Električna cestna železnica.
Opisal Kramarjev
1 aše stolno mesto, bela Ljubljana, se je po potresu, ki jo je raz-rušil dne 14. mal. travna 1895. 1., prenovila skoro docela. Tam, kjer so prej stale neznatne hišice, stoje sedaj visoke, krasne palače. Ozke, temne ulice in trge so razširili ter napravili še mnogo drugih novih ulic in cest. In vendar še ni vse izgotov-ljeno! Vedno še zidajo ljudje nove hiše in otvarjajo nove ulice, da prihaja Ljubljana vedno lepša in lepša.
Leta 1898. so uvedli v Ljubljani tudi električno razsvetljavo, ki je za vse mesto prav velikega pomena. S to napravo se ni dognalo le to, da razsvetljujemo s pomočjo električne sile ulice, trge in svoja stanovanja; dognalo se je mnogo več. Električna sila goni namreč tudi ljubljanskim obrtnikom razne stroje, tako n. pr. goni mizarju žage, stroje za vrtanje, žlebanje in oblanje, ključaničarju goni mehove, svedre in druge stroje, da, še celo krojaču, črevljarju in šivilji lahko goni šivalne stroje. Za vse te stroje se je poprej uporabljala parna ali pa kaka druga sila, ki je bila pa dokaj dražja in nikakor ne tako priročna kakor je električna sila. Vendar pa s tem še ni bilo doseženo vse v procvit naše Ljubljane. Manjkalo ji je še pro-metnih sredstev. Do sedaj smo se vozili po Ljubljani le z izvozčki, a sedaj so nam s pomočjo električne sile napravili novo prometno sredstvo, napravili so namreč električno cestno železnico ali električni tram vaj.
Meseca mal. travna t. 1. so začeli po glavnih mestnih ulicah polagati železne šine, t. j. tir, po katerem naj bi vozil električni tramvaj. V sredi nad tirom, kakih 5 metrov visoko, pa so napeli skoro za svinčnik debelo bakreno žico. Ko-^e bilo vse to izgotovljeno, so postavili na tir jako okusno izdelane vozove, ki naj bi prevažali ljudi po mestnih ulicah in cestah.
Ko so postavili na tir prve vozove, se je nabralo okolo njih vse polno radovednega ljudstva, ki je z veseljcm gledalo, kako so se ti vozovi brez vidne sile na znamenje izprevodnikovo jeli pomikati po železnem tiru.
Vem, da bi tudi tisti izmed vas, ki nimajo prilike, da bi si ogledali to železnico, radi vedeli, kakšna je vendar ta čudovita naprava. Zato vam po-daja »Zvonček« sliko. Na tej sliki vidite dva taka voza. Sprednji nosi št. 20, in vidite ga prav razločno, drugi stoji pa v ozadju na desno. Številka 20 le
-5*    202    r§-
znači, kateri voz je to. Vsak voz ima svojo zaporedno številko. Voz stoji s štirimi kolesi na železničnem tiru. Na strehi pa je pritrjena kovinska palica, ki sega prav do prej omenjene žice in se plazi ob nji, kadar se voz premika dalje. Da pa ta paljca pri premikanju voza ne izgreši žice, ima na vrhu pri-trjen škripec z globoko zarezo, v katero sega nadstrešna žica. Pri Ijubljanskem električnem tramvaju je namesto škripca napravljen velik podolgast kovinski obroč, drsalni locenj imenovan, ki je mnogo boljši nego škripec. Ta drsalni locenj, oziroma kovinska palica pa je v električni zvezi z dvema strojema, ki sta pritrjena na spodnjem delu voza med obema osema voznih koles. Tak stroj imenujemo motor, ki ima nalogo, pomikati voz po želez-ničnem  tiru.   Električna sila,   ki   goni   vso   to   napravo,   se  zbuja  v  mestni
elektrarni s pomočjo ogromnega stroja, imenovanega dinam o-s troj. Od tega gre električna sila v posebne štirioglate posode, ki so med seboj ko-vinsko zvezane, tako da more krožiti električni tok skozi vse. V teh posodah se shranjuje v elektrarni proizvajana električna sila. Zato pa imenujemo te posode elektroshrambe, nabiralnike elektrike ali pa akumu-latorje. Ti akumulatorji so v Ljubljani postavljeni v vdikem, kleti podob-nem prostoru mestnega magistrata. Ti akumulatorji pa so v zvezi z nadstrešno žico, ki dovaja motorjema v tramvaju električno silo, in pa z železničnim tirom. Kadar se torej hoče, da se električna železnica prične pomikati po tiru, se pusti, da  kroži  električni  tok iz akumulatorjev  po nadstrešni žici,   ki jo
~ix    203    h§~
imenujemo po nje izumitelju Trolleyu Trolleyjeva žica. Električni tok gre potem po drsalnem locnju v motor in iz tega po železničnih šinah nazaj v akumulatorje. Kakor hitro pride električni tok v motor, jame le-ta delovati, t. j. njegov vrtljivi del se prične z veliko silo vrteti okolo svoje osi, ki nosi majhno zobčasto kolo. To kolo pa se vjema s svojimi zobmi v drugo po-dobno, a večje kolo, ki je pritrjeno na osi voznih koles. Zato se morajo vrteti tudi ta kolesa, in voz se premika s poljubno hitrostjo po tiru.
Na vozu je strojevodja, ki spuŠča električni tok v motor in vodi torej voz; poleg njega pa je tudi izprevodnik, ki daje z majhnim zvoncem zna-menje, kdaj naj strojevodja voz ustavi ali spravi v tir, obenem pa daje Ijudem, ki se vozijo, proti določenemu plačilu vozne listke.
Električna sila, ki se tu uporablja, more postati tudi nevarna Ijudem in živalim, ki bi prišli z njo v neposredno dotiko. Če bi se n. pr. odtrgala zračna žica in bi padla na kakega človeka ali kako žival, bi nastala za dotičnega velika nevarnost, da, električni tok ga utegne celo usmrtiti ali pa pohabiti za vse življenje. Tudi bi bilo jako nevarno, ko bi se napete žice dotaknili z mokro palico, še bolj pa s kovinskim drogom. Bodite torej vsekdar oprezni, da se izognete nesreči!