Dopisi. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. (V 6 a s t b o ž j o.) Vredno je res, da svet zve, kaj je naša fara v malo letih storila za čast božjo v cerkvi. Novi zvoni, nova prižnica, novi stoli, obilo nove oerkvene oprave, nova velika škapulirska podoba, precej novih streh, nove velike stopnice (cement-delo), novi cerkven tlak, itd., skupaj 10.000 kron izdali smo v štirih letih. Ker fara šteje le 13.000 duš, bi človek mislil, sedaj so se pa farani že naveličali vodnega darovanja za cerkvene potrebe, a — hvala Bogu! — temu ni tako. Na Angeljsko nedeljo srao z veliko slovesnostjo blagoslovili dve krasni novi banderi, eno za družbo sv. Alojzija mladeničev, drugo za družbo sv. Ane žen. Denar za bandero društva sv. Ane nabrala je v kratkem času naša dobra gospodinja gospa Marija Gaube-Robič, predstojnica društva žen, med mladeniči ravno tako društveni predstojnik, naš Tone .Tarc, — vse, ne da bi imel pri tem kaj truda domači gosp. župnik. In Šmiholsko nedeljo bilo je zopet veliko dušno veselje, katero nara je napravila z velikimi stroški Harieeva iii^a. Kupila sta namrpf- Feliks in Marija Lakožič čez meter visok krasen kip sv. Alojzija, ter dala ga slovesno iz svoje hiše v cerkev prenesti na odločeno mesto. Delo res mojstra hvali, — mojstra Perka od Sv. Trojice. Mnogo, hvala faranom, mnogo smo letos darovali, ali ne nam, vse le v čast božjo! Iz Vitanja. (»Vahtarca«.) Dne 16. septembra je imela naša cerkvena družba, kakor tudi bralno društvo svoje zborovanje, na to se je igrala tombola. Pa koliko hrupa je to napravilo pri nekaterih Vitanjskih »purgarjihU Celi teden poprej so tuhtali, kako bi zaprečili ali motili to slavnost; vendar se je vse v najlepšern redu vršilo. To seveda jim ni po volji, ker se še vedno spominjajo žalostnih nasledkov svoje šulvereinske veselice, kako je doktor S. iskal svojo suknjo, kaj počenjal gospod K. pri gospej V. itd. Niso mogli svoji togoti drugače duška dati, kakor da so v »vahtarei« vse udeležence naših zborovanj grdo napadli in med svet raztrosili razne laži. Peče jih celo nedolžna tombola. Saj so hudo zgrabili gospe in gospode iz trga in vasi, ki so poslali za tombolo nekaj daril in s tem pokazali svojo ljubezen do revnih otrok. So-li to, dragi občani, vaši pravi prijatelji? Kako se vam prilizujejo, kadar jim nosite denar, če pa gre za vaš blagor, vam roge pokažejo. Se-li ni dobro izogniti onemu, ki bode ? Toda čujte, kaj še zvemo! Naši »purgarji« so že dvakrat prosili za torabolo, nikdar se jim ni dovolila. Ha, ha, ha! So pač že na Dunaj zvedeli, da Nemcev v Vitanju ni, torej tudi tombole ni treba za nje. Mi Slovenci pa upamo še večkrat kako enako slavnost prirediti, h kateri je seveda vsakdo povabljen. Od Sv. Petra pod Sv. gorami. (Požar; naš župan.) Dne 21. kimovca zvečer so tri poslopja v Kunšpergu pogorela. Neprevidnost je bila uzrok temu. Klanjški požarni brambi se imamo zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Naša občina se naj vzame od teh vzgled za drugi pot in se naj uči krščanske ljubezni do bližnjega, kajti od nje ni prišlo niti najmanjše pomoči. Iz tega se sklepa, kako srce našega župana za blagor ljudstva bije. Namesto da bi revežem z dobrim svetora pomagal in za red in izdatno pomoč skrbel, je doma menda svoje bankovce varoval. Da je s tem seveda vse farane občutljivo razžalil, to je sarno ob sebi razumljivo. Pa kako se posojuje, tako se vrača. Tudi za tega kristjana bo v kratkem prišlo zasluženo plačilo. Čeravno misli celo okolico za nos voditi, vendar si za prihodnjost le sam škoduje; kajti dobri krščanski farani že komaj čakajo, da bi dve leti pretekli, po katerem času si mislijo bolj vrednega, za blagor Ijudstva delujočega moža za župana izbrati.— Prihodnjič pa več odnjegove stranke, katera malo glavic šteje in mu bode čez dve leti ravno tako zobe pokazala, kakor se mu zdaj prilizuje. Iz Rakovca. (Trije lovi.) Kraj nad Vitanjem, skoro vrh visokega Pohorja, spadajoč v občine Pako in Skomre-Hudino, nosi ime Rakovec. Ljudstvo ga navadno imenuje »glažute«, ker je bila ondi v prejšnjem času velika steklarna. Za popotnika je ta svet jako zanimiv. V globokem jarku se vrsti žaga za žago, sliši se zdaj rahlo žuburenje, zdaj močno šumenje z visokega slapa padajočega potoka, ob desni in levi stoje prekrasne smreke in hojke, ki kaj veličastno kvišku povzdigujejo svoje vrhove. Glavni posestnik je grof Thurn. Ta si je veejidel svojega velikanskega gozda ograjil z velikim plotom, ki ima na več mestih zareze, nasute z zemljo in s plohi tako, da zverjad, zunaj preganjena, poskače raz take jeze v ograjo, iz katere pa živa nazaj več ne more. Tako zna grof, oziroma njegov oskrbnik loviti živad drugim lovcem na škodo. Toda on ve loviti in vabiti v svojo ograjo tudi Ijudi, ki lahko skočijo v past le drugim v korist, če poprej ne pomislijo dobro vsake stopinje. Enkrat jih je že vjel. Leta 1890. bila je uatanovljena Rakovska šola. Tu ponudi grof po svojem oskrbniku pokvečeno hiso ondotnemu krajnemu šolsk. svetu v najein, in možje, misleč, da bo tako najbolje, sklenejo pogodbo na 20 let. A kaj zdaj? V to poslopje so že vtaknili za popravila toliko denarja, da bi si ž njim lahko postavili lastno šolo in sicer na boljšem kraju, kamor bi ludi otroei bližjo in ložjo pot imeli; tako pa so le >oferji« v slabem, vlažnem stanovanju, katerega morajo vedno sami popravljati. Da kmelje nimajo do. te šole, do te hiše vsled nesrečne pogodbe noberiih pravic, kaže že njen napis »volksschule« in neka oseba prilastuje si še posebno oblast čez šolskega vodjo in meče mu le polena pod noge, če se ta neče sukati po njeni volji. Pri takih razmerah se ni čuditi, če je v teku štirih let razpisana ta šola že petokrat. Torej grof, oziroma oskrbnik jih je že enkrat speljal na led s svojo šolo, vendar rad bi jih še drugokrat, pa na drug način. On ve, da dandanes gozdi največ nesejo; zato se mu sline cedijo tudi po sosednih planjavah in ponuja kmetom lepe cene za njih posestva. Pa kmetje, pregovor pravi: »bolje je, drži ga, kakor lovi ga«. Dokler še imato kako pest zemlje, držite jo! Ponosni ste lahko na svoje planine; tudi kupec jih zna ceniti in rad bi sam mesto vas iz njih vlekel denar. Ne mislite, da bi on kaj kupoval, kar mu bi bilo v škodo, temuč je zagotovljen, da bi imel veliko dobička z vašim lesom če vam tudi navidezno veliko obeta. Torej glejte, da se drugokrat ne vjamete, da ne pustite drugim peeenke, za sebe pa obdržite prazne kosti! Iz Ljutomera. (Šolske zadeve.) Pri zadnji seji okrajnega šolskega svčta v Ljutomeru so šolskim ogledam tega okraja bili izvoljeni sledeči gospodje: Za Cven Jož. Mursa, veleposestnik iz Krapja, za Gezanjevec Ivan Kril, učitelj realke v Ljutomeru, za Križevec dr. Jož. Lebar, zdravnik ravno tam, za Malo Nedeljo Anton Božič, poseslnik v Radoslovcih, za Ljutomer Iv. Kukovec, okr. načelnik in tržan v Ljutomeru, za Vržeje Jož. Mursa iz Krapja. V pojasnilo, zakaj ni izvoljen za šol. ogledo za Vržeje kdo iz tamošnjega šolskega okraja, bodi omenjeno: Šola v Vržeju, ali bolje reeeno, poduk v taistej dozdaj povsem ni ustrpzal svojemu namenu tako, da je več tržanov pošiljalo svoje otroke v itak že prenapolnjeno križevsko šolo. Okrajni šol. svet pod predsednikom grofa Attemsa se je trudil odpraviti ta nedostatek, pa zaman. Na veselje tržanov se je zmenjalo letos učiteljstvo, in vsled ugodnosti, da bo tej šoli ložje na višjem mestu izposlovati k zaželenemu napredku potrebnih pripomočkov, je izvoljen g. Jož. Mursa, ki je kakor ud okrajnega šol. svčta v neposredni zvezi z višjo šolsko oblastjo in koji je že često pokazal svoje zmožnosti in da mu je mar tudi za napredek šolstva v obče. Vrženccm moramo na tej pridobitvi le častitati. Poslednji pa dobijo tudi izvrstno učiteljsko moč v osebi gosp. Friderika Šijanca, dozdaj na Cvenu. Marljivi čast. gospod župnik Lovro Janžekovič, ki so se dozdaj sami borili z neugodnimi tamošnjimi razmerami, dobij > v zgoraj navedenih dveh gospodih znatno podporo, in želimo tej odlični trojici mnogo uspeha in blagoslova božjega. Ker sestoji novi kr. šol. sv6t tudi iz samih pošlenjakov, upamo, da bodo tudi všolane občino storile svojo dolžnost, da se popolni, kar se je tekom let zamudilo. Krepko torej naprej, naša nadepolna deca so >naša prihodnjost!« Iz Gornje Radgone. (Naš paša.) Kakor se je že zadnjič poročalo, Bračka bralno društvo jako v oči bode. Posebno ga je razjezilo, da jey g. Škerlec na naši strani. Mislil je dozdaj vedno: g. Škerlec je moj podložnik, ker imam jaz v njegovi hisi svojo pisarno. Sedaj pa je videl, da g. Škerlec o tem drugače misli in Iz|Cvena. (G a s i 1 c i; b r a 1 n s d r u š t v o. Prebivalei zelenega Murskega polja so storili dne 24. kimovca zdalen korak v narodnem napredku. Zbra i so se namreč delegati ali odposlanci gasllnib društev v posvetovanje in da se izvoli odbor »zaveze gasilnih društev za politiški okraj Ljutomerski« s poveljnim jezikom slovenskim. Delegati so iočno ob 10. uri prišli k šolskemu poslopju na Cvenu, čeprav je vreme kljubovalo. Prišli so iz Pristave, Cezanjevec. Lukavec, Ključarovec, Kokorič, Križevec, Bučečovec in Gvena. Od šolskega poslopja je šlo moštvo v vrsti, na čelu z zastavo cvenskih gasilcev in godbo, k cvenski kapeli, kjer so veleč. gosp. dekan Ljutomerski opravili daritev sv. maše v namen zaveze gasilnih društev. Po sv. raaši so se odposlanci podali med sviranjem godbe iu pokanjem topičev v z zastavami okinčano hišo g. Franca Puconja na Cvenu, kjer je bila volilev zaveze ognjegasnih društev za politiški okraj Ljutomerski. Izvoljeni so enoglasno ti-le gg.: Jože Rajh, kmet na Moti, načelnik; Vido Magdič, posestnik v Ključarovcih, namestnik; Tomaž Pušenjak, nadučitelj na Gvenu, tajnik; in Alojz Štiblar, posestnik v Križevcih, blagajnik. S teškim srcem, pa veselega obraza so prevzelili teško nalogo, z geslom: »sebi v ponos in bližnjemu v korist, pa moštvu na čast«! Po volitvi je bil skupni obed, katerega so se udeležili naš starosta, prežaslužni gospod Ivan Kukovec, okrajni načelnik i. t. d. V svoji sredini smo imeli veleč. gosp. Iv, Skubala, dekana, in več podpornib udov. — Po drugi uri je imelo dirkalsko druStvo na Cvenu svoje opravilo. Po dirki je pa priredilo »Cvensko bralno društvo« gledališko igro »Gluh mora biti«, katero so igralci prav povoljno igrali. Pevska zbora cvenskib deklet in fantov pod vodstvom g. Šijanca sta prav lepo pela. Na noč pa se je plesalo pri krasni razsvetljavi na Senčarjevem vrtu od 16 parov fantov in deklic v čisto narodni noši srbsko kolo, česar se skoraj gledalci niso mogli nagledati. Ta ples je vsem dopadel; torej proč z zaletavanjem in vrtenjem, kakoršni so sedanji moderni plesi! Potem je bila prosta zabava. Ljudij je bilo na stotine, če prav je bilo nestalno vreme. Odbor bralnega društva Cvenskega je denarni znesek, kateri se je skupil za vstopnino k igri, prepustil blage volje «zavezi gasilnih društev« za Ljutomerski okraj. Ravno tako je slavna posojilnica ljutomerska že naklonila 40 gl. v blagajno zavezino. Bog plati! Od Sv. Lovrenca v Puščavi. (P a r n e s r e č) se je pretekli mesec tukaj zgodilo. — Ubil se je hlapec gosp. Novaka, ko so vozili po noči otavo za g. Franca Pajtler-ja strmo v breg. Drugi hlapei niso zapazili, da se je oni prekucnil v grozen prepad, kjer so ga še le drugi dan mrtvega našli. — Nekatere dneve pozneje so našli v hosti pastirji Lakužičevi mrtvo truplo nepoznanega človeka, kateri je šel prek planine. Ne ve se, kako je našel smrt, zatorej tudi povprašujejo občine: pa dosibdob se še ne ve, od kod da je bil. Komisija je spoznala, da je ležal že od decembra preteklega leta mrtev v planini. — In zopet nekatere dneve pozneje rfo našli v poti ku Radomlji 84 let staro zblaznelo žensko Trnjek, katera je mislila iti po noči črez polok, pa je padla vanj in utonila. Bog nas varuj take smrti! Podgorski. Iz Gotovelj. (Nasvet.) Zadnjič je neki dopisnik pisal o požaru tukajšne tovarne. Res, Gotovljani že od nekdaj slovijo kot najboljši ognjegasci; tako so tudizadnjič svojo sprelnost in neuslrašljivost pokazali. Vendar pa smelo Irdim, da so pri zadnjem požaru tudi Žalski ognjegasci mnogo storili, posebno za obrambo notranjih prostorov, ker imajo zato jako priročne ognjegasne priprave. Zaka.j ]>a bi mi Gniuvljnni ne osnovali društva Tudi obeina mora kaj storiti, saj ima postavno dolžnost, podpirati takšna podjetja. Tako pridemo do bol.i šib ognjegasnih priprav, da ne bode »naša špricenca drugim v posmeh, in če ste srčni, zagotavljain vas, naša požarna bramba je lahko uzor vseb drugih. Torej na delo! Tone.