IZ SIS ZA RAZISKOVANJE
Z raziskavami pretehtana proizvodnja
Pred izvajalce raziskovalnega deia se danes zelo pou-darjeno postavlja zahteva še intenzivnejšega in kvalhet-nejšcga razvoja razfckovalnega deia in prenosa raziskav v delovno prakšo. Dosežki znanosti morajo postati nujen sestavni del gospodarjenja, pteiuranja in realizadje pla-nov, izboljšanja pogojev in načina življenja in dela Ijudi. Znanstveno rgziskovalno delo bi moralo še hitreje dajati odgovore tudi na mnoga vprašanja objektivizarije dljev, deiežev in prispevka družbenih dejavnosti v sistem druž-bene reprodukdje, razvoja samoupravne sodalistične poti posamezmh dejavnosti, izboljšanja kvaGtete dda, humanizacije odnosov in še bi lahko naštevali.
Za večjo gospodarsko rast
S predsednico skupščine občinske raziskovalne skup-nosti, Marjanco VVebtovo, smo se pogovarjali o nalogah, ki nas na tem področju še čakajo oziroma, ki so trenutno najpomembnejše.
»Naloge raziskovalne skupnosti so opredeljene že s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te skupnosti. Bistvene naloge pa so predvsem v pospeševanju tistega raziskovalnega dela, ki neposredno sodeluje pri razreše-vanju problemov gospodarjenja in drugih dejavnosti vsa-kodnevnega življenja in dela. Gre predvsem za dosega-nje večje gospodarske rasti in družbenega standarda«, je povedala naša sogovornica.
V naši občini ima sedež veliko število raziskovalnih dejavnosti, kar se vsekakor odraža na samem delu razi-
skovalne skupnosti občine. Pričakovali bi, da bomo vsled tega tudi v sameiri razvoju visoko na lestvici razvitih, pa žal, kot vemo vsi, ni tako. Planiranje razvoja in proizvod-nja se z znanostjo, z raziskovalci, enostavno ne srečata dovolj zgodaj ali pa pogosto hitita vsaka po svoje.
Marjanca Webrova o tem meni:
»Mislim, da v preteklosti nismo dovolj angažirali razi-skovalcev v razreševanje problemov, ki so se pojavljali v dosedanjem razvoju, pa tudi nismo izkoristili vseh mož-nosti za pridobivanje predlogov ob oblikovanju razvoj-nih zasnov.«
Poudarek pridelovanju hrane
Kakšne so torej konkretne naloge občinske raziskovaJ-ne skupnosti v prihodnje?
»Ena osnovnih nalog je razvijanje in pospeševanje pretoka rezultatov raziskovalnega dela, idejnih predlo-gov in stališč delavcev v raziskovalnih organizacijah ozi-roma dejavnostih k uporabnikom na področju ožje in Srše družbene skupnosti. Druga bistvena naloga je po-speševanje raziskovalnega dela tudi v okviru posameznih organizacij združenega dela v naši občini. V okviru raz-položljivih finančnih sredstev, ki pa so le bolj simbolična, smo že v tem letu pospeševali raziskave na področju pridelovanja hrane in razvoja kmetijstva. To je za našo občino zlasti pomembno glede na to, da razpolagamo z velikimi kmetijskimi površinami, odprto pa je tudi še vprašanje izkoriščanja ljubljanskega barja. Prav tako je pomembno področje energije oziroma njene racionalne rabe. Pri nalogah obeh področij moramo stremeti k temu, da bi bilo vanje vključenih čimveč raziskovalnih organizacij tako občine, mesta kot tudi regije.«
Kaj pa neposredno povezovanje znanosti s proizvod-njo?
»V letošnje razvojne programe želimo neposredno vkljudti tudi uporabnike, tokrat Ilirijo-Vedrog z delom njenega razvojnega programa.
Prizadevali pa si bomo tudi, da bi bilo takšnih neposre-dnih povezav z gospodarstvom v bodoče več, saj imatno tudi na področju naše obdne vrsto organizacij združene-ga dela, ki imajo vse pogoje za hitrejše uveljavljanje raziskovalnega dela v praksi. Njihovim proizvodnim pro-gramom bi to namreč omogočilo tudi hitrejše vključeva-nje v mednarodno delitev dela, ki bo temeljiia na izvozu lastnega znanja oziroma njegovih opredmetenih razulta-tov.«
Odprtih problemov v občinski raziskovalni skupnosti je sicer še veliko, izmed vseh, ki jih je naša sogovornica izpostavila naj otnenimo le, da inovacijska dejavnost v programu še nima ustrezne vloge in da pristopamo k pospeševanju pozitivnega odnosa tnladih do raziskoval-nega dela in njihovega zanimanja zanj, za kar pa bodo morale več pozornosti posvetiti in nameniti tudi šole s svojimi izobraževalnimi programi in krožki.
NINA ČOŽ