Danes na Opčinah sestanek z razlaščenci Kmečka zveza prireja danes ob 20. uri v mali dvorani openskega prosvetnega doma sestanek z Openci, ki jih bodo prizadela razlaščanja v zvezi z izgradnjo hitre ceste. Zastopniki naše osrednje kmetijske organizacije jih bodo seznanili z najnovejšimi načrti in z vsebino novih dokumentov, ki so jih prejeli v teh dneh o tem zelo perečem vprašanju. Kmečka zveza se priporoča za udeležbo. bo prikazal prizadevanja današnjega italijanskega sindikalnega gibanja, da bi ovrednotilo zgodovinski začetek in razvoj sindikalnih bojev v državi. Deželni svet izglasoval štiri nove zakone Deželna skupščina je na včerajšnji seji obravnavala in izglasovala štiri nove zakone. Pri prvem gre za normo, ki določa deželno pomoč za kmetijska posestva, ki jih je prizadel potres leta 1976. Zakon je bil sprejet soglasno. Sledila je razprava o normi, ki določa nova finančna sredstva za razvoj raziskovalnih dejavnosti in ribolova. Za normo so se izrekle vse svetovalske skupine, le predstavnik DP je glasoval proti. Z veliko večino glasov je bil sprejet tudi zakon, ki določa deželni prispevek za vzdrževanje prekvalifika-cijskih tečajev, ki jih posvečajo delavci, izrinjeni iz proizvodnje v industrijskih obratih v krizi. Tudi za to normo so se opredelile vse svetovalske skupine, le predstavniki MSI so se vzdržali. Na podlagi te norme bo deželna uprava nakazala za omenjene tečaje vsoto 500 milijonov lir. Četrti zakon daje na razpolago vsoto 3 milijarde lir za dveletje 1982-83 za okrepitev Središč za strokovno usposabljanje IRFOP. Tudi za ta zakon se je izrekla večina svetovalcev. Deželni svet se bo ponovno sestal v sredo, 10. marca. DANES V NABREŽINI Odprtje novega sedeža družinske posvetovalnice V Nabrežini bodo danes ob 17. uri odprli nov sedež krajevne družinske posvetovalnice, ki bo imela svoje prostore vedno v isti stavbi kot doslej. V novem sedežu, ki je sodobno opremljen, nameravajo v kratkem urediti tudi strokovno knjižnico, ki bo na razpolago vsem zainteresiranim, zlasti pa tistim, ki se redno poslužujejo uslug te zelo važne zdravstvene in socialne ustanove. POROČILI SINDIKATA TISKARJEV CGIL IN NOVINARJEV Sindikalni spor vZTT Danes triurna stavka uslužbencev - Solidarnost časnikarjev Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria V zvezi s sindikalnim sporom v Založništvu tržaškega tiska zaradi nameravanega odpusta petindvajsetih uslužbencev objavljamo danes dve sindikalni poročili. Prvo je izdalo pokrajinsko tajništvo sindikata tiskarskih delavcev CGIL po včerajšnjem sestanku z vodstvom ZTT, drugo pa novinarski kolektiv Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria po včerajšnji sindikalni skupščini. • * * Pokrajinsko tajništvo sindikata tiskarskih delavcev CGIL se je včeraj, kot napovedano, sestalo z vodstvom ZTT ob prisotnosti tovarniškega sveta, da bi obravnavalo problem napovedanih 25 odpustov. Na srečanju se je vodstvo ZTT o-mejilo na potrditev odpustov in ni predložilo nobenega načrta za sanacijo in okrepitev podjetja. Tovarniški svet je nemudoma sklical skupščino vseh uslužbencev, ki so po daljši razpravi napovedali za jutri triurno stavko od 9. do 12. ure kot prvi odgovor na ukrepe podjetja. Obenem so tudi potrdili, da se bodo strogo vzdrževali nadurnega dela. Tovarniški svet si je nadalje pridržal pravico do nadaljnjega ukrepanja, če ne bo iz-gledov za pozitivno rešitev vprašanja. V ponedeljek. 8., in torek, 9. marca, bodo uslužbenci na skupščinah posameznih oddelkov preverjali, aHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniininiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiMiiMtitniii SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Trebenski kulturni delavci prikazali lepo prireditev Predstava v počastitev mednarodnega praznika žen-sk - Umetniško zasnovan recital poezije in glasbe Članice in člani Združenja akti vistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, Zveze vojnih invalidov NOV in Društva slovenskih upokojencev so sinoči v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z lepo in prisrčno prireditvijo počastil5 mednarodni praznik žensk. Zaslugo za uspeh srečanja nosijo v prvi vrsti dinamični kulturni delavci KD Primorec iz Trebč, , P so številni publiki prikazali svojo ustvarjalnost in originalen pristop do naše novejše zgodovine v luči tragičnih ter obenem junaških dogodkov iz časa NOB. Posebno pohvalo zaslužijo mlade Tre-benke in mladi Trebenci za umetniško zasnovan recital poezije in glasbe, ki so ga prvič uprizorili ob 35-letnici postavitve vaškega spomenika padlim in 40-letnici ustanovitve OF. V tej zvezi so vse prisotne prevzela zlasti pričevanja in izpovedi trebenskih žensk o NOB, ki so bila napisana leta 1945 in ki so jih člani KD Primore: zbrali posebno za to priliko. Večer je sklenil nastop trebenskega mešanega pev- ..................................... KZE: sprejeli so sicer pomemben sklep vprašanje neupravljivosti pa še ostaja vsem namerno. \ ..................................................................................................m..umu Po dolgotrajni polemiki, ki je bila morda mestoma tudi posiljena glede na formalnostno naravo problema, so na sinočnj5 skupščini Krajevne zdravstvene enote končno odobrili sklep o vodilih glede imenovanja posameznih načelnikov tako strogo zdravstvene kot upravno - operativne veje KZE Glasovanje o sklepu, oziroma o njegovih posamičnih točkah, sploh ni bilo težavno, je pa {»kazalo določeno soglasje med misovsko skupino in neutrudnim radikalcem Busda-chinom, ko je šlo za izrazitev nasprotnega volilnega glasu ali pa vzdržan ja pri volilnem postopku. To je sicer značilno, ne more pa biti novost spričo dosedanje prakse pri delovanju upravnega odbora in skupščine KZE. Omeniti velja Busdachin predla- g. 1 odstop predsednika Pangherja , niso odpravili niti tedaj, ko je (KD) — a tudi MSI/DN hoče odstop predsednika in upravnega organizma sploh — in v isti sapi pohvalil opozicijske svetovalce KPI in LpT označujoč jih kot skoraj edine, ki omogočaj) delovanje zdravstvene enote; v določenem trenutku jim je pridružil, če se ne molimo, tudi demokristjane, čeprav je sicer o njih govoril skrajno kritično. Naj kratko ponovimo, kaj je bilo z uvodoma omenjenim sklepom: po polemikah, ki so relativno večino v KZE (KD, PSI, PSDI in SSk) spravile skorajda na rob krize, je skupščina sklep o kriterijih za imenovanje načelnikov posameznih služb sprejela, nakar or. se je izkazalo, da je v besedilu bila for-malnostna napaka, ki je zadolženi kvečjemu, da je miimitiiiiiiiiimiiiiiiiililiiiiiimiittiiiMmiiMiHtimiiiniitniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiimiiiu SKLEP JE BIL SPREJET NA SINOČNJI SEJI Brzojavka zgoniške skupščine za začetek razprave o zaščiti Občinski svet je tudi soglasno sprejel resolucijo o vpra-razlastitev, ki jih je sprožil načrt o uresničitvi hitrih cestnih povezav sanju Zgoniški občinski svet je na si-npčnji seji soglasno sklenil odposlati brzojavki predsedniku senatne komisije za ustavne zadeve Murmu-ri in poročevalcu o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji v isti komisiji Vernaschiju, s katerima se zavzema za takojšnji začetek razprave o zakonskem osnutku za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tem smislu bo odposlal brzojavki z naslednjo vsebino: »Občinski svet občine Zgonik poziva, da bi se končno začela razprava o zakonskih osnutkih o zaščiti Slovencev v Italiji in da bi tako v parlamentu prišlo do odobritve pravičnega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški ln videmski pokrajini dežele Furlanije - Julijske krajine.* Poleg tega, za našo narodnostno skupnost življenjskega vprašanja, je zgoniški občinski svet med drugim razpravljal še o enem problemu, ki je v sedanjem trenutku tako aktualen in izredno važen za našo manjšino; razpravljal je o problemu razlastitev, ki jih je sprožil načrt o izgradnji hitre cestne po vezave od Sesljana do Padrič. katere del bo tekel tudi skozi zgoniško občino. Beseda ie stekla o zadnjih dogodkih ki spremljajo uresničitev te infrastrukture; po ob širni razpravi .je bila soglasno spre jeta resolucije, s katero zgoniški občinski svet obrazložu.je svoje sta lišče do tega problema in v kateri postavlja nepreklicne pogoje pred dokončno odobritvijo predstavljenih načrtov. Zaradi pozne ure bomo sprejeto resolucijo objavili v iutri šnji številki našega dnevnika. SODNI EPILOG DOGODKA IZPRED DVEH LET NA PROSEKU Samo formalna obsodba za <črnega» pretepača Sodniki obsodili 22-letnega Silvana Dottija na eno leto ječe zaradi napada na antifašista s Proseka, a so mu kazen v celoti izbrisali Kruti fašistični napad izpred dveh let na Proseku, katerega žrtev je bil domačin Oskar Sedmak, je imel včeraj svoj sodni e-pilog pred tržaškim kazenskim sodiščem. Sodniki so napadalca. 22-letnega Silvana Dottija iz Ul. Čampo Romano 66, spoznali za krivega povzročitve telesnih poškodb in ga obsodili (ob enakovrednem upoštevanju olajševalnih in bremenilnih okoliščin) na eno leto zapora, kazen oa so mu v celoti izbrisali. Dogodek se je pripetil v nedeljo, 23. decembra 1979, zvečer na Proseku. ko je skupina mladeničev, v kateri je bil tudi Dotti, že precej okajena (še pred tem so pobalini popivali v Križu) zapustila gostilno »Pri devetih sestrah* in se napotila proti «Kržadi» ter med potjo vzklikala fašistična gesla. Sedmak je mladeniče opomnil, naj prenehajo z izzivanjem, v odgovor pa ga je Dotti — že nekajkrat je bil obtožen kraje in drugih manjših prekrškov — najprej nahrulil z žaljivkami, nato pa ga tudi fizično napadel s pestmi in brcami. Zaradi ran po obrazu in nogah se je moral domačin zateči v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom gležnja in mu izdali prognozo okrevanja v dveh mesecih, tri mesece pa ni mogel n$ delo. Napad je izzval takrat veliko o-gorčenje med domačini in vaškimi organizacijami.. Vsa antifašistična in napredna društva Proseka in Kcntovela ter antifašistični odbor iz Križa, rojstne vasi Oskarja Sedmaka, so ostro obsodili dogodek in zahtevali čimprejšnjo ugotovitev krivcev, senatorka in poslanec KPI Gerbčeva in Cuffaro pa sta naslovila na ministra za notranje zadeve in na ministra za pravosodje protestno brzojavko, v kateri sta zahtevala uvedbo ukrepov, ki naj bi onemogočili takšne izbruhe v Trstu. Na včerajšnji sodni obravnavi je zagovornik prizadete stranke odv. Štoka zahteval obsodbo mladeniča, prav tako je zahteval obsodbo, in sicer na eno leto zapora, javni tožilec dr. Coassin. Dotti jev branilec fašistični veljak odv. Giacomelli se je zavzel za amnestijo. Sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Brenči, je, kot rečeno, sprejel tožilčevo zahtevo (eno leto zapora), a je istočasno odredil, da se Dot-tiju kazen izbriše. 59-letnega Luigija Kardinke že osem dni ni bilo na spregled in njegovega 86-letnega svaka Dome-nica Veniera je začelo skrbeti kaj je z njim Ko je s pomočjo policije vdrl v njegovo stanovanje v Ul. Gatteri 46, je ugotovil, da je ležal mrtev na postelji. Sodni zdravnik je v potrdilu o smrti zapisal, da je bilo Kardinkovo truplo že v zelo razpadajočem stanju. Vzroke smrti bodo dokončno določili med obdukcijo, vendar vse kaže, da je šlo za naravno smrt. sedilo bilo izpostavljeno javnosti Radikalec L misovci v prvi vrsti • sirjoči okrog tega razpredli dolgovezno razpravo, tako dr se je treba vprašati, komu pravzaprav lahko služi večurna seja v takšnem neplodnem formalističnem slogu: tistim, katerim je delovanje KZE namenjeno, gotovo ne, očitno pa onim, ki jim ni po godu. da bi tak javnokoristni in nujni organizem lahko sploh v redu deloval. Formalizmi kot taki morejo temu samo škodovati in le še prispevaj,) k zaostrovanju neupravljivosti KZE, ki so ga npr. komunisti ostro obsodili s pripombo, da vodstva ne bodo več podpirali, če se njegova politika bistveno ne spremeni v korist krajevnega prebivalstva. skega zbora, ki je pod vodstvom Vilme Padovar. lepo zapel venček borbenih pesmi. Pred začetkom predstave je goste in občinstvo pozdravila Neva Lukež, predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, ki je govorila o pomenu osmega marca ter o nujnosti, da je treba ideale NOB ob vsaki priliki prenašati na mlade generacije. Govornica se je spomnila tudi prizadevanj naše narodnostn. skupnosti za dosego globalnega zaščitnega zakona, kar so na sinočnjem srečanju ponovno potrdili z brzojavko, ki so jo naslovi15 vsem pristojnir organom italijanskega parlamenta. Naj omenimo, da so se prireditve udeležili tudi predstavniki ZZB iz Sežane in pa konzul SFRJ v Trstu Nikolič. Kot smo ž< včeraj napovedali, so naša kulturna društva in pokrajinsko vodstvo ZŽI - UDI napovedali celo vrsto prireditev in shodov za 8. marec. Otvoritveni shod bo danes od 9.30 do 12.30 na Trgu Goldoni. V dopolnilo včerajšnjemu poročilu pa moramo dodati, da bosta v ponedeljek, 8. marca, v občinskem gledališču v Boljuncu spregovorili Tatjana Turko in Silvana Mond >. Kradi! sta na pokritem trgu Dve mladi prijateljici, 23-letna Rosina Braidic in 23-letna Tiziana Grava iz Ul. Valmaura 2, sta v torek zjutraj hoteli okrasti starejšo žensko, ki .je kupovala sadje in ze lenjavo na pokritem trgu. To na so opazili bližnji kupci, ki so dekleti blokirali in poklicali policijo. Zaradi kraje so ju nato aretirali in prijavili sodstvu. ali je res nemogoče ohraniti sedanjo zaposlitveno raven. Sindikat potrjuje, da je pripravljen sodelovati pri iskanju dogovorjenih rešitev in obenem zavrača vsakršno enostransko pobudo vodstva ZTT. * * # Novinarji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria so včeraj na sindikalni skupščini razpravljali o stanju v Založništvu tržaškega tiska po napovedi uprave o odpm stih 25 uslužbencev. Na skupščini je prišla do izraza velika zaskrbljenost zaradi te odločitve, še zlasti zato, ker prihaja do sklepa o odpustih v obdobju splošne krize, ko so možnosti nove zaposlitve odpuščenih uslužbencev izredno omejene. Ob tem novinarji poudarjajo nujnost, da se, v okviru podjetja in v širšem okviru, preverijo vse možnosti, da se zagotovi delovno mesto vsem sedanjim uslužbencem ZTT. Kar zadeva novinarje je bila na skupščini izražena pripravljenost, da se nemudoma preučijo vsi predlogi, ki bi jih sestavila uprava za omejitev stroškov v obeh uredništvih. Novinarji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria izražajo solidarnost tovarniškemu svetu in u-službencem Založništva tržaškega tiska ob današnji stavki in obvezujejo svoj sindikalni odbor, da zajamči, v obeh medijih, čim popolnejšo informacijo o vseh sindikalnih akcijah tovarniškega sveta. Ogoljufali so Tržaško hranilnico za 100 milijonov Tržaško sodišče je včeraj obsodilo pet oseb zaradi goljufije v škodo Tržaške hranilnice. 50-letni Giuliano Faganelli, 30-letni Giam-piero Lapilli in 41-letni Sergio Fon-tanot so bili obsojeni na 2 leti za-oora in pol milijona lir globe, 54-letni Piersante Ferrari na Doidru-go leto, f-8-letna «kneginja» Giusep-Dina Sartori pa na 3 leta ječe in 600 tisoč lir globe. Prvim štirim so v celoti izbrisali kazen. Sartori-jevi Da jo znižali na eno leto. Skupina le bila obtožena, da je za več kot 100 milijonov lir ogoljufala Tržaško hranilnico s tem. da ie prejemala denar v gotovim za čeke, ki so jih bili pred štirimi leti ukradli v neki banki iz Vareseja. Tri leta ječe za mladega tatiča Tržaški sodniki so spoznali 27-letnega Marina Ocovicha iz Ul Ba-seggio 1 za krivega tatvine v ob-težilnih okoliščinah in ga obsodili na 3 leta ječe in 200 tisoč lir globe, kazen pa mu znižali za eno leto in izbrisali globo. Mladenič je bil obtožen, da je 29. decembra 1980 odnesel iz stanovanja 62-let-nega Miljčana Daria Crocija številne predmete in približno 500 smaragdov v skupni vrednosti več kot ICO milijonov lir. Poleg njega je zaradi iste obtožbe sedel na zatožni klopi še 25-letni Bruno Pascul iz Ul. Flavia 12. Sodniki so ga oprostili, ker ni zakrivil dejanja. Včeraj zjutraj okrog 6. ure je 4C-letni mesar Edoardo Mozenic iz Rojana prekladal večji kos govejega mesa, ko mu je nenadoma spodrsnilo Mozenic je padel na kolena, pri tem pa sc je hudo poškodoval desno pogačico. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, ozdravel pa bo v 60 dneh. • Pripravljalni odbor zakona proti spolnemu nasilju vabi vse ženske na srečanje z razpravo na temo: »Spolno nasilje: primerjava med različnimi osnutki zakona*, ki bo jutri ob 18. uri v dvorani Di Vit-torio v Ul. Pondares 8. V Terezijanski četrti agenti zaplenili 20 kilogramov srebra Med preiskavo v nekem lokalu v Terezijanski četrti so agenti letečega oddelka pred dnevi odkrili večjo plastično torbo, v kateri je bilo med raznimi cunjami skritih kakih 20 kilogramov srebra, v vred nosti približno 10 milijonov lir. Šlo je za stare kovance, svečnike, pri bor in obrtniško zlitih ingotov, ki jih je neidentificirana oseba ver jetno pretihotapila iz vzhodnih dr žav. Ni izključeno, da gre za predmete, ki so bili ukradeni v Italiji, ka mor se sedaj vračajo, da bi jih predelali v okrasne predmete. Nekaj podobnega so agenti odkrili prav pred kratkim, ko so zaplenili večjo količino zlata, ki so ga preti hotapili v Italijo iz Turčije z na menom, da bi ga v Vicenzi predelali v prstane in zapestnice, nato pa spet preprodali na Vzhodu. Do podobnega odkritja srebrnine so a-genti iz Trsta že večkrat prišli. Takrat so ugotovili, da so jih pretihotapili v Italijo Romi. ki so kradli srebrne predmete v Romuniji in Bolgariji. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded IVAN STRAIN (VENČE) Pogreb bo jutri, v soboto, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice ,v dolinsko cerkev. Žalujoči sinova Stano in Dario ter hči Mila z družinami in vnuk Marino z družino Dolina, Lakotišče, Trst, Modena, 5. marca 1982 Dne 3. marca nas je zapustila naša draga OLGA GRUDEN vd. ZUCCA Pogreb bo jutri, 6. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Prisrčna zahvala zdravnikom in osebju I. kirurškega oddelka in družinskemu zdravniku dr. Giulianu Stincu. Žalujoči hčeri1 Elvira in Violetta, zet Giannl, vnuka Nico z Romy in Marino z Grazio, ljubljena pravnuka Lorenzo in Alessia, sestri, svaka in drugo sorodstvo. Trst, 5. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob šesti obletnici smrti našega ljubljenega LIVIJA JANKOVIČA se ga še vedno z žalostjo v srcu spominjajo Trst, 5. marca 1982 SVOJCI Tržaško gledališče na gostovanju v Istri Ljubljani in Zagrebu Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine bo drevi v Piranu uprizorilo igro Curzia Malaparteja *Das Kapitah, ki je kot znano doživela tako v našem mestu kot drugod po državi pomemben uspeh. Z isto predstavo, ki jo je odrsko priredil Mario Maranzana in režiral Franco Giraldi, bo tržaško gledališče do sobote, 12. t.m., gostovalo še v drugih istrskih središčih in to v okviru rednega sodelovanja med Unijo Italijanov za Istro in Reko in tržaško ljudsko univerzo. V nedeljo, 13. t.m., in v ponedeljek, 14. t.m., pa bodo «Das Kapitah uprizorili v Ljubljani in v Zagrebu in ti gostovanji se uvršča v že tradicionalno izmenjavo gledaliških predstav med našo deželo ter SR Slovenijo in SR Hrvaško. Med gostovanjem v Istri bodo člani tržaškega gledališča nastopili tudi na tamkajšnjih italijanskih šolah. Podpore za izseljence Deželni odbor je podaljšal do 30. Junija t.l. rok za predložitev prošenj za izredne podpore (še za 1. 1981) sinovom in hčeram izseljencev, ki se želijo redno šolati, oziroma obiskovati univerzo, kot tudi izseljencem samim in njihovim družinam, ki želijo obiskovati strokovne tečaje za poklicno usposabljanje. Pokrajinske uprave so v ta namen nakazale vsega 70 milijonov lir. Številke IVA že pripravljene Kmečka zveza opozarja vse tiste, ki so v njenih uradih zaprosili za številko IVA (numero di partita IVA), da je urad IVA te številke izdelal in jih zato prosilci že lahko dvignejo v prostorih Kmečke zveze (Ul. Cicerone 8/b, Trst). KZ obenem poziva kmetovalce, ki številke IVA še niso zaprosili, naj to storijo čimprej in se zglasijo na sedežu Kmečke zveze Razstave 1 Bambičeva razstava v «Peterlinovi dvorani* Slovenske prosvete (Ulica Donizetti 3 od 18. do 20. ure) se podaljšuje do 20. marca. V mali dvorani A. Sirk v Križu je odprta dokumentarna razstava «Pinko Tomažič in tovariši*. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 20. do 23. ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 5. marca BOGOLJUB Sonce vzide ob 6.37 'in Zatone ob L7.56 — Dolžina dneva 11.19 — Luna vzide ob 12.56 in zatone ob 3.48. Jutri, SOBOTA, 6. marca DANICA Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,3 stopinje, najnižja 4,8 ob 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 1016,4 mb pada, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicol Bezin, Ma-riarosaria Comunale, Federico Gon, Deianira Crisman, Nicholas Valentini, Michela Kanobelj, Martin Carli, Francesca Pozzi. UMRLI SO: 88-letni Giovanni Ro-della, 49-letni Tiziano Barzi, 49-letni Augusto Glavina. 83-letni Mario Na-sciguerra, 79-letni Guido Mosconi, en mesec star Cristian de Bortoli, 80-letni Giorgio Stavar, 75-letni Vit-torio Zemanelli, 83-letni Antonio Ventin. lih .SLOVENSKO *’GLEDAUŠČE V TRSTU Kulturni dom N. V. GOGOLJ ŽENITEV Danes, 5. marca, ob 16. uri (mladinski abonma) Jutri, 6. marca, ob 14. uri FRAN LEVSTIK Minister Gregor pa nič Izvaja ALOJZ MILIČ Danes, 5. marca, ob 10. uri v Avditoriju v Portorožu, ob 13. uri v Valdoltri S P D T VABI /SPDT\ SVOJE ČLANE NA 28. redni občni zbor ki bo danes, 5. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 20., drugo pa ob 20.30. Na sporedu bo predsedniško, tajniško, blagajniško, poročila načelnikov raznih odsekov. razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno. Vabljeni! Gledališča KOSSK1T1 Od torka, 9. marca, bo na sporedu komedija «La vita comincia ogni mattina*. Avtorja Terzoli in Vaime, režija Garinei in Giovannini. V glavni vlogi nastopa Gino Bramieri. Izven abonmaja, za abonente, razen v soboto in nedeljo, 20% popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole: ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10. Danes, 5. in jutri, 6. marca bodo v priredbi gledališča Verdi enourne plesne predstave za šolsko mladino s pričetkom ob 11.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, . UL Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Zgonik. Boljunec. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgonik. Boljunec NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgonik, Boljunec. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel. 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek, tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Seslja n: tel. 209 197: Zavije: tel. 213 137: Milje: tel 271 124 Na pedagoški akademiji v Ljubljani na smeri logopedija surdopedagogike je v torek, 2. marca 1982, z odličjem diplomirala MIRJAM KANDUT Cappella Underground 17,30—19.45— 22.00 cToro scatenato*. Ariston 16.30—19.00—21.30 «Mephi- sto». < Ritz 15.00 «La časa stregata*. Eden 17.30 «Assassinio sul Transsi-birian express». Grattacielo 15.30 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele». Nazionale 15.45 «Joe perversion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Počitek - zaprto. Anrora 16.30 «Fracchia, la belva u-mana*. Moderno 16.00 «Spiaggia di sangue*. Filodrammatico 15.00 «Pensione su-persex». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.00—17.00—20.30 «Bolero». Vittorio Veneto 16.30 «Asso». A. Ce-'°ntano in Edvvige Fenech. Mignon 16 30 «Una notte con vostro onore*. Za vse. Radio 14.30 «Bon appetit - La gran-de bocca di Odette*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «L’ultimo metr6». C. Denevue, Gerald Depardeau. Izleti Združenje Union Podlonjer Sv. I-van javlja, da bo odhod na izlet v Savudrijo 7. t.m., ob 9. uri z O-berdankovega trga (izpred sedeža Dežele). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu v Ul. Valdirivo 30 danes, 5. t.m., od 17. do 19. ure — telefon 64459 ali 732858. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZP1 (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - Ul. Crispi 3/n. telefon 730306. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68-441. Razna obvestila KD Slovan, Lipa in Primorec obveščajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade danes, 5. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Matere bivših učencev šole Karel Širok vabijo na večerjo ob priliki praznovanja 8. marca. Za informacije telefonirati na št. 911119. Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu mi nistrsko okrožnico št. 20, ki se na naša na premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/83. Rok za vlaganje prošenj zapade 18. marca. Zainteresirani učitelji lahko dvignejo obrazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4). KD Rovte-Kolonkovec priredi 7. t.m., ob 18. uri na sedežu društva v čast vseh demokratičnih žena «Družabni večer*. Govornica Nadja Pahor, svoje poezije bo brala M. Mijot. ZŽI Trebče in KD Primorec vabita na večer posvečen mednarodnemu prazniku žensk, ki bo v soboto, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo: otroci vrtca iz Trebč, mladinski zbor osnovne šole P. Tomažič, dramska, pevska in plesna skupina, učiteljišče A. M. Slomšek in ansambel Andromeda. Zveza žensk iz Nabrežine priredi v soboto, 6. t.m., ob 20. uri proslavo 8. marca v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nastopajo ženski pevski zbor Tabor z Opčin, nato sledi zabava s plesom. Slovenska skupnost priredi v nedeljo, 7. marca, ob 16.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu (Ul. Brandesia 27/11) javni posvet na temo: Gospodarski razvoj Trsta in življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Poročila bodo imeli dr. Zorko Harej, prof. Aleš Lokar in dr. Jože Škerk. Sledila bo razprava. Vljudno vabljeni! KD Lipa vabi na srečanje ob dnevu žena, ki bo v Bazoviškem domu v soboto, 6. t.m., ob 20.30. Na sporedu bo nastop učencev osnovne šole «P. Trubar*, glasbeni interme-zo in družabnost. KD Slavko Škamperle in Kulturno društvo Union vabita na ples, ki bo v soboto, 6. marca, ob 20.30 na stadionu «1. maj*. Ob drugi obletnici smrti mame oziroma žene Helene darujeta Robert in Drago 100.000 za SKD Tabor in 100.000 lir za ŠD Polet. Ob drugi obletnici smrti Helene Gantar se je z ljubeznijo in žalostjo spominjajo mama in svojci ter darujejo 20.000 lir za Dijaško matico. BILA JE V TRZISKEM PALAZIETTO VENETO Nadvse uspela Prešernova proslava v Tržiču ima velik pomen za Slovence, živeče v laškem ■v Prof. Karlo Cemic napovedal nadaljnje akcije v korist slovenske šole in vrtca v Ronkah - Nastop pevcev z Vrha in gledališčnikov iz Trsta Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Felice Krašovec v Ricmanjih št. 53. Toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM fiat 131 racing, 70 tisoč prevoženih krp,, v dobrem stanju. Telefon (040) 227-284. OSMICO je odprl Karlo Sancin — Dolina 360. Toči belo in črno vino. IŠČEM dvosobno stanovanje. Telefonirati na štev. 74-56-13. PRODAM avto Fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure. PRODAM LN citroen letnik 1979 (januar) prevoženih 27.000 km. Telefonirati ob urniku trgovin na št. 040/566191. MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krotka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah. PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki midi konkurenčna kotiranja In brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 PRODAM motor ducati «six dais 125» letnik 1979. Plačilo delno na obroke. Telefon 040/72 68-50 od 12. do 14. ure. OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino. PRODAM hišo z dovoljenjem za popravilo. Telefon 040/228390. PRIDNEMU človeku damo v najem vinograd v Grljanu (Miramar) po zelo ugodnih pogojih. Telefonirati od 6. do 8. in od 20. do 22. ure na št. 040/225973. AVTO A 112 elite skoraj nov proda Ivan Colja, Samatorca 53, telefon 040/229377. IŠČEM zidarskega delavca ali delavce s prakso za popravilo stare kmečke hiše iz kamna. Telefon 040/910142. 6.-14. marca ■ ■ TRŽAŠKI VELESEJEM na uti TRG DE GASPERI 1 1 BQilU camp URNIK: 15,30-20 (sob. in ned. 10-20) Vstopnina: 2.000 lir znižana: 1.500 lir «TJt®r D 6. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA NAVTIKE. JK ^ PRIKOLIC t Ji OPREME KAMPIRANJE Slovenci, ki žive v Laškem so v sredo zvečer do kraja napolnili dvoranico v tržaškem Palazzetto Veneto, t.j. dvorano, ki je last tržiške občine in v kateri so sko-ro vsak dan na sporedu predavanja, srečanja, razprave. Prišli so ljudje, ki bivajo v Tržiču, veliko pa je bilo tudi ljudi iz štarancana, Ronk, Foljana. Prišli so ljudje, ki imajo svoje otroke v slovenskem vrtcu in osnovni šoli v Ronkah, videli pa smo tudi veliko starejših ljudi, ki jih kdaj pa kdaj srečujemo na slovenskih prireditvah na Krasu ali v Gorici. Niso pa doslej imeli prilike, da bi se srečali na taki proslavi tu v Tržiču. Zato so bili tudi zelo zadovoljni. Nekateri starejši so nam povedali, da so bile v Tržiču doslej le tri slovenske prireditve in sicer tri gledališke predstave takratnega Slovenskega narodnega gledališča (Raztrganci, Deseti brat in Vdova Rošlinka) v letu 1954, kmalu po osvoboditvi. Takrat je v Tržiču delovalo tudi slovensko prosvetno društvo z več sto člani, takrat je obstajala v Tržiču tudi slovenska osnovna šola z več kot sto učenci. Potem .je šola usahnila, društvo je prenehalo z delom. Veliko let ni bilo nobenega srečanja. V zadnjih letih je bilo v Ronkah, kjer delujeta osnovna šola in vrtec nekaj šolskih prireditev, lani pa je bila v Ronkah Prešernova proslava. Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. ki .je priredila lansko proslavo, je poskrbela tudi za letošnjo. Uvodoma je predsednik te komisije prof. Karlo Černič poudaril važnost in pomen takih srečanj med Slovenci v Laškem. Dejal je tudi, da si morajo vsi Slovenci v teh krajih prizadevati, da bo prišlo do še večjega vpisa v slovenski vrtec in osnovno šolo, ki sta oba v Ronkah. Dejal je tudi, da uživa slovenska šola popolno podporo krajevnih občinskih uprav, saj skrbijo ronška, štarancanska in tržiška občina za vožnjo s šolskim avtobusom. Omenil je tudi prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za dosego globalne zaščite in obsodil tudi nekatere odklone raznih uprav, katerim smo bili priča v zadnjem času. Prof. čemic je omenil tudi, ds bodo akcijo za združevanje Slovencev v Laškem pospešili in da bodo v prihodnjih mesecih priredili posvet o tem vprašanju. Sledila sta nastop moške; i zbora Danica z Vrha, ki ga vodi Zdravko Petejan, in v- katerem poje tudi precej Kraševcev, ki stalno živijo v Laškem, ter prikaz lepljenke A-ceta Mermolje o procesu proti Pin-ku Tomažiču in tovarišem, ki so jo izvedli igralci Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Slovenci živeči v Laškem so do kraja napolnili dvorano v Tržiču Poročilo SSk V zvezi z vprašanjem smerokazov v Brdih nam je SSk poslala naslednje tiskovno poročilo:. «Pokrajinsko tajništvo SSk je na svoji seji dne 2. marca po izčrpnem poročilu pokrajinske odbornice Marije Ferletič ugotovilo, da so bili odstranjeni nekateri slovenski napisi na smerokazih na ukaz pokrajinskega predsednika prof. Cumpete, ne da bi odbor o tej zadevi bil sploh seznanjen. Odbornica Slovenske skupnosti je pri predsedniku protestirala in na zadnji seji pokrajinskega odbora formalno zahtevala v smislu sklepa SSk, naj se ponovno postavijo dvojezični napisi. Slovenska skupnost meni, da bo podobna samovoljna dejanja v tako delikatnih zadevah skrajno neodgovorna in izraz popolne neobčutljivosti do slovenske narodne skupnosti in da to predstavlja nedopusten odnos do strank, ki sodelujejo v pokrajinskem odboru.* Bo prišlo, po tem stališču SSk do kakega preverjanja? Komunistični svetovalci v krajevni zdravstveni enoti so poslali predsedniku goriške KZE in načelnikom skupin vprašanje v zvezi z vsedržavno zdravstveno službo (zakon št. 833 od decembra 1978), po kateri je država dolžna skrbeti za upravne dejavnosti na-mednarodni ravni (profilaksa v pomorskem in v zračnem prometu in na mednarodnih mejnih prehodih). Svetovalci trdijo, da mora vsak dogovor s tem v zvezi najprej odobriti skupščina KZE. Dodajajo pa še, da je odbor KZE z navadno večino glasov odobril dogovor s špediterji, da bi se posluževali higienskega laboratorija za pregled tranzitnega blaga. Podpisani komunistični svetovalci sprašujejo, če je vlada za to službo zagotovila finančno kritje, če ne bi dogovora s špediterji najprej morala odobriti skupščina KZE, kako bo deloval laboratorij in kako bodo uporabljali njegovo osebje. Svetovalci želijo ustna odgovor, da bi ne prišlo do zavlačevanja in da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiu ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO priredi danes, 5. marca, ob 20 uri v KULTURNEM DOMU v GORICI PROSLAVO DNEVA ŽENA V programu sodelujejo: otroški pevski zbor kulturnega društva Skala iz Gabrij, recitatorji goriške gledališke šole, folklorna skupina Lis Luzignutis, gojenci Glasbene matice iz Gorice, skupina za športno ritmično gimnastiko ŠD Dom iz Gorice, instrumentalni ansambel štandreški kvartet, moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore ter Nataša Pavlin - Peterinova z govorom o pomenu praznika. Ob isti priliki Ženski iniciativni odbor prireja razstavo grafik in risb Milene Stepančičeve ter goriških ženskih ročnih del. Otvoritev razstave bo v preddverju Kulturnega doma istega dne ob 19.30. Vljudno vabljeni! VPRAŠANJI SVETOVALCEV KPI Odbor KZE preskakuje odgovornosti skupščine Sredstva za zdravstveno službo ob meji mora zagotoviti država Nastopil je moški zbor Danica z Vrha SKUPŠČINA KONZORCIJA CAPO Težaven finančni položaj ustanove Letos spet 150 milijonov primanjkljaja Krile naj bi ga občine članice - V prihodnje naj bi konzorciju sproti odvajale del sredstev iz sklada Bucalassi trgovci na mejnih prehodih ne bi utrpeli škode. V drugi interpelaciji pa predlagajo, da bi skupščina KZE imenovala komisijo, v kateri bi sodelovali tudi župani pomembnih občin, ki naj sestavi predlog porazdelitve področja KZE na manjše enote. Njihovo ustanovitev preprečuje, poudarjajo svetovalci, nejasen politični odnos med strankami večine. Razstave V Kulturnem domu v Sovodnjah je odprta razstava fotografij Silvana Pittolija in Zdenka Vogriča. Na o-gled je vsak delavnik od 18. do 20. ure. V prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu pa je na ogled zanimiva razstava o delovanju društva v poročilih goriškega tednika Soča. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Finančni fK>Iožaj' Konzorcija "CA-FO se zaostruje. Tako bodo letos po predvidevanjih že spet ustvarili za okrog 150' milijonov ‘lir pnržanj-kljaja, ki naj bi ga iz lastnih sredstev krile občine, članice konzorcija. O tem in o nekaterih drugih vprašanjih je tekla beseda na zadnji skupščini predstavrikov članic, v torek zvečer, ki jo je vodil Dred-sednik ustanove, Colombi. Občine naj bi za kritj - primanjkljaja nakazale del sredstev iz skladov, ki jih prejemajo na podlagi čl. 54 dež. statuta ter del sredstev iz skladov Bucalossi. Pri tem velja zabeležiti, da so občine že- lani in tudi prejšnja leta poskrbele za kritje prečejšnjega primanjkljaja, da pa je opaziti precejšnjo nerazpoložlji-vost za nadaljevanje take prakse. Nekatere članice izpolnjujejo obveznosti s precejšnjo zamudo, oziroma jih sploh ne izpolnjujejo in tako prispevajo k zaostrovanju težav, je dejal predsednik Colombi. Eno od možnosti za sanacijo poslovanja u-stanove vidijo v rednem odvajanju dela sredstev, ki jih občine prejemajo v obliki urbanizacijskih prispevkov. O tem vprašanju, pravzaprav pa o odsto' u omenjenih sredstev, ki naj bi jih občim sproti odvajale v korist konzorcija, bo tekla razprava na eni prihodnjih sej. Še prej pa bo morala skupščina odobriti finančni proračun za tekoče leto, ki H predvideval, tako kakor smo že uvodoma zapisali, okroe 150 milijonov primanjkljaja, kar naj bi občine upoštevali pri sestavljanju lastnih osnovnih finančnih dokumentov. KONČNO NOV OBČINSKI ŠOLSKI AVTOBUS i V Sovodnjah imajo nov šolski avtobus. Prvo vožnjo je opravil že v ponedeljek, 1. t.m., v splošno zadovoljstvo otrok. Avtobus je nabavila občinska u-prava, deloma s sredstvi deželnega prispevka na osnovi čl. 54 deželnega statuta, deloma z najetjem posojila, velja pa skoraj petdeset milijonov lir. Z novim prevoznim sredstvom bo mogoče poskrbeti skoraj v celoti za prevoz šoloobveznih otrok, pred- vidoma pa naj bi služil tudi za prevoz otrok z Vrha in Gabrij, ki obiskujejo otroški vrtec v Rupi. Doslej je občinska uprava imela v najemu avtobus pokrajinskega prevoznega podjetja, za prevoz vr-hovskih otrok pa skrbi taksi. Z novim avtobusom naj bi prevoz otrok preuredili in s tem tudi nekaj prihranili na stroških. Na sliki: novi šolski avtobus med opravljanjem »vsakodnevne* službe. Skupščina je na torkovem zajedanju nadalje pooblastila upravni odbor, da v soglasju z občinsko upravo iz Foljana - Redipulje preuči in odobri izvršilni načrt za ojačanje vodovodnega omrežja v kraju Po-lazzo. Prvotni okvirni načrt je predvide val strošek v višini okrog 160 milijonov lir, pri izdelavi izvršilnega načrta pa je strošek narastel na preko 300 milijonov. Menda je načrtovalec vključil tudi nekatera dela, ki niso bila predvidena. Prav zato bo treba dokument, pred dokončno odobritvijo, podrobno preučiti. Torkovega zasedanja bi se moral udeležiti tudi načrtovalec sam, vendar je bil odsoten zaradi L,Jezni. Na pomanjkljivo delovanje nekaterih služb v konzorciju, kr.r po vsej verjetnosti ne gre prior 'i težavam finančnega značaja, sta opozorila doberdobski župan dr. Lavrenčič in predstavnik sovodenjske občine. Lavrenčič je dejal, da občani doberdobske in drugih občin že predolgo čakajo na izplačilo odškodnine za služnostne pravice prehoda na trasi vodovoda, kjer so lani opravljali oL.F-nr, zemeljska dela. Niso pa prejeli niti odškodnine za škodo, ki je bila napravljena na prvotni trasi. Predstavnik sovodenjske občine pa je opozoril ra nerazumljivo zamudo, kljub nič kolikim obljubam, pri izvedba del za ojačitev omrežja v Rupi. Izgovorov o finančnih težavah ne more biti, saj je občina že lani, v skladi- z dogovorom, nakazala polovico predvidenega stroška. Ob koncu seje je predsednik Colombi, na izrecno vprašanje dr. Lavrenčiča seznanil skupščino še z dosedanjimi ukrepi glede zagotovitve oskrbe z zdravo pitno vodo na območju doberdobske. sovodenjske in zagrajske občine. Z zadevo se sicer ukvarjajo na deželi, definitivnega načrta še ni, vendar se že nakazujejo nekatere možnosti. Tako naj bi vodovodno omrežje na območju omenjenih treh občin r v pajali iz zajetja rri Fari. Na torkovi skupščini so precej pozornosti name: 'i tudi obravnavi trenj in . sporov z uslužbenci. Natečaj za nove zborovske skladbe Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici razpisuje natečaj za skladbe za mešane, moške in ženske zbore, ki se ga lahko udeležijo slovenski zamejski skladatelji iz I-talije in Avstrije. Skladbe morajo biti izvirne, štiriglasne za mešani in moški zbor, troglasne za ženski zbor. Besedilo je prosto, vsekakor v slovenskem jeziku ali narečju po možnosti še ne uglasbeno in posvetne vsebine. Partiture je treba izročiti do 31. oktobra 1982 na ZSKD v Gorici. V žiriji so dr. Mirko Cuderman iz Ljubljane, prof. Štefan Mauri iz Nove Gorice in dr. Pavel Merku iz Trsta. Podeljeni bosta dve nagradi po 100.000 in 200.000 lir. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443, Razna obvestila PD Skala Gabrje priredi jutri, 6. marca, ob 19. uri proslavo dneva žena, ki bo na sedežu društva. Na programu so: recitacije, nastop gojencev glasbene šole iz Sovodenj, nastop animatorske skupine Jezero iz Doberdoba in priložnostni govor. Kulturno društvo Oton Župančič priredi jutri ženski praznik s tradicionalno večerjo in zabavnim programom. Rezervacije pri Marti v Klancu, tel. 34377. Ženski odsek kulturnega društva Jezero v Doberdobu priredi jutri, | 6. marca, večerjo za doberdobske' žene v gostilni Pri Ivici Peric. Sledila bo družabnost v prosvetni dvorani. Vodstvo združenja Pionierl volon-tari del pronto soccorso javlja, da je v teku včlanjevanje v njihovo organizacijo na sedežu v Ul. sv. Iva na 8 ob delavnikih. Ženski odsek KD Danica z Vrha prireja v soboto. 6. t.m.. družabno večerjo. Vpisujejo v trgovini jestvin Frandolič na Vrhu. Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 800 štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov (tudi že upokojenih) ter 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje morajo zainteresirani poslati na notranje ministrstvo v Rim najkasneje do 10. maja 1982 (srednješolci) ali do 10. julija 1982 (akademiki). Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na goriški prefekturi. S V TRSTU v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV In ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Kulturnem domu v GORICI Nikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEV popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih Režija STEVO ŽIGON V nedeljo, 7. marca, ob 16.00 ABONMA «NEDELJA* V ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 ABONMA «PONEDELJEK» Na predstavo Ženitev bodo u-deležence s Krasa pripeljali avtobusi po običajnem voznem redu. Kino h uriva VERDI 18.00-22.00 «Borotalco». Car-lo Verdone, Eleonora Giorgi. CORSO 18.00—22.00 «La pazza storia del mondo*. Barvni film. VITTORIA 17.30 - 22.00 «Confidenze porno di Sandra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 clnnamo-rato pazzo*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Amore sen-za fine*. Film Franca Zeffirellija. A urn (• uriva m oboliva SOČA 18.00—20.00 «Raj za kamioni-ste*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Samo enkrat se ljubi*. Jugoslovanski film 22.00 «Begunke». Nemški film. DESKLE 19.30 «Oktagon». Ameriški film. niiiiniiiitniiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiinti,iinmt«1iHnnimiK,ni.„iinlll,1H.i.Mll„111IlllllllllIlllllllllllMtllp V SREDO ZVEČER V TRŽIČU Za zapahi zaradi mamil skupina tujih državljanov Prijeli so enega francoskega in tri angleške državljane, pri katerih so našli 120 gramov kokaina ter večjo količino druge snovi, za katero domnevajo, da je heroin Orožniki iz Tržiča so v sredo proti večeru v Ulici Rosselli v Tržiču ustavili skupino tujih državljanov. Ob podrobnejši preiskavi so orožniki našli okrog 125 gramov kokaina ter večjo količino neke druge snovi, za katero upravičeno sumijo, da je heroin. 29-letnega angleškega državljana Michaela Rein-forda, 26-letnega Francoza Ivesa Antoina Drygueta ter njuni spremljevalki, 29-letno Janette Clarke ter 22-letno Janetto Allioson, obe sta angleški državljanki, so aretirali zaradi posesti mamila. Zaradi podobnega kaznivega dejanja ter zaradi kraje z obtežil-nimi okoliščinami, so nekaj ur kasneje orožniki aretirali mladoletnika B. R. iz Tržiča. Fanta so presenetili v trenutku, ko je nameraval sesti za volan opla, ki so ga neznanci pred kratkim ukradli 75-let-nemu Danteju Bottassu iz Porto-gruara. Vozilo so orožniki opazili v sredo zvečer, parkirano v Ulici Romana. Okrog 22. ure se je vozilu približal omenjeni mladoletnik in se hotel odpeljati. Ob natančnejši preiskavi so orožniki našli tudi približno 45 gramov hašiša, ki naj bi bil namenjen za osebno u-porabo. Prireditve V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri, v priredbi domačega kulturnega društva proslava mednarodnega ženskega dne. V kulturnem programu bo nastopil novoustanovljeni sovodenj-ski ženski zbor, ki ga vodi Rezi Marušič. Nastopili bodo tudi harmonikarji sovodenjske šole Glasbene matice, otroci domačega otroškega vrtca in recitatorji. Na sporedu je tudi priložnostni govor. Kulturnemu delu bo sledila družabna zabava. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr-žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387. ZAKON ŠTEV. 903 NI PRINESEL ZAŽELENE REŠITVE NAČELA 0 ENAKOPRAVNOSTI ŽENSKE PRI DELU SO ZAPISANA, A SO OSTALA BOLJ MRTVA ČRKA -v Zenske se zelo težko prebijajo v «deiovni cialno medicino in drugih ustanov, da svet» - Pobuda rimskega zavoda za sobi se s problemom temeljiteje spoznali Niti pred letošnjim osmim marcem se ne bomo mogli izogniti razpravi o vprašanju, ki je pravzaprav osnova vsakršnega pojmovanja enakopravnosti. Delo. pa četiidi mu ne dajemo nikakršnih moralnih ali splošno odrešujočih oznak, pa še vedno ostaja tisti pogoj, brez katerega ne more biti samostojnega, če že ne svobodnega človeka. Ne glede na njegovo kvaliteto ali zadoščenja, ki ga prinaša litemu, ki določeno delo opravlja, vsaj tisti minimum gospodarske osnove, da lahko reče, da vsaj svojim najnujnejšim potrebam in zahtevam zadosti. Samostojno delo oziroma plačano delo je seveda bilo toliko pomembnejše za ženske, ki so sicer vseskozi delale, le priznanja, ne besednega ne denarnega, niso dobile. Veliko časa so bila vsa prizadevanja ženskega gibanja dejansko osredotočena na zaposlovanje, oziroma izobraževanje žensk v prepričanju, da bodo vsa ostala vprašanja postopoma rešena, ko bodo ženske enakopravno vključene v delovni proces. Izkazalo se je, da ni tako: pr- vič, da se ženske zelo težko prebijajo v <(delovni svet» (iz raznih razlogov), drugič pa, da tudi enakopraven odnos na delovnem mestu tako imenovanega vozla, ki mu pravimo ženska problematika, ne razreši. Pokazalo pa se je tudi, da teorije, ki odklanjajo stalno zaposlitev za žensko (ne pa dela kot takega), češ da ima preveč negativnih Lep ekipni uspeh Američank - Ouariova na 9. mestu WATERVILLE VALLEY — Zahod-nonemškima sestrama Ireni in Marii Epple ameriški zrak očitno dobro de: včeraj sta namreč v veleslalomu zr svetovni pokal zabeležili še boljši uspeh, kot pred kratkim, ko sta osvojili zlato in bronasto kolajno. Tokrat jima je namreč pripadlo prvo in drugo mesto. Irene je že v prvi vožnji napovedala odločen naskok na prvo mesto, saj si je ustvarila lepo prednost, ki ji je zadostovala za bolj taktično drugo vožnjo, brez izrazitega tveganja. V drugi vožnji je najhujši napad na Ireno sprožila njena sestra Maria, ki je bila 13 stotink sekunde hitrejša od nje, toda prednost iz prve vožnje je Ireni zadostovala da je družinski «prepir» odločila v svojo korist. Izvrstne so bile tokrat spet Američanke, pa ne le zato, ker so dobile tretje mesto, ampak so poleg tega uvrstile kar pet svojih tekmovalk med dobitnice točk svetovnega pokala. Italijanke so tudi s tem nastopom potrdile nestabilnost svojih «stori-tev». Potem ko je Ouariova v prejšnjem rastopu osvojila izvrstno drugo mesto, je bila včeraj šele deveta. ostale njene rojakinje pa se ni nobena uvrstila bolje od 22. mesta. Quariovi lahko morda štejemo v dobro to. da je bila po prvi vožnji 18. in je torej v drugi prehitela kar devet svojih tekmic. 1. Lestvica vei«“=laioma: I. Epple (ZRNI 2’H”85 2. M. Epp’e (ZRN) 2’12’Tl 3. McKinney (ZDA) 2’12”92 4. Hess (Švi.) 2T3”R1 5. Nelson (ZDA) 2T3”77 6. Melanrier (šw.) 2’1.4”60 7. T.ancaster IZDA) 2’i‘1”62 8. Preuss (7DA) 2’1R”tW 9. Ouario (TL) 2’ivnq 10. Cooper (ZDA) 2’15”13 VČERAJ V AORONU Zmagoslavje Francije na mladinskem svetovnem prvenstvu v smuku AURON — Na prvem mladinskem Svetovnem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin je prišlo včeraj v smuku do pravega zmagoslavja Francozov, zlasti med dekleti. Med fanti je Francija osvojila namreč zlato kolajno, med dekleti pa vse tri. Lestvici sta bili taki: mladinke 1. Ouitet (Fr.) 1’40’’53 2. Hudry (Fr.) 1’40”66 3. Merle (Fr.) 1’40”81 4. Eder (Av.) 1’41”28 5. Barbier (Fr.) 1'41”22 8. Rocchetti (It.) 1’41”90 23. Leskovšek (Jug.) 1’45”86 itd. mladinci 1. Piccard (Fr.) 1’36’Tl 2. Krenn (Av.) 1’36”80 3. Hinterseer (Av.) 1'37”23 4. Holzler (ZRN) 1’37”29 5. Mader (Av.) 1’37”63 7. Scandarzan (It.) 1’37”83 29. Peternel (Jug.) 1’39”97 itd. Danes bo v moški in ženski konkurenci na sporedu veleslalom. ROKOMET SVETOVNO PRVENSTVO V ZRN «PIavi» za 1. mesto proti Sovjetski zvezi FRANKFURT — Jugoslavija bo na svetovnem rokometnem prvenstvu v ZRN igral proti Sovjetski zvezi za zlato kolajno. Pred včerajšnjimi borbami ver- jetno niti najbolj optimistično razpoložen v jugoslovanskem taboru ni mogel pričakovati podobnega razpleta. Jugoslovani so bili praktično do včerajšnjih izidov povsem odrezani od borbe za zlato kolajno. Zgodilo pa se je skoraj neverjetno! Jugoslovani so po predvidevanju visoko premagali Švedsko (30:19), Madžari so igrali le neodločeno proti Danski (19:19), Španija pa je celo premagala Romunijo (22:20) in tako bo Jugoslavija v finalu za prvo mesto igrala proti Sovjetski zvezi. V borbi za bronasto kolajno pa se bosta spoprijeli Poljska in Danska. Cividin uspešen RIM — V četrtfinalu italijanskega rokometnega pokala .je tržaški Cividin s 26:22 premagal moštvo OSTALI IZIDI Jacorossi - Wampun Teramo 39:34 Fabbri Rimini - Olivieri Foll. 24:23 Tekma Jomsa Rimini - Forts Bres-sanone bo na sporedu 10. marca. mm m Posnetek z odbojkarskega srečanja ženske D lige med Bregom in moštvom Gold Fassl PO DVEH TEKMOVANJIH V «ATLETSKI LICI 1982> Kakovost v glavnem ostala na lanski ravni Mlajši tekmovalci pa dosegajo razmeroma boljše rezultate od starejših ■ Individualni uspehi privlačujejo Dve dosedanji tekmovanji v «A-tletski ligi 1982» sta nudili prvo možnost primerjave z lansko prireditvijo, ki je bila organizacijsko in tehnično povsem enako postavljena. Organizacijsko je bilo letos tekmovanje bolj strnjeno, glede vzdušja na neki enaki ravni, z verjetno enako udeležbo, ki je ponovno pokazala, da je sodelovanje raznih šol odvisno v redkih primerih od načelnega pristopa in večinoma od tre- nutnih položajev. Pozitivna je bila vsekakor ugotovitev opazovalca, da mladi zelo radi tekmujejo v individualnem športu, kjer prideta do izraza le njihova moč in spretnost. Bilo je tudi več primerov zvezd niškega vedenja, dokaz, da so mladi izpostavljeni neusmiljenemu bombardiranju televizije. Zanimiv je tudi pregled zgolj tehničnih dosežkov, ki v poprečjih prvih šest v vsaki konkurenci vsebuje Razpredelnici za met krogle in višino: 1. 1981 6. Pop. 1. 1982 6. Pop. KROGLA 1. raz. Ž 8,00 6,65 7.22 9 50 6,95 7,82 1. raz. M 7,50 6,50 7.00 820 7.10 7,46 2. raz. Ž 8,40 7,25 7.90 8,92 7,32 7,85 2. raz. M 9,70 7,80 825 9,30 7.28 8,06 3. raz. Ž 10,65 8,05 9,04 10,85 8.15 9,26 3. raz. M 10,70 9,25 9,85 11,75 10,40 10,82 VIŠINA 1. raz. Ž 125 115 120,0 125 110 116,6 1. raz. M 120 115 118,3 125 115 117,5 2. raz. Ž 120 110 113,3 120 110 125,8 2. raz. M 135 120 126,6 125 120 121.6 3. raz. Ž 150 115 125,8 130 115 122,5 3. raz. M 150 130 138,3 150 135 144,1 NOGOMET V ZAOSTALEM SREČANJU 2. AL Zarja zanesljivo zmagala na Opčinah Bazovci so od prve do zadnje minute igrali odločno in zagrizeno Op. Supercaffe — Zarja 1:3 (1:2) OP. SUPERCAFFE’: Pecchiari, Volturno, Milani, Poda, Mezzaiira, Palermo, Savi, Manzin, Pitacco, Giovannini, Dagri. ZARJA: Pucer. Žagar, Grgič, Franko, Makor, Križmančič, Damjan Fonda (v 79. min. Tognc-lti), Benčič. Lenarduzzi, Sossi, Vojko Ra-žem, 12 Racman. STRELCI: v 24. min. Grgič, v 36. Lenarduzzi, v 43. min. Žagar (avtogol), v 89. min. Lenarduzzi. V zaostali tekmi .je bazoviška Zarja ponovno zmagala proti popreč-ni ekipi Opicine Supercaffe. Zar jani so tokrat igrali odločno in so se zagrizeno borili od prve do zadnje minute. Takoj po začetnem žvižgu so po budo sicer prevzeli domačini, ki pa so igrali preveč živčno, tako da Bazovci nisb imeli pretežkega dela in so s hitrimi protinapadi posku- MtiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiif 1111111111111 m n n um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiii KOŠARKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Vilfan (44 točk) navdušil Sežance Iskra Olimpija je po pričakovanju, toda s težavo premagala Kraškega zidarja - Med domačini odličen Kobe (37 točk) Kraški zidar — Iskra Olimpija 104:110 (55:65) KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Buršič 2 (2:3), Brezec 18 (2:2), Šupič 16 (2:4), Tirič, Gvardjan c 8 (2:2), Polanec 15 (3:7), Kobe 37 (7:8), šegš 4, Jovanovič, Dautovič 4. ISKRA OLIMPIJA LJUBLJANA: Golc 4, Brodnik 12, Subotič 25 (3:4), Jelovac 10, Vilfan 44, Vujačič 11 (1:2), Grgin, Kompara 4 (2:2). SODNIKA: Lozič iz Nove Gorice in Kokalj iz Pirana. ON: Kraški zidar 17, Iskra Olimpija 27. PON: Vilfan (13), Brezec (25), Vilfan (38). GLEDALCEV približno 300. Včeraj sta rc v Sežani v prijateljskem srečanju pomerili domači Kraški zidar in ljubljanski prvoligaš Iskra Olimpija. Po pričakovanju so seveda zmagali gostje, le ti pa so se morali pošteno potruditi, da so lahko strli odpor požrtvovalnih domačinov, ki jih je za to priložnost okrepil član Iskre Olimpije Polanec (Radovanovič ni dobil do voljenja cd vojaških oblasti, da bi lahko nastopil v Sežani;. Tekma se je začela z dokajšnjo zamudo, ker so gostje ostali brez dresov. Kaže, da mučno čakanje na pričetek tekme ni vznemirilo samih gledalcev, temveč tudi same Ljubljančane in med le-temi še posebno veterana Jelovca, ki je moral že v 13. minuti z igrišča zaradi petih osebnih napad (poleg tega pa se je še nešportno obnašal). Po srečanju pa se je Jelovac takole o-pravičil: »Veš, star sem, živci mi popustijo.* Srečanje je bilo na splošno dopadljivo. Za pravi «show» pa je poskrbel razigrani Peter Vilfan, kj je polnil nasprotnikov koš iz vseh položajev, obenem pa postregel občinstvu s pravo ekshibicijo »zabivanja žoge* v koš. Pri domačinih pa se je razigral Kobe, ki je dosegel kar 37 točk. ♦Zadovoljen sem z igro svojih fantov in še posebno z izidom,* je po tekmi dejal trener Kraškega zidarja Jurič. (B. Lakovič) POKAL PRVAKOV Zmaga Partizana Partizan — Panathinaikos 98:83 (46:46) BEOGRAD — V nadaljevanju finalnega dela košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je beograj- ski Partizan doma po pričaKovaniu premagal skromno peterko Pana-thinaikosa iz Aten in tako ohranil še teoretske možnosti, da se uvrsti v superfinale. Slovenska liga 2 — Zahod IZIDI 13. KOLA Lesonit - Cerknica neod. Postojna - Koper 84:79 Jesenice - AET 69:63 Vrhnika - Gostol 61:78 Lokainvest - Radovljica 50:51 LESTVICA 1. Gostol 20; 2. Postojna 20; 3. Jesenice 18; 4. Cerknica (ima tekmo manj) 18: 5. AET 16; 6. Koper 14; 7. Radovljica 10; 8. Vrhnika 6- 9. Lokainvest 4; 10. Lesonit 1. PRIHODNJE KOLO (6.3.) Cerknica - Lokainvest, Radovljica ■ Vrhnika; Gostol - Jesenice; AET -Postojna; Koper - Lesonit. (Roner Vladimir) Tirensko morje — Jadran RIM — Letošnje mednarodno kolesarsko tekmovanje od Tirenskega do Jadranskega morja bo na sporedu od 13. do 18. marca. šali ukaniti domačega vratarja. Proti sredini polčasa so Openci silovito pritisnili, toda v 24. min. je Grgič s prostega strela presenetil njihr, ega vratarja. Po tem golu so Openci poskušali izenačiti in so se zato še bolj izpostavili protinapadom Zarjanoy, ki so si zapravili lepo priložnost z Damjanom Fondo. Vendar je prav Fonda le nekaj minut zatem po lepi osebni akciji podal izreden predložek Lenarduzzi-ju, ki .je drugič zatresel mrežo Opencev. Ko je vse zgledalo, da bo Zarja nadigrala nasprotnika, na so domačini zmanjšali zaostanek, potem ko je Žagar nesrečno odbil žogo v lastna vrata. V drugem polčasu se igra ni spremenila. Opicina .je še naprej napadala, vendar ni resneje zaposlila Pucer ja. ki je moral pose či le proti koncu tekme, da reši svojo mrežo. Minuto pred koncem pa .je Lenarduzzi s krasnim zadetkom postavil končni izid. Najboljši v vrstah Zarje so tokrat bili Pucer, Žagar, Ražem in Lenarduzzi. Big Urugvaj prvi v Kalkuti KALKUTA — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju za pokal Nehruja je v finalu Uru-gvai z 2:0 (1:0) premagal Kitajsko. Na turnirju sta nastopili tudi Italiia in Jugoslavija, ki pa se nista posebno izkazali. ČSSR izenačila v Braziliji SAO PAULO — Češkoslovaška državna nogometna reprezentanca .je v prijateljskem srečanju izenačila proti Braziliji (1:1). Za Brazilce je bil uspešen Žico v 48. min., za goste pa je izenačil Berger prav ob koncu tekme. Srečanje si .je ogledalo kar 107 tisoč ljudi, ki so izžvižgali brazilsko reprezentanco, ki je le na trenutke pokazala dopadljivo igro. Na drugi strani pa je Češkoslovaška, ki je nastopila v precej prenovljeni postavi, trdila, da bo eden od protagonistov na bližnjem svetovnem prvenstvu. Beckenbauer se poslavlja BONN — Franz Beckenbauer. e den doslej najboljših zahodnonem ških nogometašev, je včeraj izjavil. da dokončno zapušča nogomet. Beckenbauer trenutno igra pri Ham- Na farmacevtski fakulteti tržaške univerze je včeraj diplomirala VIDA LEGIŠA Svoji odbojkarici iskreno čestita ŠD Sokol burgu, in sicer od svojega povratka iz ZDA leta 1980. Deial je, da bo sicer v sili še vedno na razpolago svoji ekipi, seveda ko okreva no poškodbah, ki ga zadnje čase pestijo. Poslovilno srečanje pa bo Beckenbauer odigral 1. junija. NAMIZNI TENIS Sestavljena italijanska ženska reprezentanca RIM — Italijansko žensko državno namiznoteniško reprezentanco, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja v Bolgariji, bodo sestavljale Tržačanka Marina Cergol, Glo-ria Zampini in Licia Vignola. AVTOMOBILIZEM LIZBONA — Francoz Michele Mouton (au'i4)je po drugi etapi prevzel vodstvo na avtomobilskem rallyju po Portugalski. DANES V RIMU Italijani z Britanci v Davisovem pokalu RIM — Včeraj zjutraj so v Rimu izžrebali nasprotnike za mednarodno teniško srečanje Davisovega pokala med Italijo in Vel. Britanijo, ki se bo začelo danes v Rimu. Srečanja bodo potekala tako: DANES Panatta - Mottram Barazzutti - Lewis JUTRI Panatta in Bertolucci - Jarrett in Smith V NEDELJO Barazzutti - Mottram Panatta - Lewis V' italijanskem taboru z izidom žrebanja niso preveč zadovoljni, saj so si želeli, da bi imel Panatta v prvem dnevu lažjega nasprotnika, t.j. Levvisa, ker je Mottram trenutno v sijajni formi. Italijani pa se dobro zavedajo, da bo ključna točka tega srečanja predvsem nastop dvojic, saj vse kaže, da bodo Britanci po prvem dnevu vodili že z 2:0, izid 1:1 pa bi bil za Italijo že predmet velikega zadovoljstva Italijanska ekipa je v tem srečanju posebno motivirana, saj je doživela pred letom dni prav proti I Britancem hud poraz. SMUČANJE VČERAJ NA PIANCAVALLU Uspeh Pečarja in Gerdolove Na šolskem prvenstvu liceja Prešeren sta osvojila prvi mesti Včeraj je bilo na Piancavallu šolsko smučarsko prvenstvo liceja F. Prešeren iz Trsta. Tekmovanje, katerega se je udeležilo zadovoljivo število dijakov, manj pa dijakinj, je potekalo v lepem vremenu, vendar pa na progi, ki ni bila ravno ideal- miiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiniiiiMiiHiii 1. - 2. - 3. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 X 1 2 X X 1 1 2 X 1 MiiiiiiniiniMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||iiiiiiiiiiiiii|l,|„„„ll|„|,|„llu„ll|llllllllllllllllllllllllllllllllvlllll|lll KOŠARKA V MLADINSKIH PRVENSTVIH Tokrat dva slovenska derbija Jutri Bor-Sokol (kadeti), v nedeljo pa Bor-Kontovel (propaganda) MLADINCI V zadnjem kolu mladinskega prvenstva imata tako Bor kot Polet lepo priložnost, da uspešno skleneta prvenstvo. Borovci jurišajo na zmago proti Stelli Azzurri, ki je glede na svojo vrednost zadovoljivo opravila svojo, nalogo. O-penci bodo gostovali pri Libertasu in bi morali osvojiti zmago, seveda, če bodo nastopili v popolni postavi. SPORED 10. IN ZADNJEGA KOLA Libertas - Polet (7. 3. ob 8.30 na Vrdelski cesti); Saba - Inter 1904; Bor - Stella Azzurra (7. 3. ob 10.00 na stadionu «1. maj). KADETI V kadetskem prvenstvu bo tokrat na sporedu slovenski derbi med Borom in Sokolom. V prvem srečanju so zmagali «plavi», ki so tudi tokrat favorizirani, predvsem zaradi višinske razlike in fizične premoči. S svoje strani pa bodo sokolovci storili vse potrebno, da prekrižajo račune domačinom. SPORED 14. KOLA Bor - Sokol (6. ob 16.30 na stadionu «1. maj*): Don Bosco A -Inter Milje; Stella Azzurra - Inter 1904; Ferroviario B • Ferroviario A; Prevenire - Don Bosco B. «PROPAGANDA» Tudi v prvenstvu «propaganda» bo slovenski derbi med Borom in JttHMBBr 5.. . -C '»A. . Enajsterica Zarje Je včeraj v zaostali tekmi proti Opicini Supercaffe zasluženo osvojila novi prvenstveni točki. Na sliki: postava bazoviške Zarje Kontovelom. Po našem mnenju sta si, moštvi enakovredni, zato si ne upamo drzniti predvidevanja. Menimo pa, da bo srečanje zelo zanimivo. SPORED 11. KOLA SGT - GMT Inter 1904 - Inter Milje; Bor Kontovel (7. 3. ob 8 30 na stadionu (1. maj*); Ferroviario - Ricreatori; Servolana - Don Bosco B; Don Bosco A - Saba. Cancia MINIBASKET Dom — Ardita B 25:16 (10:4) DOM: Degrassi 2, Sturma, Sošol 6, Klemše, Čavdek 2, Cej, Pahor 4, Cibič 11, Kranjac, Ambrosi, M. Pisk in G. Pisk. Proti drugi ekipi goriške Ardite so se morali Domovi «minikošar-karji* pošteno potruditi, da so lahko kot zmagovalci zapustili igrišče. Domovci so tekmo začeli odlično in si hitro pridobili dokaj visoko prednost. V nadaljevanju pa jih je ta prednost malo uspavala, kar so nasprotniki izkoristili ter se nevarno približali. V končnih minutah pa je slovensko moštvo le igralo, kot zna in tekmo zasluženo osvojilo. (V. P.) ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča — AGI 3:0 (8, 10, 12) SOČA: Černič, Zotti, E. in A. Maraž, Ferlai, Conzutti, Carli, Kovic, Visentin, Devetak. Zavadlav. V tekmi proti ekipi AGI so slovenska dekleta igrala dokaj odločno, čeprav so v začetku pokazala nekaj živčnosti, ki je bila tudi razumljiva, saj so letos prvič nastopila v prvenstvu. Mossa — Soča 3:0 V drugi tekmi, ki je bila v Loč-niku proti Mossi, pa je bila igra odbojkaric Soče slabša, tako da so doživele prvi prvenstveni poraz. (I.F.) «Under 15» za dekleta Dom — Tradlcart 0:2 (7:15, 6:15) DOM: Diana Mulič, Lara Bensa, Karmen Kocjančič, Silvana Humar, Elena Humar, Kristina Degrassi, Roberta Plet. Tudi v drugi tekmi prvenstva «Under 15» so Domova dekleta izgubila. Poraz je bil sicer neizbežen, saj se je ekipa Tradicarta pokazala kot zelojmlobro uigrana celota, proti kateri se začetnice, kot so do-movke, niso mogle enakovredno kosati. Porazi so pač davek, ki ga morajo plačevati novinci. V letošnjem letu bo nedvomno porazov d(*ti, kar pa mladih domovk ne sme potreti. Nasprotno! To jim mora vliti trdno voljo do izboljšanja, kar pa se da doseči samo s pridnim in trdnim delom. Konec koncev ima udeležba v letošnjem prvenstvu kot edini cilj to, da si naše igralke naberejo potrebnih izkušenj za uspešnejše nastope v naslednji sezoni. (Vili Prinčič) ATLETIKA Prispeli so tudi Sovjeti MILAN — Včeraj je prispela tudi sovjetska reprezentanca, ki se bo udeležila letošnjega evropskega dvoranskega atletskega prvenstva v Milanu (na sporedu bo jutri in v nedeljo). Poleg sovjetske je prispelo še sedem drugih ekip, med temi tudi jugoslovanska. Organizatorji pričakujejo za danes prihod še zadnjih atletov, tako da bo na mestu vseh 22 reprezentanc, ki so se prijavile za nastop na tej veliki prireditvi. Nov nasprotnik za Rodrigueza RIM — Namesto Jugoslovana Mikana Popoviča (ki ima luksembur ško licenco) se bo pomeril z evropskim boksarskim prvakom težke kategorije Francozom Rodriguezom Španec Evangelista. 2. 2. 4. 5. 6. 7. na, saj je trenutno sneg na Piancavallu precej poledenel. Tekmovalci so se pomerili na nekoliko skrajšani slalomski progi (na kateri so opravili do največ tri vožnje, za lestvico pa je štel najboljši čas). Lestvica tekmovanja je bila taka: 1. Giani Pečar Aleksander Sedmak Pavel Starec Peter Župančič Miha Samsa Štefan Schillani Dimitri Vecchiet 7. Boris Žerjal 7. Robert Devetak 10. Borut Pahor 11. Marko Kojanec 12. Andrej Kostnapfel 13. Aljoša Gašperlin 14. Devan Cesar 15. Robert Kovačič Dekleta so tekmovala na isti progi kot fantje, dosegla pa so take rezultate: 1. Ivana Gerdol 2. Tanja Kuret po 0”7 3. Jana Veljak 1”0 Med našimi dijaki smo opazili več dobrih smučarjev, ki dobro krmarijo smuči med vrati, zlasti pa so se izkazali s svojo borbenostjo. Prav pomanjkanje večje borbenosti pa je označevalo nastop deklet, ki imaio dobro tehniko, vendar pa bi v moški konkurenci (tekmovale so na isti progi) zaradi manjše zagrizenosti dosegla slabše uvrstitve. (Npr. zmagovalka bi se med fanti uvrstila šele na 15. mesto.) Tekmovanje je bilo dober preizkus smučarskih sposobnosti naših tržaških lice.icev pred njihovim nastopom na slovenskem medšolskem prvenstvu. po 0"4 0”4 0”5 0"6 0”8 0"9 0"9 0"9 ro 1"5 1”6 1”7 3"2 4"0 Evropski pokal BOLOGNA — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za evropski pokal v Scali nad Bologno bo nastopilo devet držav, med temi tudi Italija in Jugoslavija. KOŠARKA Italija - Ali Starš RIM — 17. marca bo v Pescari mednarodno žensko košarkarsko srečanje med italijansko državno reprezentanco in vrsto Ali Starš. Italijanske reprezentantke se bodo zbrale v Pescari že dva dni prej, da bi se pripravile na to tekmo TENIS Turnir v Firencah FIRENCE — Od 7. do 12. aprila bo v Firencah mednarodni mladinski teniški turnir, na katerem bodo nastopile mladinske reprezentance Švedske, Švice, Madžarske, Grčije, Španije, Jugoslavije in Italije. ■v..• :.■ -.. • ' ‘ " Danes igra za vas m 4 Duško Jelinčič Duško Jelinčič (letnik 1953) je svojo športno aktivnost začel pri Boru, kjer se je bavil z atletiko, odbojko in košarko. Precejšnje zadoščenje pa mu je prinesel šaii, kjer se je že leta 1971 uvrstil v 2. državno kategorijo in je z uspehom nastopal na številnih mladinskih državnih prvenstvih. Ne gre pa prezreti njegove dejavnosti v jamarstvu in v planinstvu, kjer je zlasti hvale vredno njegovo mentorsko delo z mladino. Ascoli — Cagliari 1 Bologna — Aveilino 1 Catanzaro — Como 1 Fiorentina — Roma 1 Iuter — Milan 1 Juventus — Torino 1 Napoli —■ Cesena 1 Udinese — Genoa X Bari — Catania 1 Rimini — Piša 1 Verona — Varese X Livorno — Campohasso X Taranto — Salemitaua X X 2 X 2 nekaj takih, ki se z atletiko redno bavijo. take. ki gojijo druge športe in take, ki se v šesterico uvrščajo zaradi naravnih telesnih lastnosti ali zaradi maloštevilne konkurence. Skratka: poprečju lahko v precejšnji meri zaupamo. Za tek na 20 metrov žal ni dovolj elementov za primerjavo, ker je bilo lani tekmovanje tudi na krajši progi, očitno pa so bili različni tudi kriteriji merjenja časov. Nihanja so skoraj vedno odvisna od izjemnih posameznikov, na splošno pa so bili tokrat dijaki sicer močnejši (boljši rezultati v krogli) vendar tudi bolj nerodni (slabši v višini) Višina nudi priliko za opozorilo na popolno neznanje izvajanja te panoge. Vsi — z izjemo peščice «pro-stoslogašev* — uporabljajo vzvrat- EKIPNE LESTVICE PO PRVEM DELU Tekmovanje razrednih ekip je po koncu prvega dela dobilo popolnejšo podobo le v nekaterih kategorijah, medtem ko je konkurenca ponekod še zelo o-mejena. Organizator bo zato skušal pred nadaljevanjem tekmovanja ustvariti še katero ekipo, ki je bila v bistvu prisotna, le da ni bila prijavljena. 1. razred — dekleta 1. KOBILICE (Cankar) 3.470; 2. KAČE (Cankar) 3.291; 3. PUME (Erjavec) 3.124; 4. PUMA (Levstik - Prosek) 3.095 ; 5. OPICE (Gregorčič) 2.155; 6. KOALA (Gregorčič) 1.543. 1. razred — fantje 1. TIGRI (Levstik - Prosek) 3.446; 2. KONDORJI (Levstik -Križ) 3.121. 2. razred — dekleta 1. BOA (Gregorčič) 3.863,5; 2. ZULU (Cankar) 3.690 ; 3. LE VINJE (Gregorčič) 3.315; 4. SIRENE (Cankar) 1.970 ; 5. GLISTE (Erjavec) 767,5. 3. razred — fantje 1. II. razred Fran Levstik Križ 3.606,5. 3. razred — dekleta 1. JADRAN (Gregorčič) 3.769; 2. PINK - PANTERS (Erjavec) 3.754 : 3. BOLHE (Cankar) 3.405: 4. MIŠI (Cankar) 3.080. 3. razred — fantje 1. PUMA (Levstik - Križ) 2.687. Lestvica ni še uradna in se bo po dopolnitvi prijav morda še spremenila. ni slog (fosbury) s tehniko, ki je v večini primerov le približna in seveda slaba. Sicer je tudi za ta slog potrebna široka blazina, katere vsaka telovadnica ne zmore s posledico, da se skače malo ali nič. Bruno Križman Mladinsko EP v Pordenonu PORDENON - Od 19. do 23. oktobra letos bo v Pordenonu evropsko mladinsko prvenstvo v hokeju na kotalkah. OBVESTILA ....... Čupa vabi člane in simpatizerje na srečanje ob priliki splovitve jadrnice «Midva», ki bo v soboto, 6. t.m., ob 9.30 v »sacehetti* v Trstu. Ob 11.30 pa bo pri podjetju Petronio -Pecarich v Ul. Androna S. Tecla 20, družabno srečanje ob kozarca domače kapljice. * * • Športna šola Trst sporoča, da bo šahovski turnir za osnovnošolce v soboto, 6. t.m., ob 15. uri na stadionu «1. maj* v Trstu, istočasno pa bodo lahko nastopili na svojem šahovskem turnirju tudi dijaki nižjih srednjih šol »Cankar*, »Erjavec* ter »Ciril in Metod* in katinarske srednje šole. Vsak udeleženec naj prinese s seboj šahovnico. Vpis na licu mesta. ŠŠT opozarja, da letos na posameznih šolah ne bo šahovskega -tekmovanja, na naslednjih srečanjih skupnega turnirja pa bodo lahko nastopili le tisti igralci, ki se bodo udeležili prvega nastopa, to soboto. ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 7. t.m., društveno tekmovanje, ki se bo odvijalo na Kohli (Bohinjska Bistrica). Ob tej priliki bo organiziran prevoz z vlakom iz Sežane. Cena prevoza in vpisnina za otroke pod 12. letom 3.000 lir, odrasli 4.000 lir. Vpisovanje na Opčinah pri odborniku Tavčarju, telefon 212936, v Križu pri odbornici Silvi v trgovini Pri kostanju. Zaželena je prisotnost vseh '''•'nov društva. * « * Športna šola Trst obvešča starše otrok, starih od 2 do 3 let (vključno prvi letnik vrtca). da v mesecu m a risi sprejema prijave za druži del te"aia TELOVADBA 7A OTROKE IN STAR6F SKUPNO Interesenti se lahko nriiavUn oh ponedeljkih in četrtk;h od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj», Vr* delska cesta 7 ftel. 51-377). « * » ŠD Polet sporoča da bo sestanek staršev, katerih otroci se udejstvujejo v kntalkar-skem odseku ŠO Polet, v četrtek, II. t.m., ob 19.30 na kotalkališča. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul Montecchi 6, PP .59 Tel. (040) 7946 72 (4 linite) TU 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Nuročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120.00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrCin 6 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir 1 st., viš. 43 mm) 32 400 lir. Finančni 1 100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali pgiasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juhjske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanskef zveza časopisnih I založnikov FIEG 5. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda j a in tiska H ZTT Trst GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Paradni konj z zlomljeno nogo «Paradni konj slovenske predelovalne industrije si je zlomil nogo.* Tako nekako si ljudje v naši državi razlagajo podatke o poslovanju Gorenja iz Titovega Velenja. Ti podatki so namreč vzbudili veliko vprašanj in ugibanj. Gorenje, v katero je vključeno približno 40 tovarn po vsej Jugoslaviji, je namreč lansko poslovno leto zaključilo s 300 milijoni dinarjev izgube. Toliko izgube so imele domače tovarne, sem pa je treba prišteti še Gorenjevo tovarno v Zvezni republiki Nemčiji Kiirting. Ta tovarna je imela kar za milijardo dinarjev izgub pri lanskem poslovanju. Takšen poslovni uspeh je pripeljal do odstopa generalnega direktorja Gorenja (ker je Gorenje sestavljena organizacija združenega dela, je uraden naziv za takega direktorja predsednik poslovnega odbora), vendar je to samo zunanji znak krize, v katero je zašlo Gorenje. Notranji in torej pravi vzroki za slab poslovni uspeh pa so ostali še naprej nerešeni, kar seveda govori v prid trditvi, da Gorenje samo ne bo moglo odpraviti zadreg in težav, v katere je zašlo, pač pa se bo s tem morala temeljiteje ukvarjali celotna republika oziroma republiška vlada in še več: ker je najhujši bolnik Korting, bo treba Go renje reševati skupno z bavarsko gospodarsko zbornico in bavarsko vlado. Zunanji zruik takega reševanja je že viden: slovenska vlada je ime novala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Gorenja svojega človeka, namreč dozdajšnjega ministra za industrijo in energetiko, ki je pred časom že vodil podobno, sicer mnogo manjšo, tovarno v Škofji Loki. Zunanji znak je tudi to, da je prav zdaj na Bavarskem delegacija slovenske gospodarske zbornice, ki skuša najti s pomočjo Bavarcev izhod za Korting. Vzrokov, zaradi katerih so Gorenjeve tovarne zašle v izgubo, pravzaprav ni težko odkriti. Tudi v samem Gorenju jih ne skrivajo, toda iskanje odgovorov na vprašanje, kako odpraviti vzroke za nastali položaj, bo gotovo zelo težavno. Nobena skrivnost ni. da je zašlo Gorenje med zgubarje zaradi tega. ker veliko izvaža. Nekatere njegove tovarne izvozijo na tuje celo devet desetin svojih izdelkov. Celotno Gorenje je lani izvozilo za tri milijarde in pol dinarjev izdelkov na tuje trge. S tem je odločilno pomagalo do tega, da ima Slovenija presei 'k v poslovanju s tujino. Delež Gorenja v celotnem slovenskem izvozu je namreč kar 7,5-odstotno. kar pomeni, da slovenskega presežka ne bi bilo. če Gorenje ne bi izvažalo. Toliko pa je izvažalo zaradi tega, ker ga je v to silila tudi sama slovenska gospo darska politika. V Gorenju sicer trdijo, da bodo tudi letos izvozili za najmanj toliko kot lani. ker se zavedajo, kakšna je prednostna republiška go spodarslca naloga, vendar hkrati s tem opozarjajo, da se bo zaradi tega verjetno tudi to poslovno leto končalo za Gorenje slabo. V Jugoslaviji namreč stroški proizvodnje vrtoglavo naraščajo. Zaradi njih Gorenje s prodajo na tujem ne zasluži toliko, da bi lahko pokrivalo vse stroške. Drugače rečeno: marsikaj prodaja v tujino celo po nižjih cenah kot so celotni proizvodni stroški. Samo tako lahko konkurira drugim proizvajalcem gospodinjskih strojev in drugih električnih izdelkov ter elektronike. Taka prodajna politika je seveda privedla do slabih poslovnih rezultatov, povzročila pa je celo velik nemir med konkurenčnimi evropskimi tovarnami, ki so že napovedale nekaj antidumpinskih procesov. Te tovarne so namreč prepričane, da tovarna izvaža po cenah, ki so pod možnostmi tovarne, kar pa v Gorenju odločno zanikajo. Seveda je povsem jasno, da vsakdo, ki nastopa na tujih trgih, prodaja tam po cenah, s katerimi prodre in s katerimi si lahko zagotovi pro dajo. Tako dela tudi Gorenje. Skoraj vsi namreč prodajajo po nižjih cenah kot prodajajo enake izdelke na svojih domačih trgih. To velja tudi za Gorenje, toda zaradi velikega izvoza Gorenje ni moglo povečevati prodaje na domačih trgih, če prav so na jugoslovansker. trgu njegovi izdelki zelo iskani. Ker pa prodaja na domačem trgu ni bila dovolj velika, je bilo tudi dohodka manj. kajti na domačem trgu bi lahko prodajali pod ugodnejšimi pogoji kot na tujih. Toda sama prodaja seveda ni edin: vzrok za slabe poslovne rezultate. Poslovni rezultati so namreč močno tudi odraz splošnih razmer v slovenskem oziroma jugoslovanskem gospodarstvu. Vedeti je treba, da je veliko Gorenjevih tovarn nekaj časa obstalo brez dela, ker niso imeli dovolj reprodukcijskega materiala. Manjka tako domačega reprodukcijskega materiala in sestavnih delov kot tujega. Domačega primanjkuje zato, ker ga posamezne tovarne same izvažajo ali pa zahtevajo pri plačilu tudi devize, katerih pa Gorenje nima ravno na pretek, čeprav je velik izvoznik; tujega reprodukcijskega materiala pa primanjkuje zaradi močnega omejevanja uvoza. V jugoslovanskem gospodarstvu čedalje bolj prihaja do kratkih stikov med proizvajalci, ki so sicer povezani v enotno branžo. Vzroki za take kratke stike so različni. Do njih prihaja zaradi zapiranja posameznih republiških gospodarstev v svoje meje, zaradi monopolnega obnašanja posameznih proizvajalcev, ki na tak način izsiljujejo višje cene, zaradi zahteve, da bi del blaga, ki ga kupi posamezna tovarna, plačevali v devi- zah, zaradi vezane trgovine, s katero si posamezne tovarne skušajo izboljšati ekonomski položaj in podobno. Vse to pa seveda kliče k hitrejšemu reševanju teh težav, na katere sicer vsi opozarjajo, še najbolj glasno pa politiki, vendar je storjenega bore malo, res pa je, da je tudi težko kaj ukreniti takrat, ko pride do prepira med samimi podjetji. Hude težave ima Gorenje tudi zaradi vsesplošnega pomanjkanja denarja. Težave z nelikvidno stjo nima samo Gorenje, pač pa tudi ostali. V zelo težak položaj so zašle banke, ki včasih nimajo niti toliko denarja, da bi lahko sproti financirale izvozne posle. Zlasti pa jim manjka deviz za take posle, zaradi česar seveda delo v Gorenju ne teče tako kot bi moralo, kar seveda vpliva m poslovne rezultate. Veliko podobnih vzrokov bi še lahko našteli, če bi hoteli natančneje orisati, zakaj je Gorenje prišlo v zagate. Vendar ti razlogi niso prav nič drugačni, kot veljajo za celotno slovensko gospo darstvo, o njih pa že tako in tako pišemo skorajda v slehernem gospodarskem pismu. Toda, pogledati je treba tudi, kaj je krivo samo Gorenje oziroma njihovi vodilni delavci. Spominjam se obiska Edvarda Kardelja v tej tovarni dve leti pred njegovo smrtjo. To je bil eden zadnjih obiskov Edvarda Kardelja v kakšni tovarni. Z veliko vehemenco so takrat ljudje iz Gorenja prilcazovali trenuten položaj Gorenja in njegove načrte. Gorenje je takrat dosegalo odlične poslovne rezultate, toda takrat so Kardeljeve ugotovitve marsikoga osupnile. Gorenju je namreč prerokoval, če je ta beseda sploh ustrezna, še zelo hude čase. Skoraj ničesar niste storili za lasten razvoj, je takrat dejal Kardelj. Znanje pobirate drugje, kar je sicer dobrodošlo, vendar svojega umstvenega potenciala ne razvijate, ne skrbite za razvoj lastnega znanja, lastne tehnologije. Razmere v svetovnem gospodarstvu kažejo, da bo samo tisti uspešen, ki bo lahko po nudil na tujem trgu lastno znanje in lastne raziskovalne dosežke. Iskra je naredila v tem pogledu več kot pa Gorenje. Te Kardeljeve misli so sicer zapisane po spominu, vendar je v njih takratna misel jasno izražena. Gorenje se je sicer trudilo, da bi odpravilo tudi to slabost, toda pokazalo se je. da pri tem niso bili najbolj us-pešni, kajti zdaj so se znašli prav tam, na kar je opozarjal Kardelj in prav zaradi podobnih vzrokov. Iskra, ki je svoj razvoj močneje oprla na lastne raziskave in lastno znanje, ima mnogo ugodnejše poslovne rezultate, čeprav je velik izvoznik. Kot kaže so v Gorenju skušali nadomestiti zamujeno tako, da so kupili zahodnonemško tovarno Korting, ki je zašla zaradi različnih vzrokov v hude poslovne težave, vendar je imela solidno in dokaj sodobno lastno tehnološko bazo. Računali so. da bodo lahko izkušnje, ki jih je imela ta tovarna — ukvarja pa se predvsem z izdelavo tako imenovane zabavne elektronike — lahko uporabili pri ostalih proizvodnih programih Gorenja. Nelcaj je sicer bilo storjenega v to smer, toda težave so se pojavile na drugem koncu. Zaradi svetovnih razmer so se skoraj vsi podobni izdelovalci, kot je Korting, znašli v hudih težavah, kajti izdelki zabavne elektronike gredo slabo v denar. Druge svetovne tovarne, ki so navadno povezane v velike mednacionalne družbe so take udarce lažje prenesle, Korting pa je to skorajda popolnoma podrlo na tla. tako da tudi denar j za razvoj znanja ni dovolj. Poleg tega je pri tej tovarni prihajalo tudi do drugih težav, zlasti v vodstvu tega podjetja, saj so na primer zamenjali veliko direktorjev. Sumimo pa. da je imelo Gorenje s Kortingom vendarle drugačne načrte, kot pa samo krepitev tehnološkega znanja. Gorenje je upalo, da bo glede na to, da je Korting jugoslovanska tovarna, lahko veliko njegovih izdelkov prodalo na domačem trs/u. Korting bi namreč lahko zaradi svoje kvalitete povsem nadigral tekmece (jugoslovanske) na jugoslovanskem trgu. Izdelava bi bila tako v tej tovarni tekoča, prodaja tudi, denarja za pospešen razvoj tehnologije in znanja bi bilo dovolj. Toda prav tu se je zataknilo. Korting nima pri prodaji im domačem trgu nikakršnih (ali skoraj nikakršnih) ugodnosti, zaradi česar tudi prodaja ni stekla. Zaradi tega so se načrti začeli podirati in prišlo je tako daleč, da marsikdo razmišlja že o stečaju le tovarne. Toda odločitev o usodi Ki/rtinga bo verjetno morala biti politična. Že to. da so za generalnega direktorja imenovali ministra, kaže, da tak sklep ni brez podlage. Prav talco pa tudi celotnega Gorenja ne bo mogoče reševati drugače, kot s skupnim hotenjem. Kaj pri tem lahko pomaga minister, je težko reči. toda treba je vedeti, da se je za takšne korake (namestitev ministrov v posameznih podjetjih) slovenska vlada že odločevala. saj so bivši ministri zdaj direktorji že v nekaterih velikih slovenskih firmah. Iz takih potez se da marsikaj sklepati, verjetno pa vsaj dvoje: ali ni mogoče dobiti za take tovarne sposobne poslovne ljudi neposredno iz gospodarstva (ker se pač otepajo prevelike odgovornosti) ali pa hoče imeti vlada svoje ljudi na najbolj ključnih položajih v gospodarstvu. JOŽE PETROVČIČ Kako se zabavajo Švicarji Z nekajdnevno zamudo so v švicarskem kraju Oberdorf slavili pust. Ob tej priložnosti se je sedem prijateljev z velikim parom smučk podalo na praznovanje kar po suhi cesti (Telefoto AP) V ozračju nasilja priprave za izbiro predsednika Volitve v Gvatemali za utrditev režima Po vsej verjetnosti bo v nedeljski volilni farsi zmagal bivši obrambni minister Anibal Guevara BUENOS AIRES — Med razraščanjem političnega nasilja in v popolni brezbrižnosti prebivalstva potekajo v Gvatemali zadnje priprave na nedeljske predsedniške volitve. Vpliv vojaških oblasti na družbeno življenje in predhodna izbira kandidatov. predstavili so se lahko le tisti, ki so naklonjeni sedanjemu režimu, jasno napovedujeta, da se bo v nedeljo v Gvatemali odigrala še ena farsa srednjeameriškega pojmovanja demokracije. Med štirimi kandidati, ki bodo odnesli levji delež preferenc, bo po vsej verjetnosti zmagal bivši ' o-brambni minister general Angel A-nibal Guevara, ki ga je kandidirala vlada. Od šestdesetih let se je namreč vedno potrjevala praksa značilna za Latinsko Ameriko, da je obrambni minister neke vrste naravni naslednik predsednika republike. Skrajno desnico bo zastopal RADIOTELEVIZIJA IN ČASOPISI SOGLASNO POUDARJAJO POLITIČNI ZNAČAJ ATENTATA Atentat v klubu Jugoslavija glavna tema poročanja belgijskih iniomativnih medijev (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Streli iz brzostrelke in visok krvni davek, ki ga ie terjal atentat v prostorih jugoslovanskega kluba v belgijski prestolnici, so bili že v sredo osrednja tema večernih televizijskih in radijskih poročil, včeraj pa je napad na najvidnejših mestih vseh tukajšnjih časnikov. Ti so takoj po a-tentatu na kraj tragičnega dogodka poslali posebne poročevalce in fotoreporterje, četudi je policija nemudoma blokirala dostop in preprečila prihod vseh nepovabljenih oseb, t.udi novinarjev. Današnji belgijski tisk daje • dokaj obširno verzijo dogodkov, ki zaradi pomanjkanja informacij iz prve roke. ni povsem resnična, na splošno pa precej realistično prikazuje. kaj se ie zgodilo nekaj pred peto uro v starem delu belgijske prestolnice, dobrih sto metrov od borze. Časniki poudarjajo hiter poseg policijskih organov ki so na kraj atentata poslali svoje najvidnejše predstavnike, a kljub temu ni bilo mogoče izslediti storilca. Večina člankov obuja lanske protijugoslovanske akcije, ki so dosegle vrhunec v julijskem napadu na poslopje veleposlaništva, ko sta bila težje ranjena ekonomski svetnik Blagoje Anakioski in uslužbenec Franc Špindler. Val sovražne dejavnosti je povzročil ohladitev belgijsko-.jugoslovanskih odnosov, poudarja tukajšnji tisk in omenja, da se je veleposlanik SFRJ v Bruslju Esad Ceric šele pred kratkim vrnil iz Beograda, kamor je odpotoval že avgusta lani. Vrnitev veleposlanika Ceriča je bila v belgijskih krogih ocenjena kot znamenje vnovične normalizacije odnosov med državama. Ta nova eskalacija terorizma se je torej dogodila v času izboljševanja odnosov ter kljub številnim varnostnim ukrepom, ki so jih že pred časom sprejele belgijske oblasti, poudarja tukajšnji tisk. posebej podčrtujoč, da je bruseljska pdticija poostrila kontrolo med bivanjem nogometašev «Crvene zvezden v prestolnici. A najnovejši a-tenlat bo od belgijskih oblasti zahteval še ostrejše varnostne in kon trolne ukrepe. Ta ugotovitev sledi iz sinočnjega komunikeja belgijskega zunanjega ministrstva, ki ga skoraj v celoti objavljajo vsi najpomembnejši časniki. V njihovih stolpcih je zaslediti tudi demantije, ki jih je že v sredo zvečer poslala neka organiza cija Albancev, ki zavrača vsakršno odgovornost za dogodke, zaslediti pa je mnenje, da gre oovsem politično obarvano dejanje. «Nobe- MALO SMISLA ZA «HUM0R> V KREMLJU Odpuščen zaradi satire o dolgoživosti Brežnjeva Nesrečna usoda je doletela odgovornega urednika literarne revije «Aurora» nega dvoma ni, da gre za politično dejanje*, piše «Le Soir» in dodaja. da »sinoči v klubu "Jugoslavija”. ki ga je tako kruto udarilo, nihče ni želel potrditi političnega ozadja dogodka*. Drugi najvidnejši belgijski časniki se omejujejo zgolj na opis pričevanj in objavljanje prvih informacij, ki so prišle iz policijskih virov. Od vplivnih glasnikov tukajšnjega javnega mnenja se je na tanek led spustil le današnji «Le Soir*. ki je sicer dokaj korektno napisani članek, v katerem je pregled sinočnjih dogodkov, pospremil s ko mentarjem. ki ugotavlja, da je «v ozadju atentata položai albanske manjšine na Kosovem* ter da »morilec ni naključno izbral dneva, ko .je v Bruslju napovedana nogometna tekma za četrtfinale e vranske ga pokala*. Nepodpisani komenta tor. ki je svoje pisanje označil le z inicialkama, nato omenja lanske pomladanske nerede na Kosovem in Še posebej na nrištinski univerzi. Časniki omenjajo, da so se nogo metašt «Crvene zvezde* po posvetu z organizatorji in predstavniki evropske nogometne zveze odločili, da tekmo z »Anderlechtom* vendarle odigrajo, s pogojem da jugoslovansko zastavo spustijo na no1, droga, da z minuto molita počastijo spomin na žrtve atentata ter da nosiia temne trakove. «Le Soir* na športni strani ugotavlja, da splitski »Hajduk* lani ni hotel odigrati prijateljske tekme z »Anderlech-tom» v znamenje protesta proti an-tijugoslovanski dejavnosti, ki se je prav tedaj razmahnila. BOŽO MAŠANOVIČ Mario Sandoval Alarcon, krščansko demokracijo, ki se bo predstavna z nazivom Union opositera, bo predstavljal Alejandro Maldonado Aguir-re, četrti pomembnejši kandidat pa je Gustavo Anzueto Vielman. Po vsej verjetnosti se bo zmagovalec na nedeljskih volitvah povezal s krščansko demokracijo in poskušal izvesti neke vrste gospodarsko in družbenopolitično reformo, ki jo je že neuspešno eksperimentiral salvadorski demokristjanski predsednik Duarte. Socialna sestava prebivalstva obeh omenjenih držav je namreč precej podobna. Zemljiška oligarhija, ki je tesno povezana z ameriškimi nadnacionalnimi družbami, se je doslej v obeh državah u-pirala vsaki agrarni reformi in demokratizaciji političnega življenja. Svoje interese je doslej vedno uspela ubraniti z nasiljem nad revnejšimi sloji prebivalstva. V zadnjih desetih letih so vladne enote in desničarske škvadre, ki jih plačujejo veleposestniki, pobile najmanj 30.000 oseb. Med obema državama obstajajo tudi zelo pomembne razlike. Predvsem je Gvatemala strateško veliko bolj pomembna od malega Salvado-ra. Leži blizu velikih mehiških nahajališč nafte in v zadnjih letih so tudi na njenem ozemlju odkrili večje zaloge te surovine. Poleg tega je Gvatemala tudi najbolj gosto naseljena in najbogatejša srednjeameriška država. Gvatemalske uporniške sile so se v zadnjih nekaj mesecih precej o-krepile in prejšnji teden so glasniki upornikov napovedali sestavo e-notne fronte. Zato je prič 'kovati, da se bo tudi v Gvatemali še naprej širila državljanska vojna. VINOGRADNIKI ! Podjetje terrin IMPORT - EXP0RT TRST, Ul. Brigata Casale 3 — Tel. 827757 vabi na demonstracijo novega okopalnika (moto-zappa) GHIRO, ki bo v soboto, 6. t.m. v DOLINI, ob 10. uri pri Križcu v vinogradu Zdravka Kocjančiča ter v KRIŽU ob 14. uri pri Guidu Pelizonu (štramacerju) Pridite, da si ogledate ta najnovejši stroj, ki je zelo prikladen za obdelovanje vinogradov Priskrbljeno bo za kozarec domačega vina MOSKVA — Zaradi satiričnega člančiča na račun sovjetskega partijskega in državnega voditelja Leonida Brežnjeva je odgovorni urednik neke znane moskovske literarne revije padel v nemilost kremeljskih mogotcev. V za sovjetske razmere res neobičajnem članku je revija »Aurora* na dokaj oster in srhljiv, ter resnici na ljubo ne preveč oku- ZASKRBLJUJOČI PODATKI O POUSKI GOSPODARSKI KRIZI Padec proizvodnje v črni metalurgiji povzroča zastoje v poljski industriji VARŠAVA — Tudi najnovej.ši po datki o stanju poljskega gospodar stva neizpodbitno izpričujejo, da država ne bo izpolnila predvidenih planov, kljub temu da so njeni na črti skrajno omejeni. Padec proizvodnje v črni metalurgiji, letos načrtujejo namreč le 17 milijonov ton koksa, 14,8 milijona ton jekla in 10,3 milijona ton valjarniških izdelkov, se bo negativno odražal tudi v težki in lahki industriji. Pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala bo najhuje vplivalo na proizvodnjo hladilnikov, avtomobilov in kmetijskih strojev. Sovjetska zveza je že najavila, da bo Poljski letos izročila železno rudo. krom, man gan in razne železove zlitine v vrednosti 830 milijonov dolarjev, industrija pa bi rabila vsaj še dodatnih količin v vrednosti 300 milijonov do larjev, da prepreči neizbežne izpa de in zastoje v industriji. C« se torej oblast ubada < tež- kimi gospodarskimi problemi, ki jih še potencirajo zahodne gospodarske sankcije, niso nič lažja družbenopolitična vprašanja. General Jaruzelski je z nedavnim obiskom v Moskvi močno utrdil svoj osebni položaj v partiji in v dr žavi, ni pa odpravil ljudskega nezadovoljstva. Določila vojnega stanja so že le bleda senca tistega, kar smo navajeni pri vojaških re žimih Latinske Amerike, a prisila v družbenem življenju se nadaljuje. Varnostne sile marsikdaj zatis ne.jo oči pred lažjimi kršitvami, sodišča iščejo olajševalne okoliščine. da bi znižale zaporne kazni le občasno oblasti pokažejo tršo roko in strožje ukrepajo, vseeno pa jim ni uspelo pridobiti zaupa n ja med l judstvom Trošenje protirežimskih letakov, izdajanje ilegalnega časopisja in dokumentacije, pisanje gesel pc zi- dovih je le vrh plavajoče ledene gore. Ob težkih gospodarskih pogojih, ki jih še stopnjujejo omejitve vojnega stanja, se nezadovoljstvo počasi nabira in bi lahko prekipelo spomladi. Geslo «zima vaša. pomlad pa naša* je postalo vsepričujoče, da o njem razpravljajo celo na partijskih forumih. Tudi v vojaških krogih se po trditvah nasprotnikov stopnjuje nezadovoljstvo in nepokorščina. Napovedi vojaških oblasti, da bi dovolile internirancem izselitev v tujino. je včeraj odločno zavrnilo britansko zunanje ministrstvo, ki ne pristaja na tako prisilno izseljevanje za režim nevarnih ljudi. Med tem pa je voditelj Solidarnosti Lech Walesa uradno zahteval, da ga o-blasti internirajo skupaj z ostalimi sindikalnimi voditelji. čelo s širokopotezno akcijo iskanja ribiške ladje «Agostino Padre», ki je v silovitem neurju izginila v sredo. TRAP ANI — Včerajšnje izboljša nje vremena . omogočilo luškemu poveljstvu iz Trapanija, da je pri- [imrla gledališka igralka Ferrali RIM — V rimski kliniki San Gia-como je predsinocnjhn umrla priznana italijanska gledališka igralka Sarah Ferrati, ki se je rodila pred 76 leti v Firencah. V 44 letih na stopanja po vseh najpomembnejših italijanskili "ledaliških odrih je odigrala vrsto nosi! ženskih vlog iz najrazličnejših, predvsem Jdasičnih dramaturških del. GENOVA -smetarske ’ ■ za odpadke v 75-milimelrsko Uslužbenci občinske ' 2 so v nekem košu središču mesta našli topovsko granado. sen način, brila norce iz dolgoživosti Brežnjeva. V Kremlju pa o-čitno nimajo preveč razvitega smisla za »humor*, saj se je vsa zadeva končala z odpustitvijo odgovornega urednika revije. »Škandalozni* članek se je v moskovski reviji pojavil decembra lani, ko so po vsej Sovjetski zvezi slovesno proslavljali 75. rojstni dan kremeljskega cleaderja*. vendar se je o posledicah, ki jih je izzval, zvedelo šele pred nedavnim. Kot vsa ostala sredstva javnega obveščanja je tudi «Aurora» namenila Leonidu Brežnjevu naslovno stran revije z veliko fotografijo starega vodjo in voščili. V isti številki revije pa je uredništvo na 75. strani objavilo krajšo satirično noto o neimenovanem »trombonu* sovjetske kulture, ki je že več let v o-spredju družbenega življenja in se še ni odločil umreti. Povsem nedolžna notica, ki jo je sestavil neki Viktor Goljan, bi prav gotovo ne vzbudila nobene pozornosti, ko je ne bi bili objavili na dan rojstnega dne L. Brežnjeva. Naslov, »Govor ob obletnici*, pa je bil dovolj zgovoren in je očitno zbodel v oči kakega kremeljskega funkcionarja, ki je tudi pravilno tolmačil vsebino članka. Težko je verjeti, je rečeno v satiričnem prispevku, da je tako o-dličen pisatelj, avtor tolikih knjig, še pri življenju, kdorkoli bi po to likili letih življenja že zdavnaj ležal v grobu, on pa je. nasprotno, še živ in vsi se čudijo, kako je mogoče, da se še ni odločil umreti. Njegovo mesto je ob klasikih in mu bomo zato postavili spomenik. Satirična nota se tako zaključuje: «Dvomim. da bo še dolgo vztrajal. Prav gotovo ne bo razočaral na ših pričakovanj in. kot upamo, bo kmalu končal svoje delo in nas razveselil s svojim večnim odhodom.* apisirupi timijan-bronhialni Pripravek timijana, sleza, propolisa in medenega sirupa lajša bolezni dihal, blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč apisirupi medex.. Ijubljana, Jugoslavija