#  Èe se nauèimo zaupati Bogu, bo nasled- nji korak naše duše, da bomo zaupali sebi. V preteklih letih sem mnogim svetoval, naj zaupajo sebi. Morda se vam to zdi nepo- membna fraza, ki jo je lahko izreèi. Toda prejel sem veliko pisem, v katerih se mi ljud- je zahvaljujejo za te besede. Zdi se, da mno- gim kristjanom ni nikoli nihèe povedal, da lahko zaupajo sebi. Kako grozljiv in dolgo- èasen svet smo vendar ustvarili! Jezus v evan- gelijih govori: “Ne bojte se.” Govori nam, da je v temelju vse v redu. Lahko zaupate sebi, ker vam Bog zaupa, saj uporablja vaše `ivljenjske poti, vaše izkušnje. Niè ni za- man; vse je odpušèeno. Niè ne bo uporab- ljeno proti vam, v vašo škodo. Celo vaše gre- he bom uporabil za vaše spreobrnjenje! Ju- lian iz Norwicha1 je v enem svojih videnj sli- šala Jezusa: “Greh ljudem ne bi smel biti v Richard Rohr, fran~iškan, rojen l. 1943 v Kansasu, sin Ameri~anov nemškega rodu. Je mednarodno znan predavatelj duhovnosti. @ivi in dela v Albuquerqu, New Mexico, kjer je ustanovil “Center for Action and Contemplation” z name- nom formacije krš~anskih laikov, ki so dejavno vklju~eni v krš~anskih in socialnih programih. Njegove knjige, ki — kolikor je mogo~e — ohranjajo `ivahen govorniški jezik, so bile prevedene tudi v nemš~ino in italijanš~ino. V knjigi Everything belongs so zbrana avtorjeva razmišljanja, ki zdru`ujejo `ivljenjske izkušnje in kontemplativno predanost Bogu. Rohr nas s pomo~jo meta- for, zgodb in osebnih izkušenj vodi onkraj molitvenih tehnik, da bi dosegli prostor, kjer bi lahko jasno videli svet, Boga in svoje `ivljenje, ter spoznali, da je vse sprejeto — to je dar kontemplativne molitve. &' &  / )   -!   sramoto, ampak v slavo ... Made` greha naj bo spremenjen v èast” (Revelations of Divine Love, 38 pogl., 13. videnje). Èe to ni vesela novica, v èem pa naj bi bila? Kaj bi sploh lahko bilo bolj osvobajajoèe od te širine, od tega objema, s katerim nam Bog sporoèa, da je naše `ivljenje pomembno? Naša `ivljenjska pot je pomembna, Bo`ja lju- bezenska zaveza z nami je vedno brezpogojna in obièajno enostranska2. Naenkrat se pred nami razpre svet, ki je zelo varen. Zakaj verjamem v to? Ker opa`am, da Je- zus vsakomur govori na tak naèin. Od sama- rijske `ene (“ki je imela pet mo`”) ne zah- teva najprej, naj sprejme njegov nauk. On najprej sprejme njeno `ivljenjsko zgodbo. Moralnost je vkljuèena v zgodbo in v kon- tekst. Jezus sprejme zaèetni polo`aj in iz tega polo`aja povabi dušo naprej. Samari-    janki ne reèe, naj najprej uredi svoj polo`aj. Ne sprašuje je, katere zapovedi je izpolnje- vala in katere je kršila. Namesto tega jo na- pravi za oznanjevalko! Pošlje jo, naj veselo novico sporoèi ljudem v bli`nji vasi. Tako je Jezus sprejemal ljudi. Sprejel je `ivljenjsko zgodbo ljudi in jih usmeril k luèi in svobodi. (Seveda jih je vèasih tudi izzval.) Èe je Jezus razodetje Bo`jega srca, je to zelo dobra no- vica. Ni se nam treba bati. Naše `ivljenje nam bo v èast, naše `ivljenje bo uporabljeno v naš prid! Julian iz Norwicha se je še en- krat obrnila na Jezusa z vprašanjem o grehu in on ji je odgovoril: “Greh je nujen, toda vse bo dobro” (13. videnje). Po mojem mnenju nam kontemplacija ra- zodeva, da v nas ni nièesar tako slabega, kot je prav naše zanikanje tega slabega in sovraštvo do njega. Sovraštvo in zanikanje zgolj zaple- tata naše te`ave. Vse slabo v nas je v resnici v našo korist. Vse je sprejeto. Bog uporabi vse, slepih ulic ni. Ni energije, ki bi šla v niè. Vse se pretvori. Zgodovina grešnosti in zgodovina odrešenja sta dva obraza istega kovanca. Iz vsega srca verujem, da je ves evangelij povzet v skrivnosti odpušèanja. Ko dojameš odpuš- èanje, si dojel vse. S tem je tako, kot èe se za- ljubiš: “padeš v ljubezen”.3 Mislim, da je od- pušèanje skoraj ista stvar: “padeš” v skrivnost, ki je Bog. Bog vsem odpušèa njihovo nepo- polnost, zlomljenost, slabost. Tega ne pravi le Jezus; tako pravijo vsi veliki ljudje, ki mo- lijo, s katerimi sem se sreèal. Prišli so do tega zakljuèka. Ljudje, ki so odkrili Boga — mistiki, pušèavniki in tisti, ki so zanj tvegali vse — vsi ti najdejo ljubimca, ne diktatorja. Bog, ki ga odkrijejo, ni nasilni oèe ali posesivna mati, ampak ljubimec. Veliko veè, kot bi si upali upati. Kako drugaèen je od “Raèunovodja”, ki ga — kot se zdi — veèina ljudi èasti. Bog je ljubimec, ki sprejme vse in odpu- sti vse. Evangelij pravi, da bomo spoznali odrešenje v odpušèanju svojih grehov (Lk 1,77). Odpušèanje pomeni, da nam je dano nekaj vnaprej4, preden smo to zaslu`ili ali bili tega vredni ali celo preden smo za to prosili. Odpušèanje poruši celoten sistem meritokracije, v katerem je èlovekova vred- nost odvisna od njegovih zaslug. Odpušèa- nje zavraèa pojem zaslu`énja. Naša daj-dam logika je v kraljestvu Duha neuporabna. Na- mesto tega nas odpušèanje povede v kraljes- tvo milosti, ki je Bo`ji svet. Številni cerkveni oèetje zgodnjega kršèans- tva (v prvih štirih stoletjih) so verjeli v apo- katastazo, ki pomeni vesoljno obnovo (Apd 3,21). Po njihovem preprièanju je resnièni po- men Kristusovega vstajenja v tem, da je Bo`ja ljubezen tako popolna in tako zmagovita, da bo konèno zmagala v `ivljenju vsakega posa- meznega èloveka. O tem so bili tako prepri- èani, da so njihove misli delno vplivale na na- stanek verovanja o vicah. Še v smrtnem boju ali prav kmalu po njem naj bi Bo`ja ljubezen prodrla do èloveka. In takšni ljubezni se ni mogoèe upreti. Veèinoma se pozablja, da je prvotno ljudsko verovanje v vice odra`alo ta obèutek nepremagljive Bo`je ljubezni in mi- losti. Kot se je zgodilo z mnogimi velikimi skrivnostmi, se je tudi to verovanje izrodilo v svoje nasprotje. Ob prebiranju zgodovine Cerkve in njene- ga uèenja ugotavljam, da apokatastaza ni bila nikoli obsojena kot herezija. Smemo verjeti va- njo, èe to hoèemo. Nikoli ni bilo doloèeno, da moramo verjeti vanjo, vendar tudi ni bila ob- sojena. Še bolj zanimivo je, da mi katolièani proglašamo svetnike. Proglasimo, da so zago- tovo v nebesih. Oni so naši vzori, lahko jih po- snemamo. Toda nikoli v cerkveni zgodovini ni bilo proglašeno, da je neka oseba v peklu. Niti Juda. Cerkev ni nikoli rekla: “Ta oseba je zagotovo v peklu.” Skoraj bi lahko rekli, da vztrajamo pri vesoljni obnovi, pri preprièanju, da Jezusovo vstajenje pomeni Bo`jo preobraz- bo vseh naših èloveških kri`anj v vstajenja. Spet bom citiral misli iz trinajstega videnja moje priljubljene Julian iz Norwicha. V “stra-   # hu in trepetu” je vprašala Jezusa: “O dobri Gospod, kako bi lahko bilo vse dobro, ko ven- dar greh povzroèa veliko škodo tvojim ustvar- jenim bitjem? In tu si drznem prositi za bolj jasno razlago, da se bo moja duša umirila.” In on ji je odgovoril: “Ker sem naredil dobro iz najslabšega, kar se je kdaj zgodilo – hoèem da po tem spoznaš, da bom tudi iz manj slabih stvari naredil dobro.” Ali je bo`ja ljubezen res lahko tako velika in tako univerzalna? Ali je `ivljenje res ena sama velika šola ljubezni? Verjamem, da je tako. Gre za uèenje ljubezni in bo`ja ljube- zen je tako velika, da nas bo konèno vse nauèila ljubiti. Konèno se bomo predali in Bog bo konèno zmagal. To bo Bo`ja “pra- viènost”, ki bo prekrila vse naše male verzije praviènosti. Naša bolj mašèevalna plat, ki èasti meritokracijo, v resnici ne `eli, da bi Bog ljubil na primer Hitlerja, ali paè? Rajši imamo milo za drago. Ali nas to ne spomi- nja na neko evangeljsko priliko? Berimo o delavcih v vinogradih, ki prejmejo vsi enako plaèilo (Mt 20,1-16). Spomnimo se na pri- liko o izgubljenem sinu. Mnogi biblicisti pravijo, da se bistveno sporoèilo prilike na- haja v liku starejšega sina. On pooseblja do- bre cerkvene ljudi, ki se razburjajo, ker je Bog velikodušen. Razburjajo se, ker je Bog milost. Razburjajo se, ker je milost zastonj. Noèejo priti na praznovanje (glej Lk 15,28), na katerega je vstop prost. Ustvariti `elimo sistem, v katerem lahko uspemo in zmagamo in v katerem odpušèa- nje nima mesta. Hoèemo prislu`iti odrešenje in se èutiti pomembne. Toda odpušèanje raz- kriva tako Bo`jo naravo kot tudi našo naravo. Videti je, da je Bog resnièno ranljiv. In v skriv- nosti te ranljivosti odkrijemo Boga in sebe. To spoznanje je skoraj nepredstavljivo in se sploh ne ujema z organizirano religijo. To je skrivnost, v katero smo potopljeni. Dve tretjini Jezusovih besed govori o odpuš- èanju. Dobra tretjina njegovih prilik nepo- sredno ali posredno govori o odpušèanju. Odpušèanje nima niè skupnega z logiko. Po- meni dokonèni poraz logike. Gre za mistièno spoznanje, da je èloveško zlo nekaj, v kar smo vsi ujeti, zaradi èesar vsi trpimo in v èemer smo vsi vpleteni. Ta stvarnost klièe po joku, poni`nosti in zdravljenju mnogo bolj kot pa po vroèiènih poskusih, da bi izkoreninili zlo. Za preobrazbo so solze veliko potrebnejše od kaznovanja in gro`enj. Èe pogledate na svoje `ivljenje in jaz na svojega, bomo vsi odkrili, da smo kdaj u`i- vali, ko ljudem nismo odpustili. Vem na pri- mer, da so nekateri za mojim hrbtom slabo govorili o meni; in tudi oni vedo, da jaz to vem. Sedaj imam moè nad njimi. Ali pa so nas izdali ljudje, ki smo jim pomagali, osebe, ki smo jih resnièno ljubili. Vzeli so to, kar smo jim dali, in nam vrnili s sovra`nostjo. Nekaj sladkega do`ivljamo, ko vztrajamo pri teh mislih. To vztrajanje nas dela moène in njih nemoène. Mi smo zgoraj, oni spodaj. Gojimo nekakšen èuden, izrojen obèutek mo- ralne veèvrednosti. Natanèno to je tisto, èesar po mojem preprièanju Bog ne dela! Odpušèanje je Bo`ji vstop v nemoè, ka- kor to ponazarja podoba kri`anja. Ko vsto- pimo v njegovo Navzoènost, najdemo neko- ga, ki ni proti nam, ampak je dokonèno za nas! Sveti ljudje govorijo: “Nekdo drug me dr`i”, “Nekdo verjame vame”. Tako govorijo ljudje, ki molijo. “Nekdo se zavzema zame, bolj kot se jaz sam zavzemam zase.” “Nekdo je z menoj bolj od mene samega.” Mojster Eckhardt pravi: “Bog mi je bli`je, kot sem blizu sam sebi.” Veliki ljudje so si v tem edini: mistiki v judovstvu, kršèanstvu, isla- mu, hinduizmu – na tej ravni govorijo isti jezik. Bog je ljubimec. Metaforika tega jezika pogosto zajema iz spolnosti, ker je to edini naèin izra`anja, ki lahko ustrezno opiše kontemplativno do`ivetje. Molitev pomeni biti ljubljen na globoki ravni, na blagodejen naèin. Upam, da ste kdaj sami     do`iveli takšno intimnost z Bogom. Pravim vam, da je to tudi za vas mogoèe. Morda le po- trebujemo, da nam nekdo pove, da je to tisto, kar naj prièakujemo in išèemo. Bojimo se pro- siti za to, bojimo se iskati. Zdi se nam predrz- no. Ne moremo verjeti, da takšna ljubezen ob- staja. Vendar obstaja. Pogosto sem se spraševal, zakaj je Bog svo- ja bitja ustvaril s tako moèno in vztrajno spo- sobnostjo biti oèarani s podobo, obliko in obrazom drugega. Ali bi Bog tvegal tako ve- liko, èe ne bi šlo za nekaj pomembnega? Kak- šna je povezava med našo èloveško strastjo in spoznanjem Boga? Ali gre res za Eno? Ali gre pri vsem skupaj za šolo ljubezni, skupnosti? To so resnièna religiozna vprašanja, o katerih se moramo upati vpraševati. Moja domneva je: Kakršen je naš odnos do posamezne stvari, takšen bo verjetno naš odnos do vseh stvari. Kako se obnašamo na seksualnem podroèju je verjetno dober po- kazatelj (in uèitelj) za to, kakšen je naš od- nos do Boga. In naš stik z Bogom je verjetno dober pokazatelj (in uèitelj) za to, kakšen je naš odnos z vsem drugim. Stvarnost je Ena, tako se zdi. Naloga religije je, kakor na- kazuje sama beseda “re-ligio”, da loèene stva- ri spet pove`e skupaj: èloveško in bo`je, moš- ko in `ensko, nebesa in zemljo, greh in odrešenje, napake in slavo. Mistiki so tisti, ki to nalogo odlièno opravijo. Mnogim zve- stim ljubimcem, umetnikom in vizionarjem to uspe, ne da bi sploh pomislili, da bi lah- ko bili mistiki. Grešniki so tisti, ki te stvari ohranjajo razdeljene in nevarne, ne da bi se sploh zavedali, da so zato oni sami razdelje- ni in nevarni. Ker kristjani v zvezi s to temo pogosto sli- šimo omenjati Visoko pesem, Janeza od Kri`a in Marijo Magdaleno, naj mi bo tokrat dovo- ljeno citirati muslimanskega mistika Shams- ud-dina Mohammeda Hafiza (okrog 1320- 1389). Svoje pesmi v perzijšèini je pisal s tolik- šno integracijo med èloveško in Bo`jo ljubez- nijo, da bralec pogosto ne ve, za katero od nji- ju gre. Poglejmo si eno izmed njegovih pesmi: Ljubljeni, zadnji~, ko si šel skozi mesto tako lep in gol, si pustil za seboj tiso~ `ensk ponorelih in nesposobnih, da bi s tem `ivele naprej. Za seboj si pustil tiso~ poro~enih mo`, zmedenih glede svojega spola. Otroci so stekli iz svojih u~ilnic in u~itelji so bili veseli tvojega prihoda. In sonce je `elelo zapustiti svojo kraljevsko kletko na nebu in kon~no, in kon~no polo`iti svojo Stoletno Ljubezen pred Tvoje noge.5 Pesnik govori o razkošni Bo`ji navzoènosti, ki se sprehaja po ulicah èasa in mesta, toda me- tafore so vzete iz èloveške oèaranosti in èloveš- kih obèutij. Pesnik govori o kipenju èloveških `elja, toda hkrati je preprièan, da je to sladka pot do Boga. Zakaj se ta integracija, to sovpa- danje navideznih nasprotij, razmeroma redko pojavlja v religioznih izroèilih? Nekoliko po- gostejša je v prvobitnih duhovnostih, v hin- duizmu (na to ka`ejo hinduistièni templji in obredi) in med muslimanskimi mistiki. Toda pravzaprav bi morali prièakovati, da se bo krš- èanstvo med vsemi religijami najbolj odprlo tej integraciji. Kršèanstvo je namreè edina sve- tovna religija, ki veruje, da je Bog postal ̀ iveèe èloveško telo. Kristjani smo edini, ki verjame- mo v polno, konkretno, snovno utelešenje Boga. Govorimo o “utelešenju” in njega ime- nujemo “Jezus”. Jezus je za nas velika sinteza in ikona ce- lotne skrivnosti. “V njem telesno biva vsa  # polnost bo`anstva. V njem imate svojo pol- nost tudi vi” (Kol 2,9-10). Toda zdi se, da je to preveè novo spoznanje za èloveštvo. De- jansko moramo priznati, da je kršèanstvo pregnalo telo v kraljestvo sence. Tega skoraj ni potrebno dokazovati, èe le be`no pogleda- mo na naše `alostno stanje glede spolnosti, naše onesna`evanje zemeljske snovi, naše su- rovo in neuravnote`eno konzumiranje, naša nihanja med debeljenjem in hujšanjem, med omamljanjem s televizijo in èipsom in obse- sivnim zanimanjem za fitnes. Nekoè smo mi- slili, da se je nad mesenimi grehi pohujševala samo Cerkev, zdaj pa vidimo, da so se na to temo spravili tudi mediji, pravniki in poli- tièno korektni terapevti. V Ameriki je seks greh, ob katerem se prièakuje, da bomo vsi razburjeni in šokirani – opušèa pa se, “kar je v postavi pomembnejše: praviènost, usmilje- nje in zvestobo” (Jezus farizejem v Mt 23,23). Ugotoviti moramo, da nismo udomaèeni s svojimi telesi. Jezus pa nam je prišel poka- zat, da je prav naša èloveška in tosvetna iz- kušnja tisto, èemur moramo in moremo zau- pati. To je naša potrebna in dobra zaèetna toèka. Po dogodku Bo`jega utelešenja je snovni svet postal prednostni kraj sreèanja z Bogom. Toda veèina nas še vedno gleda proti zvezdam. Hoèemo se dvigniti k “višjim sta- njem” zavesti in moralne popolnosti, med- tem ko je Jezus èisto preprosto prišel in “`ivel med nami”. Prikladneje bi nam bilo, da bi èastili Prometeja ali Apolona, kot pa poni`- nega, èloveškega,6 zemeljskega Jezusa. Svetopisemska antropologija jasno govori o treh razse`nostih èlovekove narave, èeprav je ta antropologija najpogosteje implicitna in uporablja razliène pojme za te tri razse`- nosti. Èloveško trojstvo odseva Bo`je trojstvo in nas pripravlja nanj. Tri razse`nosti so jasno izra`ene le v maloštevilnih odlomkih, kot na primer v Pavlovem zakljuènem blagoslovu v 1 Tes 5,23: “Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporeèno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.” Èeprav veèina ljudi duha in dušo zame- njuje ali celo enaèi, sta to vendarle dva raz- lièna vidika èloveške osebe: duh te`i k miš- ljenju, k splošnim pojmom, k absolutnemu, k Bogu; duša te`i k psihiènemu, k izkuš- njam, k posebnostim, k “sebi”. Èe se èlovek ne posveèa svoji duši in svojemu telesu, nje- gov duh te`i k iluzornosti, k ozkosrèni pre- prièanosti v svoj prav, k ideološkosti, kar lah- ko vidimo v široko razširjeni nezdravi religioz- nosti današnjih dni. Pravimo, da “je vse le v glavi”. Zdi se, da je duša izgubljeni del èlo- vekovega trojstva (kar se ujema z izgubljenim èutom za Svetega Duha), telo pa zlahka po- staja zavr`eni del èlovekovega trojstva (kar se ujema z bièanim in osramoèenim Jezusovim telesom). Rezultat tega je zelo anemièno ob- èutje Boga, Transcendentnega Duha. Posku- šali smo nekako prelisièiti telo in dušo in se jima izogniti, da bi se poèutili “duhovno”. Zdaj ugotavljamo, da to ne deluje. Zahodni svet se dandanes nahaja v veliki duhovni kri- zi. Stari simboli, ki so ljudi nekoè vodili k Bogu, dandanes pri veliki veèini odpovejo. Religiozni simboli so bili nekoè “seksual- ni”: strastni, krvavi, intimni, goli, trpeèi, od- nosni. Katoliška misel v svoji najboljši obliki je to zelo dobro razumela, zlasti v umetnosti in z uporabo izrazov, ki klièejo k navezavi od- nosov: “oèe”, “sestra”, “mati prednica”, “brat” ipd. Zakramentalno bogoslu`je je bilo skrajno otipljivo, liturgija dramatièna, glasba èutna in preprièljiva. Toda sèasoma smo mno- ge od teh simbolov skrili v temelje katedral in le še raziskovalci, kot je bil Leo Steinberg, prinašajo na plan to starejše izroèilo: še vedno pohujšljivo izroèilo Bo`jega utelešenja. Vem, kaj si verjetno mislite: “To so nevar- ne besede!” “Kaj pa, èe je vse to zgrešeno?” “Kam nas lahko to pripelje?” “Kako naj vemo, da ni to še en izgovor za narcizem, u`i- vaštvo in zadajanje ran?” Tudi to je mogoèe,     toda ali se ne dogaja vse to prav zdaj – v veliki meri tudi med kristjani? Stari Rimljani so re- kli: “Pokvarjenost najboljših je najslabša.” Po- glejte, kaj smo storili z evangelijem! Koliko zdravih, sreènih, svetih kristjanov poznate? Ali smo mar lahko preprièani, da smo res našli skrivnost, “skrito s Kristusom v Bogu”? Ali praktièno `ivljenje ka`e na to? Sodobno opustošenje na seksualnem podroèju ni le sad èloveških slabosti, ampak tudi rezultat tega, da nismo našli pozitivne, celovite in ozdrav- ljajoèe spolne etike. Navodilo “ne delaj tega” še ni modrost, èeprav je verjetno potrebna za- èetna toèka za šestnajstletno mladino. Èas je, da se odpravimo naprej od te toèke. Res je, to so nevarne besede, toda to velja tudi za evangelij. Prav kakor smo pogosto pri- krojili in udomaèili evangelij, da bi iz njega napravili sredstvo za nadzorovanje in ohra- njanje dru`benega reda, tako smo se tudi izognili pohujšanju Uèloveèenja, da bi se izognili Bogu “v njegovi najnevarnejši preob- leki”: v otipljivem snovnem svetu. Èe mislite, da tu zahajamo proè od pravovernosti, samo poglejte na dvatisoèletno trdnjavo pravover- nosti, ki je evharistija: Resnièna Navzoènost v snovnem kruhu in v opojni pijaèi! “Kristu- sovo telo.” Tako pravimo, ko polagamo kruh v usta vernikov. Dejanje je namerno provo- kativno, seksualno, oralno, mistièno in hipno. Šele po tisoèerih obhajilnih “zdru`enjih” se njihova resniènost spusti v nas, tako da se skrivnost Bo`jega uèloveèenja v Kristusu za- vestno nadaljuje na zemlji. V sebi nosimo Bo`- jo skrivnost. $ ( )#* * Richard Rohr, Everything belongs: the gift of contemplative prayer, New York: The Crossroad Publishing Company 1999, 155 strani. 1. Bla`ena Julian iz Norwicha, angleška pušèavnica in mistikinja (1342–1416). 2. Bog jo sklene z nami, tudi èe je mi ne sklenemo z njim (op. prev.). 3. V anglešèini “fall in love” (op. prev.). 4. V anglešèini: “forgive” (odpustiti) izhaja iz “fore- give” (vnaprej dati) (op. prev.). 5. Daniel Ladinsky, I Heard God Laughing: Renderings of Hafiz (Walnut Creek, Calif.: Sufism Reoriented, 1996). 6. Avtor uporablja besedi “humble” in “human”, ki se obe nanašata na latinski izraz “humus”, zemlja (op. prev.).