Slciv. 332 V Trstu.« oktobra 1918 Uhaja vt* t dan 7 hi troj, tudi oh nedeljah in prazcrkiii. — Uredništvo: ulica av. Iranciški Aslškega št 20, L r.ad izvršitev l:i r.3gcj? emirja stvari, ki se ssr -SjO prepustiti presoj In nasvetom vojaških svetovalcev \iade ZeiUnjenih držav I« zaveznih Vlad, in predsed&Sk še Sati dolžan za izjavo, da vlada Zedln]e:iifi Cr-ne 3 sfreletl nI kakršne ureditve, h! bi re skrbela za popolnoma zađove^vo varstvo ?n poroštvo, da bo tu61 nadalje trajala sedanja vojaška premce armad ci^lav h: zavetnikov na hcriL Fredstdnlk zanos, da more smatrati za rotovo, era bodo ta'-:o sodile In od-iočile iu-ei za vezne vtade. Predsednik smatra tudi za svojo dolžnost, da dostavila, da nista iiiti vlada Zelenih držav niti -on popolni ma gotova, da vlade, s katerimi so /.e-dhijese drznvo zvezane kot vo}u}c-5a država, privc'iro v uvaže njo premirja, dokler bojne -ile Nemčije nađalfeijelo nezako-uiia in nečloveška delanja, na katerih še vztrajajo. Istočasno, ko se nemška vlada obrača na vlado Zeć&]eni»i držav z mirovnimi prc iiOgi, se njeni poth odnik! ba-\ IJo s tem, da potapljalo tudi potniške iad-ie, in ne ^amo ladij, temveč tudi čolne, v katerih se skušaro rešiti nliftovl potniki in posadke. Nemške armade izvršujejo na svojem sedanjem prisilnem umikanju iz Fiandrske objestna uničevanja, kar s© le edno smatralo za direktno kršenje pravi! in običajev civiliziranega vojevanja. Me 51a in vasi so, če niso razdejane, oropane vsega, kar le bHo v njih, če^io celo tudi prebivalcev. Ne mor« se pričakovati, da proti Nemcem zvezani narodi pritrdijo prirašrui, dokler se bodo nadaljevala nečloveška de-anla, plenitve> in pustošenja, na katera po vsej pravici zro s strahom hi ogoičeuim srcem. Da no bi mogla nastati možnost kakega nesporaziimljesia. je tudi potrebiu>, da predsstfcik z veliki m poudarkom (very soleinnly) cuozori Nemčijo na besetžlo in jasni namen (tke lan su age and plaln intent) enega mirovnih pogojev, ki jih je Nemčija spreičla sedaj. Nahaja se v predsednikovi poslanici, ki j« je 4. julija 1918 poda! v Mount Ver-nonu. Glasi se tr.ko-le: »Uničenje one svo-' jevnijne oblasti no vsod, ki ima v svojih rokah moč, da more sama, tajno in po svoji lastni volji kaliti mir, in če se ta obla** sedat ne more mučiti, vsaj nie skrčenje do onemoglosti«, in obiast, k! ie dosiei določala usodo nemškega naroda, je ravno ena onih, na katero je meri! predsednik v tem govoru. Nomška vlada ima izl»ro, da izprem^ii to. Zgoraj omenjene predsednikove besede tvore naravno pogoj, k! se mora izpolniti pred mirom» če naj pride mir po dejanju (by tfae aetion) nemškega naroda samega. Predsednik smatra za svelo dolžnost, da izjavlja, da bo vsa iz-\cdlra mii a po njegovem mnenju odvisna od določnosti, cd obveznega značaja jamstev. ki se morejo podati v tem temeljnem vprašanju. Neopastno je, da proti Nemčiji zavezane vlade vedo nedvoumno, s kom se pogajalo. PredsodnHv oipossje posefcon odgovor cesarski in kraljevi avstro-ogrski vlad?.« Sprejmite, gospod, ponovilo zagotovitev mojega spoštovanja. Robert Lansuig.« Pred Wilso»iovim odgovorom. \VASH!'NrQTONT, 14. (Reuter.) Po prejemi! uradnega besedila nemškega odgovora je poklical predsednik Wilson v belo liišo k posvetovanju Lansinga, Baker-ia, Daniclsa in polkovnika flouseja. Posvetovanje je trajalo dve uri. VTfSK WILSONOVEQA ODGOVORA NA DUNAJU. DUNAJ, 15. (Izv.) Odgovor predsednika W i bon a na nemško noto se je danes zvečer oko4i šeste ure doznal na Dunaju tekom plenarnega zasedanja avstrijske delegacije. V tisk je bil naravmost velikanski, porazen, in sicer na le zaradi zahtev, ki jih istavi WUson v vojaškem pogledu, temveč še tem bolj zaradi kategorične zahteve \Vilsonove po odstranHve v Nemčiji vladajočiii inogočnMcov. Ta odstavek v amerikanski noti Je pobudU naravnost nezaslišano senzacijo. PREMIRJA ŠE NE BO KMALU? LONDO. 14. (Kor.) Reuter doznava z avtoritativne strani, da nikakor ni priča-fco%\tt< skorajšofega premirja \n da §e te- daj, ko bi prišel čas za dovolitev premirja, premirje ne dovoli ali celo tudi ne bo mislilo nanj, če. ne bo istočćfsno jamstva na suhem in na vodi, da Nemčija m sasno pripravljena, vtekniti meč v nožnico, temveč je absc4uti:o neznrožna za zapečen pričetek tiovražijosti. Da>sirav'no v trenutku ni pričakovati nikakTŠne uradne izjave, je gotovo, da osnovne točke podajajo ne samo mnenje Angležev, temveč tudi mnenje zaveznikov. Glede jemštev je mnenje merodajnlii krogov, da " morajo biti takšna, dane cslane niti senca dvama. GLASOVI O SPREJEMU WILSONOVSH ZAHTEV. RiM, 14. (Kor.) PorcoHo agcncije Štefani pravi, da bi bil celo teda"5, Čc bi ss bila v.crr.^zn vlada Izcsnila trem WiIscnovIm vprašanjem, V/ilscn moral soglasno z zavornimi vladami dolcčiii pcsojc, pod katerimi bi moglo priti do premirja. Ti p eseji bi morali nudili vsa vojaška jamstva, katera so neizogibna, da ne bi usta\itev sovražnosti prihajala v prM izključno sovražnikom in b: se jim omogočilo, da osvebode svoje armade iz kritičnega položaja in prlčno potem sovražnosti iznova pod bc!j5:mi pogoji. ŽENEVA, 14. (Kor.) Poročilo agencije Kavas pravi: Da se ugotoviti soglasno mnenje, da nemška vlada na Wiisonova vprašanja ni odgovorila odločno in da se ne strinja s tezami,-izrečenimi v njegovih poslanicah, iemveč vih smatra samo za pediage miru, pridržujoč si pogajanja o načinu njih praktične izvedbe. Hoče samo neodkritcsrČen sprejem praktičnih washingionskih ^ogejev, samo navidezen sprejem. Ravnanje Nemčije ne nudi nič več poroštva kot parodija njene parlamcntariza-clje. Je le pritrditev s pridržkom. Nemčija torej zasleduje drug cilj ne pa ustavitve vojaških operacij, Ki so ji po obkoljevalnili kretnjah Fcchcvsh armad postale uscdepolnc. Nemčija čati v resnici nad svcTO glavo strašilo preplavijenja svojega ozemlja po zveznih armadah. Za vsako ceno se hoče izojmiti stroge kazni, katero mora pričako«-vati za zločine, ki jih jc zakrivljala poiTovno tekom umikanja. Zato .se rajši prilagaja Wi Is ono ve-, mu mišljenju. Misel, da bi se sestavila komisija, katera naj bi pripravila izpraznitev zasedenih ozemelj, zasleduje isti cilj. da bi namreč uspavala bojažeijncst zavezniških čet in zmanjšala njihove vojaške odpore. Izvršitev te misli br pomenjala resnično ustavitev sovražuosU. Če bi rešila svoje armade pred polomom, bi Nemčija mogla, zavlačujoč pogajanja, zopet zasesti izpraznjena ozemlja in bi se jih branila izroCrti ter zatiranim narodom dati neodvisnost. Ker bi bilo potem zelo težko zopet pograbiti po orožju, bt se Nemčija s tem manevrom mogla izogni U Izgubi vojne. Toda nobena ententna vlada so ne bo dala izrabiti za to, kakor tudi ne WiIson. Francosko enodušaa volja je, da se bo pogajala s takim sovražnikom le potem, ko mu bo popolnoma onemogočeno, da bi še škodoval. Turčiia prosi za mir. Turška nota predsedniku WHsouu. NEVVTORK 14. (Kor.) Španski veleposlanic je izročil danes turško mirovno noto, vt£kega r.aroda napram premirju in mirovnim po^ajai«jem in nadaljno interpelacijo glede preprečitve onih enostranskih ukrepov ogrske vlade proti pripadnosti slovaškega naro'da k češko-slovaški drža^/3.. Delegat Conci je v svoji interpelaciji zahteva! razveldavljenje izjemnih- oceredeb prctt .jtalijajnskemu narodu in pozival vla-do, da n-aj sc dogovori z "i t ali jamsko \iado glede oskrbe onih ozemelj z živežem, katera bo treba c^itopiti Italiji. Poljski delegat je so izročili -interpelacijo, v kateri izjavljajo, da vsi poljski državni poslanci priznavajo 2. okće-bra t. 1. v posiarjs'ki zbornici po Jano izjavo za edino politično podlago za poljski narod v monarhiji in se od tega trenutka dalje tudi smatrajo ža pripadnike in državljane svobodne, zedirjenc in neodvisne poljske države. Vlada se pozivlje, da slori vsi potrebne korake., ki vodijo do uresničenja načel predsednika Wilsona in na jasen način uveliavljrjo pravico poljskega naroda pri udeležb: na svetovnem mirovnem kongresu. Začasni proračun, ki ga vložil skupaj finančni minister, jc bil izročen finančnemu. odseku. 'Prihodnja seja se naznani pismeno. delssa:!:^. Eksr-c-zo rro:a Huriaaa. DUNAJ, 15. (Ker.) Odsek ogrske dc-Icgacije za zunsnie stvari je Ime! danes sejo, katero je otvori! predsednik Berzeviczy, ki so je spominjal pohvale, katero je 2. aprila t. 1. izrekel srof Czernln Madžarom za njihovo požrtvovalnost in zvestobo naprnm dinasLIji in incnarbfi!, in obsojanja strem-lienj na razkosanje in<;iiarhjie, ki se danes v drusi polovici mon.irhHe nemoteno soje. Iziavi! je, da ogrska javnost odobrava mirovni korak avstro-ogrske vlade. Pred pr-ehodom na dnevni red je sroi Karclyi ostro krltiriral dosedanjo državno politiko, nakar je iz pregovoril minister zunanjih stvari sroi Burian. Minister »e poudarjal, da se je od zadniesa od-sekovesa zborovanja zunanji poliiični poiožai temeljito izpremenil, in izražal upanja da mirovni korak osrednjih vlasti, storjen 4. t. nt. pri predsedniku Zedinjenih držav, v doslednem času prinese ustavitev sovražnost! na vseh frontah in posaja-nja za splošen trajen in pravičen mrr, s čimer do-sež® ž® dveletna mirovna pelitika monarhije s vol cilj. Da Je prišlo do tega, ie iskati vzroka v svoto vnem poiolaju ki menjaicfii se vojni sroui, vsled česar je moralo priti na površje prepričanje, da se ta vojna ne da brezpogojno odločiti z mečem, tem-več z rrrirom na podiagi sporazuma. Ne da bi pri-pisovale velik pomen iaktičiri škodi, ki bi nsogia nastati, so se odločile osrednje vlasti za mirovno ponudbo preds. \Yi!sonu. podano 4. oktobra, in :ic da bi "bil! dogodki na Bolsrarskem odločilno vplivali na ta sklep, d očim so ga pa v resnici pospešili. Osrednji vlasti ste morali na jugovzhodu postavili novo iionto, a odločilnega uspeha z orožjem tn ni bilo pričakovati ne na eni ne na drugI stran!, vsled česar se je pokazalo, da bi bilo na-daljno prelivanje krvi nesmotreno. Wilscnov govor 27. septembra je pokazal možnost pričetka poraz^ovorov o mifu. V VVilsonovih nazorih o svetovnih vprašanjih se ie vedno kazal duh čiste človečnosti ih njegove izjave pri.nas niso nikdar ostale brez vpliva. S polnim umevanjem pa sprejemamo njegove v govoru 27. septembra izraženo nazore o sedanjem svetovnem položaju in jim gotovo z veseljem pritrdi tudi ogromna večina narodov, da v njihovem smislu uredi svoje medsebojne odnošaje. V tem prepričanju smo se priključili Wilscnovim načelom, katera bodo, smo-treno uporabljena, gotovo vtudi blagodejno vplivala na ureditev notranjih razmer obeh držav monarhije. - Monarhija še nima WHsonovega odgovora na svojo noto od 4. L m. Minister meni, da bi razprava o vzrokih, zakaj WiIson še nI odgovoril, ne bila umestna^ ker M bila to le naslnčevanja, vendar pa je na5e zaupanje v Wilsonove besede tako trdno, da odklanjamo kombinacije, ki bi hotele temu ravnanju podtikati monarhiji škodljive nagibe. Minister se Je nato bavil z Witeonovim odgovorom NemčiK ta poudarla!, da se druga točka, nanašajoča se na izpraznitev zasedenega ozemlja, i po besedilu Wi!sonovega odgovora, ki goveri o osrednjih vlastih, kakor tudi po vseh drugih okoliščinah Uče tudi naše ^anarhije. »Naša In Nemčije privolitev v to izpraznitev |e gotova. Pojđe le še za to, da se ustvarijo tehnični predpogoji za nje izvedbo, za kar bo treba dogovora. Po cd govora Nemčije, H je izpolnS vse predpogoje, od katerih želi predsednik nodvfsiti svoje nadalme korake v smisla našega predloga, pričakujemo sedal njegovega odgovora na na5 predlog.* Minister Je mnenja, da stojfcno torej tik pred rstavitvijo sovražnosti hs da se priffno v kratkem pc.gaj-nja z entento. Glede odposlanstva k mirovnim pogajanjem jo izjavil, da to odposlanstva ne bo smelo imeti Čista^ diplomatskega in birokrafskega značaja, temveč da mu bo "treba pritegniti komls!?o avstrijskih :n t ( ogrski prijlojnfli oseb v svrho dlrck;niga scJc-'* p lovanja. Priporočal bi iz zakonitih zastopstev izvoljen sosvet v svrho st?Jnega stika z ljudskimi zastopstvi. Mirovna pogajanja se morajo vršiti v stalnem sporazumu z zaveznicama, Nemčijo in Turčijo in z medsebojnim podpiranjem v spornih vprašajih. V nadaljnem se je bavil z vprašaTvjem zveze narodov, ki Je predpogoj miru nepristranske pravičnosti in s katerim se odpravi na načelu moči sloneča politika ravnotežja med skupinami držav. Pripravljeni smo vstopiti v tako zvezo narodov. Ni« ustanovitev bo predpogoj za skrčenje oboroževanja in priznanje svobodne pernorske plovbe, kar oboje spada v nas mirovni program. Minister •je poudarjal, da bo pri mirovnih pogajanjih treba posebno pozornost pesveča-ti bodočemu gospodarskemu razvoju in zopetnerr.n mirnemu in prijateljskemu trgovinskemu občevanju z vsemi narodi. Vzpostavitev poljske države po načelu samoodločbe narodov se krije z onimi političnimi smernicami,-katerim je monarhija sledila od pestinka poljske države, tn naše mišljenje napram Poljski ostane nespremenjeno. Upoštevajoč pravice in koristi monarhije in sporazumno z Nemčijo bomo pospeševali vzpostavitev poljske države in podpirali poljsko vlado po svojih najboljših močeh. Na Romunskem vztraja vlada v lojalni in korektni poliiiki napram osrednjim vlastim in mi jo podpiramo v lijenili stremljenjih. V Ukrajini, katere so naše in nemške čete, ki so odšle tjakaj na izrecno prošnjo tedanje vlade, obranile deželo skeraj popolnoma pretresov, ki soliili zvezam z revolucijo na Ruskeni. Z našo podporo so tamkaj zadovoljivo ustaliajo gospodarske in politične razmere. Z ukrajinsko vlado smo v prisrčnih in zaupljivih odnošajih. Zaključujoč svoja izvajanja, je minister poziva! narode monarhije, da naj se tudi" v sedanjem-tež-j kem času strnejo v mogočno ccloto okoli svojega vladarja, da ne bo zastonj prelita dragocena kri, da ne bo zastonj trpljenje požrtvovalnega prebi-| vrlstva, temveč da se združijo vse moči na delo obnovitve, ki prinese Avstro-Ogrslei srečno bodočnost. 'v i PRAOlA, 15. (Izv.; Dr. Kramar ter poslanci Stanjok, StČ-ibrny in Tusar so dobili dovoljenje, da morejo odpotovati v Švico. AVSTRIJSKA VLADNA KRIZA. DUNAJ, 15. (Izv.) Avstrijska kriza se danes nahaja še ravno v istem stadiju, kot se je nahajala prejšnji teden. V soboto je bil poklican k cesarju grof Silva-Taronca, ki je nasvetaval sestavo parlamentarnega kabineta, a je naletel na najodiočneiši odpor. * - - ----------. -■Ll -■«• — "Hf ^ ____ Danes se govori o TcombTiiacili: pr'nc Friderik Lobkovic, grof Silva Tarouca in prof. Lamasch. DUNAJ, 15. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da se je rešitev avstrijske vladne Jcrize odgodila za toliko časa, da pride Wilsonov odgovor na avstrijsko noto, katerega ]e pričakovati jutri. Dotlef torej ni pričakovati nikakršnih izpremeinb. OGRSKA VLADNA KRIZA. BUDIMPEŠTA, 15. (Izv.) V jutrišnji seji ogrskega državnega zbora bo imel ministrski predsednik ma nove orijentacije m sicer v smeri, da postavi Madžarska politično in gospodarski popolnoma samostojna država s samostojno svojo armado. — Grof Apponyi je odklonil ponujeno mu ministrsko predsed-nistvo. Pričakuje se, da prevzame nalogo sestave novega kabineta grof Karolyi. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Kakor doznava »Magyar Tudosito« s pr^tojne strani, cesar ni sprejel demisije dr. \Ve-kerlejevega kabineta. Cesar je dal danes na Dunaju se mudečega dr. \Vekerleja po-klicat k sebi in mu re sporočil, da ne sprejme vladne ostavke, ker ji zaupa popolnoma. , NOVA POLJSKA VLADA. DUNAJ, 15. (Izv.) Danes so odpotovali v Varšavo poljski poslanci dr. vit. Gloni-binski, Tetmajer, Dlugcez in Daszynski, kjer se sestavi nova poljska vlada, v katero vstopita kot zastopnika avstrijskih Poljakov dr. vit. Glombinski in vit. Mo-raczewski, za Poljake v Nemčiji pa dva poljska člana nemškega ralhstaga. POLJSKO VPRAŠANJE. Avstro-Ogrska opost! vojaško upravo na Poljskem. LUBLIK. 14. (Kor.) Uradno se razglaša naslednje sporočHo: Avstro-ogrska monarhija je pripravljena opustiti voJaSko upravo na Poljskem ter upravo izročrt! poljski vladi, kakor hitro bo leta pripravljena za to. Avstroogrska monarhija stori vse. da olajša poljski vladi obnovo državne organizacije. ter j!, če zahfeva, da na razpolago sednj še na Poljskem manka)cča sredstva in uredbe. JJasprotno pa pričakuje avstro-egrska monarhija, da M dežela Jz svojega prebitka živil in" sirovin poma»a proti primerni lcompenzacij!. Sedanje vojaške rekvizicije bi se ustavile hi W sc državno gospodarjenje s temi stvarmi prepustilo poljskim organlzsoHam. ki bi se ustvarile. ihezm mnmm mmn AVSTRIJSKO. DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno so poroči: 15. oktobra 19! S. Italijansko bojišče. — BoJs 10 delovanje Jo fcilo ivA> včera; precej živahno. Balkansko bojišče. — Po nas izpraznjeni Drač so zasedli Italijani. Gibanja v £Sd2zz1ž In Srbili -e vrše brez omembe vrediio^a boluega stika z nasprotnikom. Načelnik generalnega ^taba. . NEMŠKO. BERGLIN, 15. (Wolif.) Veliki glavni stan, 15. oktobra 1913. Z pp £ d n o bojišče. — Arutada kra-•jeviča Ruprehta: Na Flandrskein jo vražnik zopet pričel napadati na široki ircn-i med Zarrensm In Lyso. Pc:r-čiIo se mu le, da je prodrl prsko c^či&h postoicjik. Proti ooldnevu »e ie bz] us-ta-vil v črti Cortemarck—vzJiodiio Roenc-i^era, ki ga ]e po hiidem beiii zaTztl sovražnik, — jugozapadno Is^ema hi rovzhodno AlerJna. MenJn In \Vcr\ic3 smo vzdržaSi proti močnim napadom. F. e-stop£K? sovražnikove pclzkuse čez Ly ^o pri Komenu smo preprečili. Pri napadih pcpolćne smo izgubili ilr.r-.rJz^ eme CorUmarck. Močni rnipaiTi z okl upniški na obeh straneh Gitsa so so izjalo-yi!i. Med ISeke*irom in Meninom \o mc^l sovražnik popoldne pr?(K>bUl le, m"lo tr«». Uspešni bo:4 v pred^z&udju zapadno LUla in haate-beukskesa prekopa. V selškem odseku, severno Kaussyia Sn pri St. Sc:«-pletu so se Izjalovili delni sevražm'ic.1 napadi. Arnmda nemškega cesarjeviča: V so^ s ti jutranji megli je sovražsdk vzhodno St. Ouentiua udaril čez Oiso in se ie začasno ustalil na macqa«§nvskih vrhovih lri vzhodno Orignyja. Obkolievalno zac-tav-!ien protkiapad ga ie vrgel z vrhov do Oiso. Srditi delni boji pred novo frrnto severno Laona, zapadno Aisne !n v kolenu Aisne jugozapadno Grandpreja. Gallwitzeva armada. — Med Alro iii Mozo so Amerikanci napadli z močnimi silami. Težišče bojev se je nahajalo vzhodifo Alre Sn na obeh straneh cn! CL^.r-pentryja proti Hauihevillu vodeče ee~te. Deloma do štirikrat ponovljeni nm>a^s so se Izl^oviU, izvzemšl krajevno pridebitev ozemlja na obeh straneh Romagnesa. Jugovzhodno bojišče. — Na vrhovih severozapac^M) lit severno NHa so se vršili manjši boji. Prvi generalni k var tir mojster p!. Lude udo rti TURSKO. CARIGRAD, 14. (Kor.) Poročilo generalnega štaba 14. t. ra.: Na fronti nič novc2£. ^ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko uradno poročilo. 14. oktobra, popoldna. — Na vsej froiiti so ostati Francozje v polnem stiku s sovražno pehoto. Ju2no Chatcau Porciena so vrgli še zadnje ostanke sovražnika, ki so se še upirali, na severni breg prekopa. Angleško uradno poročilo. 13. oktobra zvečer. — Tekom dneva so sc nadaljevali krajevni bo}i med našimi namaknjemmi oddelki in sovražnimi na scllski črt. Našo solei-mesko prednostno postojanko smo razširili. Na zr-padnem bregu reke in zlasti v okolišu Haussyja in Saulzcira smo napredovali. Boji krajevnega znj-čaia so se vršili tudi v okolišu Licu St. Amanda. Zajeli smo več sovražnikov. Zjutraj zgodaj se je danes posrečilo našim četam, da so prekorači'^ senseeški prekop pri Aublgny le Bacu Iu zajtle 2CD mož. Ker so se pa pričeli močni prctrnnpadi, jim ri bilo mogoče vzdržati svojih postojank. Sevcro-zapadno Douaija so na.^e čete nadaljevale prodiranje. Zavzeli smo Courcelles-les Lens in N'.yel!e —Godault ter se bližamo črti prekopa La Haute Deule na vse) ironti med Douaijem in Vendin 1j Vieilom. Pri svojih operacijah v tem odseku sin« zajeli nekoliko sovražnikov. Kljub slabemu vremenu 12. t. m. so naša nizko leteča letala zmetala 2** ton bomb. LONDON, 14. (Kor.) Reuter poroča, da so Angleži, Francozje in Belgijci pričeli v smeri preti Courtroiiu velik napad, ki se uspešno razvija. 14. oktobra. — Sovražnik ie na široki ironii severno Le Cateauia pričel težko bombardiranje. Pod zaščito tega artilerijskega ognja je izvršil moane pehotne napade proii našim postojankam Jugovzhodno reke Selle v soseščini Solesmesa. Te' napade smo uspešno odbil! po hudem beju. Na-dallne napade, pri katerih so se uporabljali ok!i>p-njakl v podi>oro naskakujoče pehole, Je sovražnik izvajal brez uspeha proti našim postojankam. Mi smo včeraj in tekom noči naskočili na več točkah Južno in severno Dcuaija, pridob:!: tal !n zajeli neko! tko sovražnikov. . AmetlšLo uradno poročilo. 13. oktobra. — Na obeh bregovih Mcze so naše čete danes izjalovile srdite, zopet ponovljene so-vražnikove poizkuse, da bi nam odvzel predkrat-1 ! kini zavzete posioiankc. AmerikansLc w Stran. t> ..... 7 *_____ »EDtHOST1' St. 282 V Trstu, d*c **. oTe>n!a or-craci|ah angle- ških čet južno i a Ć?*eaujs in fr?ncosk!Ii v ?an-panji. Ž odsekov, zasedenih po na*ih ee- t--- 4 - t**siti nič »cTUCf^^ejra. Atentat aa flnrcr pašo. CARIGRAD, IS. flz\0 Ni En ver pašo jt bil \z->ri--n atentat. En ver pasa sam ni !ril raaferi, yač P? -C b:l tc/ko Jiea nč::šLi častnik. ki ?e sprem!ial. ^ Frau^ "--uživa prfe finske ŽENfcVA. 14. (Ker.) Aeeniiia Havas objavlja noto. da Frar.c.?i'sa zar.iJ; dogodkov na Finskem, j zlasti zar_ J! izvolitve fk ser Vega princa za kralja, opoz-va sve*] 2 častio p- *7:*?.?ijc neodvisnosti F:n-ske prcf'v- va tl'pJotnaUke odnosaje zn''». Obrevno stanj« na Porhi?a!sfestft. l.IZBv'NA. 14. (ils.vas.) Nad Portugalsko sc je obsedno stanje. Predsednik je v svojem svolstvi: predsednika bojnih si! na suhem in ra n'or:;: prevzel neposredno povtliništvo hsjjaih i sil. Na Portugalskem vlad? popnln mir. Vojaški i oddelek v Penatieltk ki odrekel pokorščino, je I bi! hitro prisiljen. da sc je vdrl. j Rasna ĐdMSRIne vesti« | Avstrijska vladna kriza. z Dunaja sej poroča: Ker sc -e izjalovit načrt narod-1 nos t ii t ga korJicijskega kabineta, sc žd i. da je za s: Ja] izločena kombinacija z gro- j fom Silve-Ti-rr ouko kot nrin:^. -skim pred-j sec-.itkccn. Vest. da :e baron ffussaiek že j pc-č-i! ostavko, je prenagljena. V ospredju] se nahaja sedaj kandidatura bivšega mi-iib;r:v':ep-a predsednika barona bečka. Dunaj ki šsc?a v »Še&e Fre« Frc-ser j oslria vkij. b vsem nt&po£bitii*m dejstvom ki neustavljivo i rciiajajočiin -lic-go-d-koiii isti zsgrizci! sov-r?>r.ik nas Jli^oc-io- j va:iov. zia-i! pri nas Slo-zencev. kr-,or je bil vedno, zlasti pa Sc v onHi najbnfcih ča-; sih i>re2anja:si. Danes, »ko ves svet priznava nam Slovencem pravico sedinjenja s Hrvali In Srbi v samostojno državo, piše »N. Vr. Predse še vedno: -V Avstriji ni samo osem narednih plemen in ravno toliko pravic do sainortdloefce m če bi ©e pre-či vse; r^ifci Slovenci narodno zedi-niii s Hrvati in Srbi, bi ostalo se vedno sedem pravic nemško polrtiko; s«>dai pa piše »Tagcspost«: Poii-tilea eseiliiHh vlasti ui biia ^amo pm.1 volno, ientveč t«dt teko«n vpojne kar flajoe-spretnejsa. Bk?thmaiHi je spoznal Nem Čile stran, ni pa našel moči, H Wl nastopit proti M^eiieiiiStert podvođniSMm hithkačcm fei tejavii, da pot -do po-oatresie podvoOttiMce \-ofoe J« jjfefco njego-vessfa mrtvega trupi«, če mora Nemčija danes kap:hrfj«ttt, pač ni mrotf, k\ je Izgubil vojna Tbda nleffova poHtika se obsoja seda?, kajti te politika Je MJa slab« fe desetletja sem in Je fcila anrtoo zadeta £e oneea 4. avgusta, k» !e Angleška napovedal vojno. Tn bo saiiK/spoznavaHje le feo-ristilo; prvi rtank, ki sc jt* morai izvajati, fc bil, da se na mesto neodgovornih oseb postavijo odgovorne. — ki kdo je vodil deaetletja nemško in žnjo tftd? avstrijrfro polituro? Ncod^tr-.-orm cesar Viljem po svoji prav -tako naroda neodgovorni vladi. UgctJno znamenje. Oddeini predstojnik hrvatske vlade, dr. Vinko Kriškovfč, Je bil član forvatsko-srfcske koalicije, aH vedno — nelojalen člen. Vedno je «^>e!k"arif in jej mefcai kamenje pod noge. Nikdar ni bil s srcem in itverjenjem s polrtfko fcoalfcfje. ' A to vedno iz oz:rov na Budimpešte, vc-&to v protftiarodrcm ^nlSiii. Talio se le H. pranje dal, ko sta člana koaii^Je dr. Du-tan Popović in Svetozar Pribičevič na-glašala v safeofn na^vx5no edinstvo, ker bi to kri&ato lKKMmpe§4anskc račune. Slednjič, ga je koalicija ju9tifk>ira1a z izkljUče-trjem fz svoje srede z nedfst?ini otemenfi, ker so tam zimaj manje neva?ur. Cim či-e-teH ie zrase, tea» h olj učinkovira bo borba. Samoodločba narodov In beacJfcl Slo- veacL DoŠfo nam je v itaihansketii jeziku nastopno vprašanje: »V teh dneh se toliko govori o samoodločbi narodov. Zato si dovoljuiem vprašanje, ali tistim 30.000 ni j več Slovencev, ki so podaniki ftalijanske-| ga kraljene gre pravica, da se izrečejo v tem pogledu?« — Naš odgovor: Seveda jim gre. Ta- njihova pravica je jasna. In od-r&kati bi le Km ne smela ravno holija, ki je članica in soborHeljica envente, ki svoj-o sedanjo borbo označa kot boj za uveHavIienje načela ruske revolucije: samoodločba narekov! To na-jče4o ie na prvem mestu tudi med tistimi i točkami, ki >?li Wflso:i postarvlia kot pogo-j je za sklep miru, ki more biti edino pravi-i čeit in t-rajen: vsak narod naj svobodsio ; odloči, Ii kateri državi hoče pripadali v bodoče l Ako Italija ne bi hotela priznati i beneškim Sk>vencean te pravice, bi poka-' zala, da je neiskrena, zavratna in da iiočs I ob*pktinemi vzvišenih idej VViJsonoviii : gre^i le Svoj te ček, da hoče le izrabljati | prirko za svoj sacro egolsmo. Tem r/pra-I vičneia je zahteva, da bodi- vsak narodi za-jstopait na bodoči mirovni konferenci, ko i se ho odločala bodoča usoda narodov — I vseh. malih in velikih. Ne pravimo s tem, i da bi moral bi ti na kocnerenc-l ravno kak i beneški Slovenec. Pač pa bo moral biti j zastopan nas slovenski narod, da bo nje-|govo zastopstvo «fiogk> zastokati pravic:) I:r 'cških Slovencev. Ta ^ahieva je opravičena tem bolj, ker je ravno enien-| ta, 'ki naglasa, -da je uredba bedo-čega žlv-! iierja v ;eh narodov, tudi naj manjih, med-Inaroiio vprašanje. Na to stališče se postavljajo tndi Češi in Jngoslovaln, kaf šo. napfašali te dni vsi njih govoru;ki v av-strijsivem pari a m en hi in posebno tudi zastopnik tržaških Slovencev, dr. Rybaf,jta| zalvijučku svojega velikega govora: »Tudi nrl poKi jamo svojo usodo v reke Wil-s ona. tudi m' upamo in pričakujemo o J nastopa \ViIsonovega srečne in' ugodne rešitve našega vprašanja!« — V obseg tega našega v-m asama spadajo tu o: beneški Slovenci v i Italija je menda zaveznica Zcdinjenih drŽav, ki jh:r predseduje Wil-soa. Nfegov program, vedno tako slovesno naglašan cd ententmih državnikov, veže tudi Itaiijo! Ce bi se hotela rzogiriti tel obveznosti, bo jasno, da ni iskrena tudi napram sw>ikn zaveznikom, v prvi vrsti napram Wilsonti. A to je danes — TK-e-to\r=a pc-teno?! Da rii ne: a^r je Italija za uresničenje VVilsonovIh idej, aH ni. Z omahovanjem med da in ne, doseže le. da tudi nje zavezniki -izgube vero vanjo. ©©ma!® Odiia/ovattic vola SV:! fiesofabne-ga materijala. ( Naznariia se: Civilni interesenti se morajo 2a vo-i iaški neporabni materija! obrnit! na naslednic mesta: a) Zz potrebščine poUeđeJstva: na j>rls:c?nc poiJet1cIsi:e Rlavne korp-Jtacilc, n. pr. deželni kulturni s vel, oz. če fja n", na Kmetijsko drfcibo al? enr.ko organizacijo; b) za petrebšCine iisto su-zdarski!? predstetov: na gozdarsko centralo nr Dunaju. I.. Reielisratstrasse št. II; c) za potreb-! Sčliie e-bria: pri zavodih za pospeševanje obrta:' d) vsi diirsi latereccnti: na avstrijski sla'.ni zavecl i za stvarno demofiillzscilo na Dr na Ju, zasedaj I. i HirnTRclpterigasse St. 8. Kali bi niora-i biti! V Karlovcu sc ?e pred nc-koMko clhevi OilijrraSa krvava drama. Neki Kamile i Badorinac ie ustrelil mestnega senatorija dra. j Dra?etina Sašela in potem samega sebe. Vzrok jc i bil baje v pc'itiCnih navzkrižjih. Kdor prav rar.i- j meva vaicvcnje scdobheria pelitienern £lvl'enja j to je: svobodo političnega mišljenja, ta enostavne;- j more razumeti, vzreka za ti-.ko tragedijo. Ta kr- j vavi dogodek je žalostno -rnamenjc strankarske zagrizenosti ir. ianr.iizrr.a In politič.ie zarsir.lcrst". J To pa le mlmosrcde. Z;:be?e5!ea}a vredna pa so —J ker naj bi sin/ Te v pouk 11:0i našim ljudem — rledeča. izvajanja, ki jih je >G?as Slovenaca, ii '-vata 1 ?rba« narisa! v sv.•••.m r.ekrclogi: nesrtC- > ner.iu diu. Šaseiu: C'd takozvane naše mlade generacije, ki ic pred dvafsei-sni ieti zapisala na svojo zastavo velike besede o podrobnem dert;, ic le malo poediucev, ki eo csiaii zvesti temu ;k!;vi!-ležneniu mladeniškemu geslu, i^ragan :ašel sc mu ni izneveril nikd.r. V mer ju !-aše brbljave Inteligence v masi Iepobesedjdh fiudi Širokih naciional-nh gest in — koi.iofinega kavarniškega politikantstva ie bil on izjema, ki jo redko srečujemo v naS družbi. Nacijonalno i>opolno;iwi svesten. narodnjak od glave do pete, |e bil nasprotnik prazne fraze in je respektira! vsako narodno zavednost santo po kv«Rt«m Ms. ki je *astav?ja sa naredno stvar. Bil |e eden redkih aa&h ^o«tiv«ili i.njdi, številka, s katero }c mogia brezpogojno fa^anat? vsaka resna naredita akctfa. Tako pada dr. Dragan šaše! kot frtev svoiefa posten««« te odkritega karakterja. Dr. Paecfaef ko EOvari v Mena ve^ne mtf&a* Kn. Prejeli smo: ClovoetC t raznih oftedntml halRanl sem sc ftcptiea?. da ti ne z Ar. P^eclierjetn glede vprašanja prtoadnostl Trsta. Ne tr*m, da trt med le« tudi toinarecv, e«o mislilo hi {«raZa!o. a v« »žso faltr Je ffied tržaškimi llaKfaai restfh Hudi, k! prav Mm razumejo, kam meri »statist« dr. PHetfcer. Ti «0 mi dokazovali, da lim ne kaše drago nego zateči se k JngostavIH, ali pa gfadovatf! Dr. Pnecher pravi, da nas ne briga nič, Cc bo po trža>k?h nli-eafa rasla trava?! Počasi g. doktor! Ati smo ravna tako člani tržaške občine, kakor oni, ki so v kolu dra. Puecherja. Ako njim si mart, kaj bo s Trstom — ie pa nara ležeče na tem, da si Trst izbers kar bo 2a Tržačane itajboljSe. Glede statistike pa že danes lahko rečemo, da se koreatto popravi in spremeni, ako se napravi popolnoma nepristransko. Za Greto na primer izkazuje statistika 1522 Slovencev ki 1425 Italijanov. Verjamete ali ne ver-iametc — toda na Oreti nt niti 508 Italijanov!!! Oni, ki so rojenj In vzgojeni na Krasn, aSt tam v ltnbttanski ©koteči- gotovo niso 4n ne irorefo biti Italijani — tndi če so res tako neumni, da 9» se vpisati (ako jih niso drogi!) za Itattjane. V ostali spodnji okolici in v mestu je tndi lepa kopa ti-5 oče v »Italijanov«, ki Se italijansko ne znajo. To vse bo treba pošteno pregledati fa popraviti! Jaz račurrim, da Je nas vseh najmanj sto tisoč (v mestu in okolici) in da Imamo torej tndi mi besedo pri določanja, kako In ka) saj ae zgodi s tržaško ob- fino. Mi smo seveda za Jugoslavijo ia za to nastavimo vse svoie moč T, ker smo prepričani, da sc le tako izognemo nesreči, ki bi doletela nas kt so-d ežetere, a ko & sanjali o kakem drugem izvesteeai re?eniu! Miloščine ubogim vdGvaai delavskik slojev se bedo 2. decembra t. I..delile Iz ustanove cesarja Franca Josipa L Te miloščine ne morejo biti v sm^Iu ustavnega pisma manjše od 72 in ne večie od 144 K ter jife bo mestna blagajna izplačevala v enakih liiesečnih obrokih vsakega prvega v mesecu od 1. januarja 1919. leta dalje. Prosilke, pristojne v Trst, z nedorastlirni otroki, nai vk>že prošnje na obrazcih, ki Jih dobe na mestnem magistratu. odd. VIII., in sicer do 31. t. m. Državna zveza vojnih Invalidov Avstrije. »Pomožno društvo vojnih invalidov Dunaja« je sklenilo, da se preustroji v »Državno zvezo vojnih invalidov Avstrije*. Ta zveza naj združi vse Invalide v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zbor«, v svrho zboljšanja njih maternahiega s t a; Krt. pravnega varstva invalidom in financijelne-ga podpiranja. Poživljajo se torel vsa društva, ki že obstoje aH se hnajo ustanoviti z #nako tendenco, nal prijavijo svoj društveni sedež za zborovanje delegatov, ki se ima vršiti v bližnjem času. Vs?k pc-t dini invalid pa se poživlja, naj pristopi zvezi, ker Ic v edinosti je moč. Vpisovanje se vrš! in pojasnila se dajejo vsako soboto zvečer na sedežu društva: Dnnai, IH. Landstrassergtirtel Št 33, v Pureggerjevi restavraciji In v plačevatttSci I, Dunaj XIII. Lir.zzrsiicsse št. IS. Uvedba čcŠtseftak^zai&to službe v sedseboj-I .te r: promet« z ozemljem Itaf,?e. Od i 15. avgnsta 1918 naprej je dovoljeno razpošiljanje j pct"i!i nakaziiic v medsebojnem premetu z ita-j lijaijsklia zasedenim ozemljem pod enakimi pg-I goji I-.Likor v medsebejnern prometu z zasedenimi i --csr- em PcIJske. Srbije, Crnegcre in Albanije. IT JaJ-.-isii znesek poštne nakaznice je 1000 K ; ne-i :'ep::Ctno Je zahtevati brzojavno nakazilo; dosta-! vite v po hrzem slu ali izplačilno potrdilo. Poštne i nakaznice morajo biti spisane v nemškem ali ita-Kianskem jeziku in na poštnenakazničnih obrazcih. ddcčcn'Ii za .notranji promet, in se morajo glasiti v obe!; srrereli na kronsko veljavo. Poštnonakaz-r.ična pristojbina znaša od 1. septembra naprej do 30 K 25 v. za vsakih nadaljnjih 50 K 5 v. C. in kr. etapni postni uradi v zasedenem laškem ozemlju, ki poslujejo za poštnonakaznični promet, se objavijo od slučaja do skrčaja- *. C'ssbena Matica. Danes, v sredo, ob 7 vaja za moški zbor. — Ob 6'30 danes zvečer seja pevskega odseka. Zdravstveno stanje v Trst«. Mestni fizikat je v čar,-.j 00 5. do 12. t. m. ugotovil 61 nova« slučajev nalezljivih bolezni m sIcct: davfce 10 (Stara mitnica 4, Famefo, Sv. Ivan po 2, Sv. Jakob, Rojan po I); škrlaiice 3 (Sv. Vid 2, Staro mesto 1); tre-bašoega K^arja 2S (Sv. Vid 8, Stara mitnica 6, Sv. Jako?i 3, Nova mititica, Skedenj, od drugod po 2, Novo nicsio, Sv. Ana, Farneto, Rojan, Barkovlje on 1); driske (griže) 9 (Sv. Vid, Novo mesio. Far-neic pn 2. Skedeni, Rojan. Prošek po 1); kozle 2 (Staro rijes-o, Pro?ek); «ia!arlje 9 (»d drugod). — Umrlo je za nalezlji vimi boleznimi 7 oseb in sicer £3 davlco 1 (bolnišnica), za Je carjem 2 (bo?n:S-n?ca). ra grižo 5 (Sv. Vkl 2, Novo mesto 1, bolnišnica 2). — Čudno se nam zdi, da mestni fizikat ne poroča ničesar o divjanju »španske bolezni« v Trstu, ko danzadnem umira za njo cele kopice ljudi. Saj umira v Trstu na dan okoli 100 ljudi. Ali morda »Španska-- ni nalezljiva? Zciczn:?!-? promet. Z Dtmaia se pofoča: Za 16.. 17. ia 1?. oktobra doievetie omejitve železniškega pro::ieta bouc obsegale, izvzemši živila, vse blage, Omejitve v osebnem prometu, ki so se delo- ! ma že izvršile, se 20. oktebra še pooštre in osta- j nejrn v veljavi štiri tedne. J.'~':-n žo!e?niea. Od d?nes naprej Izostanejo na- j slednji vlaki: št. 94 v Krmin, odhod iz Trsta 9'25 -ivi., št. 93 z Haricr'ine v Trst, prihod v Trst 8 j pop.' od Jutri nore? Postane vlak št. 91 iz Krmlna, ] pr'l'ed v Trst 9=0 dop. F:zlv sfr.rše^i! Starši, k: imajo oirc-ke na pre-? hrani in želijo-, da se otroci vrnejo domov, nai se j c^'ase danes, ,v sredo, ali v četrtek, petek ali v J c,':-- to <;'J 3 do 5 pop. v Slov. Čitalnici v Nar. j T V ponedeljek je umrla v tukajšnji mestni j ' " iei Marija Hrovatin, stanujoča v ulici Set te-1 fc.:; :-ie št. 254. Ker se nje mož pogreša že VcČ [ iet in ker • e zaTMistUn tro je nedoraslih ctročičev, 1 ic ze!o Žc;.. :*if da se najdejo sorodniki pokojnice, i Zato poživljamo nujno te pcslednle, ki baje žive y j Skcrkijf, naj se čim pre! zglasijo v našem ured- < ništvu. ' Promet r.a države«! železnicah. Od 16. t. m. iz- j ostaneta na progi Jesenice—Gorica—-Trst vlaka : št. 25/43 (prihod v Trst 7'33 zjutraj) in št. 20/12 (odhooW V Oorici lepo TflKco, zgrajeno na moden način it bctoua; v pritličju je kuhinja, ena soba In lep hlev J v prvem nadstropja dve sobi in majhen skedenj ter dolg ItodnSt. Dobi tndi moteno krav* vsa brezplačno. Hiše preide sčasrtna m n*rfnfli DO-gclth v njeno last Kje ft Nemec Lenart, gostiliUčar te M. »Osmd-nji odbore na Dunaju I. prosi nienov nedanlj na-stav, ssrto, ketlaj fe bil \-gokfcun !n #nistno leta Aesten ■■■liiHikiin Danes, v sredo, te bodo dopoldne ia popoldne prodajali aa favni dražbi na* dragoceni predme U, popoldne tudi rabljeno perilo. ~ DAROVI. — Neimenovan s Krasa 1e daroval v počaščenje spomina pokojnega Josipa Gašper čiča, trgovca iz Sv. Ivana, 200 K in sicer IOO K za eno klop 5ent-vidske šole in 100 K za svetoivaaskb podružnico CMD. Družica GasperCK Iz Sv. Ivann le darovala tudi 200 K za dve klopi šentvidske Sole in sicer eno v poča&enfc špemnna pred letom nmrlega si* na Zdravkota in eno v počaščen je spomina sedal umrlega slsa Josipa. — Denar za Sentvidsko šolo kram uprava Usta, za svetoivansko podhtfnko pa blag. namestnik. — Mesto cvetja na grob pokojnega g. LndovHcn Ml kuša dam$eu Santa ta Ton« Mee K 10 za tKjaSko podporno dinltvo. — V poCa&enfe spamtna pok. Josipa Mahneta, svojega bivšega Svetnika, je darovala Jadranska banka 160 K za ieasko podružnico družbe sv. Cirila ta Metoda._____ ______ _ Češko En4»vička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka iiostffaa v Trstu) se nahaja v uL O. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba fn slovenski iedflg| __- HfiLB 06UISS lUSMnfti nauči nemSia>, italijansko, angleSko UimVjtlil v treh mesecih. Ulica Haiolie* 17 If. nad. f£94 frnlnmlvnnti učiteljica ranči po najhitrejši VigJlUlUiniflll metodi z gotovim uspehom, ker ra-liga tako. ds mora vsakdo ra-.-rime ti, slovensko in nemško. Chiozza 27, HL naos:. TL stopnice, vrata 8, od 2—7. , 2892 7e?ift£?Š?f9Vt! nožno suknjo ri.vve barve Lu»l<51ljlull 7.1 vi VllfllOltl opreraljeoft soba z lepim IlaJCill razgledom in elektrllno razPveMja-vo. UHca Maksrt žt 5. t rt. 37. 2Š80 ftnifFOl DHy!f O-'ovaČ) Trst, ui. iledia, prod .i Hlflilcj rttfll več v »ako v rit ni h štedilnikov in dragih potroWčin, ter i".vr§nje vsako popravljanj o fta SToje stroSke, 2721 ^Mlflfri) hele iu rdeCe čebula ter artiČokor imaift ttUlallilS na prodaj v veliki množini po zmernih cenah. Ante Aljicovič, Trst, Bracdežija (Sv. Ivan) št. 042. ^ 27-0 vsake -vrsta kupnjo ia plača po najvišjih ^»i^iS cenah Fcaa Babič v Tr.-tu ul. Moliui grando št. £0. - 2So0 i Anton Jerkič pc3'uje v svojem ateljeju t Trsta. Via daT i Pc^te št. 10. 40 zrarno in roln-Ino, s tremi rb Sili't^ JhHM-j Štirimi sobami, sa isce. Fonudhv; n-. cdd. EdinostL • P 27i ^ffl^l BSJ f'fS^-^In Raznovrstno blago zi uiihiu HU UCSl&rJi prcprotlajslce, rije in drobnice. — Jakob Trst, nli^u i?. Ni- eoo 39. 4c 11 ^-»r^jem. Ponudi« z najnižjo fiiUtiiU Jil^J ceno, javljajoč koli o t na sledeči naslov; Anton KalČić, Zagreb, Pr.las 12. 3222 izpUezniiSoražMrv^ sprejme na delo Novo pogrebno podjetja za izdelovanje mrtvaških *krst. Plača se IS K za komad. 2$$5 ifotii Mm ki ceni. 28€0. staro žclezfe in kovine, jeklo, nove in staro Železno žfco, edino le razrezano in rabljeno, male Jrebfje, nove in rabljennove pile iti stroje i. t. d; i fiflion čerarta, Trst, elite feircteo it. prsi tezi . CL0MK Tsmsra v IrstiJ, uL Poz -o fie! mnra II I, L n. (za tr&cin Franc Jos pa) Ima v -^T.; r :: j Izt k— i-j u v^' W u V; C ' t * \ i, 0 ~ 7 V i • - i: j j ■ .ai^ . i". 9 &f ■ ...I t.i OglcH;, osmrtnice, zahvate in vsakovrstna nazuamla relilamne vsebine, n:»j se c^šl-liajv> na »Inseratni oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Asiške^a 20. pritličje. Dr. Mraček zobozdravnik Corso št. 24, I. nad. Od 9 -IZ dop. In od 3—6 pop. Brezbolestno izdiranje zob, plombiranje In umetni zobje. Dobroznana urarna in zlatarna l PBVii 1 Tisfu. Trte liice iie?. 3. Bossto zeioga vsaKevrštnih ur ter raznih zlaienln, par poljskih ponijev, izvrstna tekaCa, po 6 in 7 iet stara. Ogleda se pri g. V. Slapiafeu, vas Koče p. Presuanek. Kssjsfajske sJr'j^vo v Umetni zobje z in brez čeljust zlate krone m obrobki VILJEM TUSOiER konces. zobotehnlk Trsi, ti. Mim (Ex Cc- jcpsa) ii 13, 11. Ordinira od 9 pred/, do 6 zvečer. imlila i^^safo Prip&rob občinstvu svojo tr§M p^fnM in MM pfrsMčla Prodaja In igrač vseh mi, nsam «tsš sj^II i m mas. žlntarnica. • ^TPlSS] v Trstu se je preselila na Corso št. 15 \ I v bi\'5a zlatarnico O. Zcrcov.itz & F!:;J?o. S VeHkft izbera srebrnih in zlitih \ | ur,uhanov, prstanov, verižic itd. j ; Cene zmerne. Cene zmerne. \ I________________________________________J ZOBOZDRAVN' K Dr. J. Germa k v Trstu, u!ica Po3-:2 V2cc'il* 12 vo^al ulic2 d3ll2 Poii2 izdir&nje zobov bi-ez bo« leein. — Plomb ranjs. UM£Tf41 ZOBJE — JADRANSKA BANICA Trsi Vio Cossa m msparms Ste«. 5 (Lastno poslopje) KapttM In murva l( 93tM0.M0.— FlUjalke: Dunaj Tiaethofstrasse 7—9 Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković upatife, SpUt, Zadar. WO|> M ka|»ict % \ Ww M knHlki 94 M ita do dneva vzdiga. Heatai davek plači}« banka od svojega. Ob re sto vanj* vtof aa mwiitm Ia BPt-računu po dogovoru. Akreditivi Čeki in nakaznice a; vsa . tv*m ImuomIm trSHča. — Kapa|e Ia prodala: vrednostne papirje, rente: obit« gacfie, sastavna ptoma. prifoffitvt^ ddnice, srečke, valut«, deviz«, promete itd. Daje predujme na vrednostne papirje In blago leteče v Javnih sktadUCib. — Safe Piiullfc — Prodaja srečk fasradoe ioterije. Zavarovani« vsakovrstnih papirjev prod karati Iccnbi, ravk«a žrebala are^k M. brezpiaCno Stavbni kredit, rembours tredM. — Banan naročita.--Inkaso.---Men|rtniiair--Hskompt menic TeMoni: 1463» 1798 Ia Brnjavi: JADRANSKA ■ — Uriiiai arat ndl da t pipsldm ===== Paradižnike, smokve, bute In sadje vsake vrste kupi takol za gotovino v vsaki množini tovarna konserev v Umagu. Paradižnike sn plafui« po 1 K kg. Dovoz m pMa. ISCelo se pokupovelel. • Tovorna konserev HAON & ENSHAffil Mm (Istra)