SKEl odpovedal stavko Pogajanja o povečanju plač v kovinski in elektroindustriji so se prejšnji petek končala s kompromisom. Pogajalci so se dogovorili, da se bodo plače v vseh tarifnih skupinah od 1. februarja povečale za 3250 tolarjev. Pogajanja o drugih zahtevah, tudi uveljavitvi novega plačnega modela, bodo zaključena do 1. junija. Že v začetku marca bosta obe pogajalski skupini oblikovali strokovno skupino, ki naj bi pripravila strokovne Podlage za nadaljevanje pogajanj. Pogajalci so se razšli tudi z zagotovilom, da bodo Poslej delovali strpno in konstruktivno. O dogovoru pogajalcev bodo partnerji podpisali še poseben aneks, ki bo objavljen tudi v Uradnem listu. Na podlagi tega dogovora pogajalcev je stavkovni odbor SKEl odpovedal stavko, napovedano za 19. februar. Oceni I je, da so do- govori pogajalcev sprejemljivi in da bo v nadaljevanju pogajanj mogoče doseči postavljene cilje. Bogdan Ivanovič, vodja pogajalske skupine sindikatov, pravi, da doseženi kompromis odpira pot za nadaljevanje pogajanj o novem plačnem modelu, ki je za SKEl strateškega pomena. Opozarja, da bi ob izvedbi napovedane stavke delodajalci uporabili najmočnejša orožja (tožbe za povzročeno škodo, šikaniranje sindikalnih zaupnikov, diskreditiranje sindikalnih liderjev ...). Po njegovem mnenju bi v primeru stavke delodajalci odstopili od že dogovorjenih 3250 tolarjev, za kolikor naj bi se po dogovoru povečale izhodiščne plače. Po njegovih podatkih so izhodiščne plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo in livarne sedaj nekje na povprečju predelovalnih dejavnosti. S prof. dr. Bogdanom Lipičnikom smo se pogovarjali o spreminjanju plačnega sistema Količniki so sistemski virus Spremembe plačnega sistema ie treba začeti načrtovati Čeprav se pogajanja o pripravljenem socialnem sporazumu še niso začela, bodo glavno pogajalsko področje nedvomno plače. Usklajen socialni sporazum, ki bo vseboval jasne cilje, zelo potrebujemo. Spo-razume so sprejemali tudi v evropskih dr-ž.avah, ki jih imamo z.a uspešne. Toda socialni sporazum ne sme biti prevlada ene-Sa ali drugega partnerja, temveč usklaje-vanje različnih interesov, ki vodijo k večji blaginji vsega prebivalstva. S sporazumom bi morali doseči hitrejšo gospodarsko rast, večjo zaposlitev, večje plače. Dobiček naj bi omogočal nujna vlaganja v modernizacijo in tehnologijo. Da pri vsem tem ne bo šlo brez težav in tudi konfliktov, dokazujejo tudi pogajanja o plačah.-krpfftekajo v nekaterih dejavnos-tih. Rezultati so pičli in pogajalci preveč stopišajo na mestu. Tlačili sistem je zelo zapleten in potreben pre vetritve. Kar je bilo včasih dobro, je sedaj zavora. Mislimo na vztrajanje pri izhodiščnih plačah in količnikih, ki dolo- čajo razmerja med tarifnimi razredi. V ZSSS smo pripravili plačni model in ga uskladili s strokovnjaki Združenja delodajalcev Slovenije. Ker novega modelu ni mogoče uveljaviti čez noč, moramo sprejeti program njegovega uveljavljanja. Le tako lahko ustavimo negativne trende, ki jih povzroča sedanji model. Model sam po sebi ne more dati višjih plač, kot to nekateri napačno razlagajo. Rast plač je odvisna od gospodarske rasti, od dodane vrednosti v dejavnosti in v posameznem podjetju. To potrjuje tudi formula plač, ki smo jo vgradili v nov model plač: Rast plač = rast družbenega proizvoda + inflacija. To novo formulo naj bi uporabljali na pogajanjih na državni ravni, na ravni dejavnosti in tudi v podjetjih, kjer bi namesto družbenega proizvoda uporabljali dodano vrednost. Zaradi neustreznih razmerij in zaostajanja izhodiščnih plač za minimalno plačo bi lahko prešli na enotno povišanje plač v absolutnih zneskih. To poviševanje pa mora imeti omejen rok (dve do tri leta), sicer bo prišlo do prevelikega izenačenja plač, ki ne bodo več stimulativne za večino zaposlenih. Cilji, ki si jih je SKEl zadal na zadnjih pogajanjih, so vredni posnemanja, če res hočemo spreminjati slabe razmere. Da bi ta proces začeli, je treba pripraviti veliko podatkov in izračunov možnih posledic. Moramo vedeti, da se o povečanju plač ne pogajamo na sindikalnih sestankih, kjer radi “nažigamo ” drug drugega, ampak na trdih pogajanjih z delodajalci. Iz sedanjih razmer moramo priti z novimi in dograjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti. V teh pogodbah moramo uveljaviti minimalne standarde za vse družbe v posameznih dejavnostih. Te pogodbe bodo tudi podlaga za dograjevanje podjetniških pogodb. Razmere lahko spremenijo tisti, ki problematiko strokovno obvladajo in lahko pomagajo tudi kolegom. Tistih, ki le govorijo, kaj vse bi bilo treba narediti, pa ni vredno niti poslušati. Krepitev sodelovanja z avstrijskimi sindikati Ustanovljen medregijski sindikalni svet V Domu sindikatov v Ljubljani so ta torek predstavniki ZSSS in OGB podpisali listino o ustanovitvi medregijskega sindikalnega sveta. V njem bosta sodelovali območni organizaciji ZSSS za koroško in za Gorenjsko ter deželna organizacija OGB za Koroško (Avstrija). Verjetno se bo v delo že kmalu vključila tudi OGB Štajerske. tieh poglavjih pa je na začetku, saj so povezana s finančnimi sredstvi in so zato najtežja. Najpomembnejši cilj naše države je vstop v Evropsko unijo, zato je vlada ta cilj vključila tudi v predlog socialnega sporazuma. V tem in prihodnjem letu naj bi slovenska vlada rada zagotovila notranji mir, da bi vstop v EU minil brez večjih pretresov. Minister seje dotaknil tudi ene od štirih svoboščin, to je prostega pretoka ljudi. Dejal je, da smo v Sloveniji zato, da ne bi oslabili svoje pogajalske pozicije, pristali na sedemletno prehodno obdobje, vendar smo prepričani, da slovenski delavec ne bo ogrožal evropskega trga delovne sile. Možnost, da države kandidatke glede prostega pre- Listino o ustanovitvi medregijskega sveta so podpisali: Adam Unterrieder, Milena Sitar, Dušan Semolič, Fritz Ver-zetnitsch in Lojze Raško. Kot je ob tej priložnosti poudaril Dušan Semolič, je ustanovitev medregijskega sveta posledica večletnega dobrega sodelovanja av-trijske zveze sindikatov (OGB) in ZSSS. Semolič seje za sodelovanje še posebej zahvalil predsedniku avstrijskih sindikatov Fritzu Verzetnitschu. “Prijatelj Fritz nam je veliko pomagal tudi v vlogi predsednika Evropske konfederacije sindikatov. Od njega in kolegov iz Bruslja smo pogosto zvedeli več, kot so nam povedali ljudje iz naše vlade. Podprli so nas tudi, ko smo leta 1992 organizirali prvo splošno stavko. Zelo koristne informacije smo prejeli tudi na centrali OGB na Dunaju, še posebej o pokojninskem sistemu, socialnem zavarovanju, kolektivnih pogajanjih. Kolegi iz obmejnih organizacij so že dosedaj dobro sodelovali, kar bodo po novem lahko še okrepili. Ob vstopanju v EU bo treba reševati kar veliko problemov, kijih sedaj še ne poznamo,” je povedal Semolič. Fritz Verzetnitsch je dejal, daje v treh regijah, ki bodo sodelovale v novem svetu, okoli 300.000 zaposlenih. Sindikati morajo sodelovati prav zaradi njih in tudi zaradi brezposelnih. Predsednik OGB je več besed namenil strahovom in nezaupanju v širitev EU. Po njegovih besedah morajo sindikati delovati za povečanje zaupanja. Cilj EU bi po njegovem mnenju morala biti polna zaposlenost do leta 20 K), zaradi česar bo potrebno več izobraževanja. Poudaril je tudi, da ima evropski socialni model velike prednosti pred ameriškim. V ustavo EU bo zato treba vpisati tudi socialne pravice. Ob podpisu so govorili tudi funkcionarji organizacij, ki bodo sodelovale v medregij-skem svetu. Milena Sitar (Gorenjska) je poudarila zlasti sodelovanje na področju zaposlovanja in izobraževanja sindikalnih zaupnikov. Adam Unterrieder (Koroška) je omenil, da bo v Radovljici kmalu seminar, na katerem se bodo Avstrijci učili slovenščine. Sodelovati pa bi po njegovem mnenju morali tudi pri prometni politiki. Lojze Raško (Koroška) pa je napovedal skorajšnji sestanek v Slovenj Gradcu, na katerem naj bi obravnavali konkretne probleme pri zaposlovanju. Po podpisu listine je udeležence sprejel minister Vlado Dimovski. Dejal je, da so z ustanovitvijo medregijskega sveta pokazali, da ne mislijo samo na zaščito delavcev, plače in socialno partnerstvo, ampak tudi na strateško delovanje. Veseli ga tudi vpletenost ZSSS v evropski prostor, kar je izjemno pomembno pri vključevanju naše države v Evropsko unijo. Slovenija je pred zaključkom pogajanj z Evropsko unijo, saj je zaprla že 26 od 29 pogajalskih poglavij. Pri toka ljudi sklenejo bilateralne sporazume z državami članicami, bomo skušali izkoristiti, je dejal minister. Ker smo se za bilateralni sporazum dogovorili z nemškim ministrom za delo ob njegovem obisku v Sloveniji, se ta že pripravlja. Ker bi vlada takšna sporazuma rada sklenila tudi z Italijo in Avstrijo, je minister zaprosil predsednika OGB. naj posreduje pri avstrijskem ministru za delo in gospodarstvo, da bi podprl sklenitev takšnega sporazuma. Fritz Verzetnitsch pa je dejal, da v Avstrijski sindikalni zvezi ne posplošujejo problema prostega pretoka delavcev. Ocenjujejo, da bi lahko do večjih problemov prišlo le v treh panogah: storitvah in turizmu, transportu in gradbeništvu. Po njegovem mnenju prehodnih obdobij za prost pretok ljudi ne bi smeli gledati kot na stanje mirovanja, ampak kot stalno preverjanje trga delovne sile. Preverjati bi morali regijo za regijo, panogo za panogo in ne nazadnje državo za državo. Ministruje tudi predlagal, naj podružnice zavodov za zaposlovanje v obeh državah vzpostavijo tesnejše sodelovanje in se pripravijo za reševanje težav v prehodnem obdobju. O pogovorih z ministrom pa bo predsednik OGB obvestil avstrijskega ministra za delo in gospodarstvo in kanclerja Wolfganga Schiissla. F. K. in P. V. Minister Dimovski je predsednika avstrijskih sindikatov prosil, naj posreduje za bilateralni sporazum o prostem pretoku delovne sile. I lT3 rTHmrrmm ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova iri o V Ki kV »ri 11'lt ICM 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 aenotnosl MEDNARODNO SODRI nVANJF št. 7/21. februar 2002 Slovenija bo sodelovala z Mednarodno organizacijo dela Predstavniki Vlade Republike Slovenije, Mednarodne organizacije dela, delodajalcev 'n sindikatov so ta ponedeljek podpisali program sodelovanja (povzemamo ga v posebnem okvirju). Ob tej priložnosti je minister za delo Vlado Dimovski poudaril, daje program nastajal dve leti. Izrazil je tudi prepri-cnnje, da ga bodo socialni partnerji v Sloveniji koristno uporabili. Predstavnik regionalnega urada MOD iz Budimpešte Friedrich But- tlerpaje poudaril, daje program nastal na podlagi želja socialnih partnerjev. Pred slavnostnim podpisom je imel ločena pogovora z delodajalci in sindikati in na obeh je ugotovil, da na program nimajo pripomb. (Ker med predstavniki delodajalcev ni bilo Gospodarske zbornice Slovenije, to mogoče pomeni, da seje že pričel proces njenega izrinjanja iz pogajanj in socialnopartnerskih odnosov.) & E fl p[ogram so podpisali (od leve): Vlado Dimovski, Friedrich Buttler (regional-direktor MOD za Evropo in srednjo Azijo), Jean Pierre Laviec (direktor delovne skupine za Evropo in srednjo Azijo), Dušan Semolič, Dušan Rebolj, Bo-rJs Mazalin, Drago Lombar, Branko Krznarič (manjkata Dare Stojan iz Zdru-ter>ja delodajalcev obrtnih dejavnosti in Vitko Roš iz Združenja delodajal-Cev Slovenije). Javni protest! Zveza svobodnih sindikatov Slovenije od-!očno protestira proti dvolični politiki vlade ln delodajalcev, ki z dvigovanjem cen izni-realno rast plač še zlasti industrijskih de-avcev in vedno večjo skupino teh delavcev Potiska v revščino. Dvigovanje cen z dvošte-vjlčnimi odstotki opravičujejo z usklajevanjem ravni cen s cenami v Evropski uniji, pri Plačah pa se upravičene zahteve članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije prikazujejo kot uničevanje gospodarstva. Socialna neobčutljivost tistih, ki sindikatom stojijo na nasprotni strani pogajalske mize, je zares šokantna! Podobno se obnaša strogo centralizirana Gospodarska zbornica Slovenije, ki z diktafoni na pogajanjih zavrača vse, tudi minimalne ln povsem upravičene zahteve sindikatov. To seje še zlasti pokazalo pri pogajanjih s Sindikatom kovinske in elektroindustrije Slovenije, v katerih je zbornica kot argument uporabljala razna povprečja, ki maličijo dejansko sliko standarda delavk in delavcev, ki živijo na robu preživetja. Delavke in delavci od teh povprečij nimajo nič! V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in naših sindikatih dejavnosti bomo uporabili vse oblike sindikalnih aktivnosti, da bi ustavili politiko obubožanja ter slabšanja materialne in socialne varnosti delavk in delavcev. Vlado in delodajalce pozivamo, naj takoj pripravijo ukrepe za zaustavitev negativnih učinkov na življenjski standard delavk in delavcev in tehtno razmislijo tudi o socialni škodi, ki jim jo povzročajo s svojim ravnanjem! Dušan Semolič Program sodelovanja med Mednarodno organizacijo dela (MOD) in Republiko Slovenijo za leti 2002 do 2003 Cilj programa sodelovanja med MOD in Slovenijo je krepitev sodelovanja, pri čemer obe strani upoštevata pristop Slovenije k EU. Obe strani s programom priznavata skupni interes za spodbujanje standardov MOD in Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah iz dela z namenom doseči človeka dostojno delo. Izvajanje programa bo nadziral urad MOD-a v Budimpešti. V slovenščino bo prevedena Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela. Prevedenih bo tudi 68 konvencij, ki jih je Slovenija že ratificirala, in tudi najnovejše konvencije in priporočila MOD. Organizirana bo svetovna misija MOD z namenom, da oceni vlogo slovenskih lokalnih oblasti pri spodbujanju zaposlovanja. Proučila bo tudi razmerja med državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi na področju zaposlovanja. Organizirana bo tudi tristranska delavnica, ki bo obravnavala izsledke misije in izkušnje MOD z agencijami za lokalni gospodarski razvoj (pri tem bo upoštevala smernice EU glede zaposlovanja). Organiziran bo seminar za pripravo na ratifikacijo Konvencije št. 168. Organiziran bo tudi seminar o standardih in ukrepih poklicnega zdravja in varnosti, ki bo upošteval direktive EU (posebej bodo obravnavana majhna in srednja podjetja). Slovenski partnerji bodo povabljeni na tri-stransko subregionalno konferenco o pokojninski reformi v državah pristopnicah, ki bo na Cipru 21. do 23. marca letos. Za slovenske partnerje bodo organizirani tudi nacionalni seminarji. Za izboljšanje socialnega dialoga bo organizirana svetovalna misija in tristranski seminar. Organizirana bodo tudi dvostranska posvetovanja za okrepitev kolektivnih pogajanj. Pri tem bodo udeleženci obravnavali osnutke zakonov o kolektivnih pogajanjih in delovnih razmerjih. Primerjali bodo izkušnje držav EU. Na programu bo obveščanje socialnih partnerjev in posvetovanje o pripravi nove zakonodaje. Govor bo tudi o merilih za reprezentativnost delodajalskih in de-lojemalskih organizacij. Za krepitev delodajalskih organizacij bo poseben program o pristopu v EU in sodelovanju v evropskem socialnem dialogu. O reševanju socialnih sporov bo organizirana svetovalna misija, ki ji bo sledila še tristranska delavnica. Njen namen bo pregledati postopke, tudi po zakonu o stavkah, in razpravljati o novih postopkih za doseganje sprave, posredovanje in poravnavo. Svetovalna misija bo morala obravnavati tudi iz-prtje. Pri preverjanju naj bi obravnavali tudi vlogo delovne inšpekcije. Za politiko plač v javnem in zasebnem sektorju bo organizirana svetovalna misija strokovnjaka MOD za plačno politiko. S prof. dr. Bogdanom Lipičnikom smo se pogovarjali o spreminjanju plačnega sistema Količniki so sistemski virus Naš sogovornik je eden od redkih strokovnjakov, ki se s plačami ukvarjajo profesionalno. Pravi, da je sindikatom naklonjen, je tudi njihov član, kaj pa naredi tudi za delodajalce in vlado. Vendar pri svojem delu ostaja zvest raziskovalnim ugotovitvam, saj bi sicer bila ogrožena njegova verodostojnost. Nanj smo se obrnili zaradi tega, da bi spodbudili nova razmišljanja zlasti med pogajalci, ki radi pogrevajo stare ideje in odlagajo spopad z novimi. Uidi o modelu plačnega sistema, ki so ga skupaj pripravili delodajalci in ZSSS, se zaenkrat bolj šepeta, kot glasno govori. Kako ocenjujete sedanji plačni sistem? Lipičnik: Sedanji plačni model ne označujem kot zastarel, ampak kot neustrezen. Neustrezen zato, ker je v dobršni meri zaprt sistem, ki smo mu poverili nalogo samodejnega mehanizma. Deloval naj bi tudi pošteno in v skladu s pričakovanji vseh, ki so deležni delitve. Sedanji sistem delitve ne ustreza zlasti zaradi tega, ker je tržna ekonomija zelo odprt sistem. V njej ni nič fiksnega in vse se pogosto spreminja. Razmere se menjajo tako hitro, da jim zaprt sistem ne more slediti. Pozdravljam vsako pobudo, da se plačni sistem odpre in prilagodi novim razmeram. Trdno sem prepričan, da se v okviru sedanjega sistema ni mogoče več dogovarjati, čeprav vsi udeleženi: država, delodajalci in sindikati kažejo tendence po krmiljenju sistema plač. Sistem plač je močno strateško orodje, s katerim naj bi vplivali na vedenje ljudi pri delu. Tisti, ki načrtuje vedenje ljudi, bi moral vedeti, kakšno naj bi to vedenje bilo - praviloma naj bi bilo usmerjeno v uresničevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Če smo prav obveščeni, podpirate predlog novega plačnega modela, ki so ga skupaj pripravili strokovnjaki ZSSS in združenja delodajalcev. Lipičnik: Predlog, ki so ga skupaj pripravili delodajalci in ZSSS, je naravnan v smer odpiranja sedanjega zaprtega sistema. V primerjavi s sedanjimi razmerami je to velik korak naprej. Mislite, da bo ta predlog mogoče uveljaviti? Lipičnik: Ker smo ljudje, je treba upoštevati, da nihče ne želi izgubiti tistega, kar je že pridobil. Prehod v novo plačno ureditev bo zato izredno težak. Od Slovencev, ki smo se že velikokrat izkazali, pričakujem, da bodo pri zamenjavi plačnega sistema pokazali dovolj modrosti in resno postopali. Pri vseh načrtovalcih novega sistema zato pričakujem veliko strpnosti, še bolj pa razumnosti, ko bo sistem začel učinkovati. Ker vsak odprt sistem zahteva poseganje in intervencije, bo razumnost zelo potrebna. Nemogoče pa je stari sistem popraviti in misliti, da bomo s tem dobili novega. Prof. dr. Bogdan Lipičnik Lahko pojasnite, kaj razumete pod odprtim in kaj pod zaprtim sistemom? Lipičnik: Zaprtje tisti sistem, ki deluje samodejno in so mu konstruktorji naročili kako naj deluje. Daje določene rezultate in mi se po njih ravnamo. Odprt sistem deluje samodejno le v delčku sistema, na določeni točki pa mora človek vanj vnesti svoje odločitve, da lahko sistem deluje naprej. Mislim, da smo z različnimi zakoni in drugimi predpisi, ne vem, koliko jih je, hoteli sistem totalno zapreti. Odprt tržni sistem zahteva od človeka, da na vsako spremembo ustrezno reagira. Kaj je sedaj najbolj kritično? Lipičnik: Indeksna razmerja so najhujša oblika zapiranja sistema. V stabilnih razmerah, od katerih smo se s tržnim gospodarstvom poslovili, so mogoče delovala dobro. Vanje je bila vgrajena zlasti zahtevnost dela - tisti, ki je več prispeval, naj bi več dobil - kar je imelo za posledico razmerja med delovnimi mesti. Na razmerja in s tem povezano količino denarja, ki gaje prejel posameznik, pa je vplivala še njegova uspešnost. Če bi bila razmerja v naših glavah konstante, bi vsako spreminjanje pomenilo, da kdo dobiva, kdo drug pa izgublja, bila bi vezana trgovina. Vrednote se pod vplivom tržne ekonomije spreminjajo, nanje vpliva tudi svetovno gospodarstvo. Ker razmerja, uvedena že pred časom, niso skladna z novimi vrednotami, je kar veliko hude krvi. Če bi razmerja spremenili v absolutne zneske, ni nujno, da se vsem udeleženim plače spremenijo na enak način. Zaradi spremenjenih vrednot so se nekatera razmerja že močno spremenila. Prizadeti zato pravijo, da so se razmerja kar krepko porušila in zanje niso več dobra. Tisti, ki so pri tem izgubili, bi želeli povratek na staro, tisti, ki so pridobili, pa menijo, da so nova razmerja ta prava. Veliko prizadetih meni,da se je glavni premik zgodil od industrijskega delavca k zaposlenim v negospodarstvu. Kako to komentirate? Lipičnik: Ta primerjava je zelo kočljiva. Če primerjate dve vrsti plač, je treba za primerjavo določiti kriterije. Če se odločimo le za izobrazbo, so določene razlike objektivne. Če bi se dogovorili za izenačenje plač z določeno ravnijo izobrazbe v gospodarstvu in negospodarstvu (bog ne daj, da bi to naredili), bi problema usklajenosti ne odpravili. Pri tem moramo še upoštevati, da so nekateri poklici v gospodarstvu plačani boljše kot v negospodarstvu. V tovarnah smo imeli sisteme vrednot, po katerih smo razvrščali delovna mesta. Zahtevnost smo poskušali tudi objektivno meriti. Posledica tega merjenja so bili koeficienti ali indeksi, zato bi njihovo spreminjanje moralo temeljiti na predhodni spremembi zahtevnosti. Ker v sedanjih plačnih sistemih indeksi ne odražajo več objektivno merjene zahtevnosti (vsaj ne povsod), moramo razmišljati o plačah v absolutnih zneskih in ne več v relativnih razmerjih. Je s tržnim gospodarstvom svojo ceno dobilo tudi delo? Lipičnik: Preprosto bi lahko rekli, da nekdo za konkretno delo ponuja določeno plačo. Za opravljanje dela pa zahteva človeka z določeno izobrazbo. Pri tem si želi, ali da bi se kdo prijavil, ali da bi bilo kandidatov veliko. S tem se aktivno vključuje na trg ponudbe in povpraševanja po delovni sili. S tem vsako delo dobi ceno neodvisno od cene nekega drugega dela, sedanja indeksna razmerja pa tega ne dopuščajo. Sprijazniti se moramo s tem, da delo, ki ni zahtevno in se zanj nihče ne zanima, na trgu dela pridobi na ceni. Če je ponudba delavcev velika, se cena dela zmanjšuje. In prav pri tem vidim osnovno vlogo sindikatov, ki morajo doseči, da se cena dela v nobenem primeru ne zmanjša pod dogovorjeno raven. Prednosti novega plačnega sistema vidim tudi v tem, da sindikati s svojimi dogovarjanji ne bodo določali maksimuma plač, ampak le minimum. Če pa delodajalec izplačuje več, je to hvalevredno. Bi bilo lahko tudi to več v domeni sindikatov? INTERVJU št. 7 / 21. februar 2002 Lipičnik: Sindikati bi lahko sodelovali tudi pri dogovorih o plačevanju nad dogovorjeno ravnjo, saj imajo precej dobrih idej. De-htev nad dogovorjeno ravnjo pa bi morala btti v pristojnosti delodajalcev. Ali lahko na kratko komentirate priprave za spremembo plačnega sistema v negospodarstvu? Lipičnik: Gre za poskus spremembe plač-nega sistema v težnji, da bi obvladovali plače '' Javnem sektorju. Pozdravljam idejo, da bi blIe plače v celotnem javnem sektorju - od Predsednika države do zadnjega uradnika -Primerljive. Sedaj je vse to zaradi številnih dodatkov in različnih izhodiščnih plač zelo zamegljeno. Zakon, ki se pripravlja in potrebuje še veliko dodatkov. Kar koli bo dal novega in boljšega, bo veliko boljše kot v dosedanjem sistemu. Žal, je stopnja nestrpnosti do zakona dokaj velika in treba jo bo obrzdati. Od kreatorjev tega zakona pričakujem visoko stopnjo strpnosti in razumnosti. Naj-b°lj pa si želim, da bi obdelovali probleme Piač, ne pa drug drugega. Kakšno je vaše mnenje o količnikih, ki sedaj določajo razmerja med plačami Po tarifnih in plačilnih razredih? Bi količnike lahko zamenjali s fiksnimi Plačami (naprimer ključavničar 150.000, mojster v kovinarski delavnici 250.000...)? Lipičnik: Ko sem hodil po svetu, sem povsod poskušal odkriti kakšne koeficiente, da b| jih primerjal z našimi, pa mi to ni uspelo. K-er so o plačah vedno govorili v absolutnih zneskih, so koeficiente preračunavali na mojo Ze‘j°- Kasneje sem ugotovil, da so koefici-enti pomemben člen zaprtega sistema, hkrati Pn tudi njegov sistemski virus. Sistem plač v absolutnih zneskih pomeni odprt sistem. lo je dobro tudi zaradi tega, ker omogoča P°gajanja o posameznih kategorijah in ne za-teva pogajanj o celotnem sistemu hkrati. . Le za snažilke na neki šoli ugotovijo, da “dajo prenizke plače in jim skušajo povečati “dhove izhodiščne plače, pride običajno do Sa, ki dopušča liberalizacijo 0 ^bivalnega časa. podobne probleme opozarjajo te*1 kolegi iz Bosne in Hercegovi-Pa tudi iz Avstrije. Vlade teh dr-,dv stedijo ravnanju dr. Petrinove, I,1 T3 v marcu lani objavila za de-jtvke in delavce trgovine nespre-emljiv pravilnik o obratovalnem ča- NU. Ta torek sta pogajalski skupini delodajalcev in sindikatov končali dolgotrajna pogajanja o povečanju izhodiščnih plač. Kot nam je povedal Ladi rožič, vodja sindikalnih pogajalcev, je bilo zaradi večkrat prekinjenih pogajanj in tudi zaostrenih odnosov potrebno kar nekaj dobre volje za sklenitev kompromisa. Izhodiščne plače bodo od 1. marca naprej večje za tri odstotke. V podjetjih, kjer so se že dogovorili za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih, pa se lahko dogovorijo, da povečanje uporabijo za ta namen. SDTS bo po Božičevih besedah takoj dal pobudo za nova pogajanja, na katerih naj bi prevetrili normativni del kolektivne pogodbe, v tarifno prilogo pa vgradili nov plačni model. su. Da bi zajezili val liberalizma, smo ,c s hrvaškimi kolegi dogovorili, da 0m° v marcu v Ljubljani ponov-I 0 0rganizirali mednarodno prob- msko konferenco, ki naj bi se Pjedelila do ravnanja vlad sosed-Jm dr?av. Predlagali ji bomo skup- na stališča za spreminjanje liberalne regulative, ki škoduje kvaliteti življenja delavk in delavcev te pomembne dejavnosti. Dogovorili smo se tudi, da bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije pristopil k mednarodni konferenci storitvenih dejavnosti FI-ET, njen sedež je v Ženevi. Ta svetovna organizacija združuje vse sindikate dejavnosti trgovine in si tudi prizadeva za reguliranje obratovalnega časa trgovin po svetu, tako da bi pomembno omejili nedeljsko, praznično in nočno delo trgovcev. Sandi Bartol, sekretar SDTS Andrijana Golob, nova sekretarka SKEI za Ljubljano in okolico Območna organizacija SKEI za Ljubljano in okolico je konec januarja je dobila novo sekretarko Andrijano Golob. Zamenjala je Valterja Zavca, ki je odšel v pokoj. Prišla je iz Iskre Prinsa, kjer je delala kot referent v finančni službi. Žadnjih deset let je bila predsednica sindikata v podjetju. V SKEI opravlja tudi druge funkcije, med drugim je tudi predsednica komisije za vprašanja žensk. Je tudi članica odbora za enake možnosti pri ZSSS. “Nisem feministka, prizadevam si le za enake pravice moških in žensk,” pojasnjuje. In kako si predstavlja sekretarsko delo? “Poskušala bom imeti čim več stikov s podružnicami SKEI v podjetjih. Če bodo kje problemi, jih bom skušala reševati s pogovorom in dogovarjanjem.” Golobovi želimo uspešno delo, Zavcu pa mirno in dolgo uživanje pokojnine. _ K Na bregovih iste reke Pogovarjali smo se z Jankom Čiričem, novim predsednikom sindikata Tobačne Ljubljana, ki je zastavil nekaj ambicioznih ciljev Janko Čirič je postal predsednik sindikata v Tobačni Ljubljana oktobra lani. Pred tem je bil na seznamu 21 presežnih delavcev, na katerega se je, kot vodja enote za proizvodnjo cigaret in filtrov, uvrstil sam. Naloga, naj kot vodja enote med svojimi delavkami in delavci določi dvajseterico kandidatov za odpust, naj bi ga po njegovem pripovedovanju tako prizadela, da je na listo presežnih delavcev uvrstil še sebe. Potem so ga pregovorili, da je kandidiral za poklicnega predsednika sindikata. Na volitvah oktobra lani je bil izbran s potrebno večino glasov 360 članov sindikata v nekaj več kot 700-članskem kolektivu Tobačne Ljubljana. V tej tovarni Čirič dela že 30 let. Od kdaj je v Tobačni Ljubljana v navadi poklicno vodenje sindikata? Leta 1996 smo se odločali ali imeti profesionalnega predsednika sindikata ali predsednika sveta delavcev. Odločili smo se za profesionalizacijo dela v sindikatu. Kaj je botrovalo temu, da je v sindikatu sorazmerno malo članov glede na število zaposlenih? Članstvo seje precej osulo v zadnjem obdobju. V dobrih podjetjih je sindikat bolj neopazen kot drugje, ker ni tako velike potrebe po zaščiti delavcev. Zato ljudje dobijo občutek, da jim sindikat ni potreben, da je nekoristen, torej nepotreben. Naš sindikat pa je bil zaradi bolezni prejšnjega predsednika kar nekaj časa neaktiven, zato je bil vtis nepotrebnosti še toliko večji. Lani oktobra smo imeli volitve, na katerih smo izvolili novo vodstvo sindikata, ki je spet resno poprijelo za delo. Kot opažamo, ste se lotili tudi nekaterih novih prijemov. Dali smo izdelati priročno zloženko, v kateri smo predstavili program dela in cilje sindikata. Sam bom osebno izročil zloženko vsakemu zaposlenemu, ne le članom sindikata, in mu vsebino po želji tudi podrobneje predstavil. V našem programu je tudi po mesecih opredeljeno, kdaj naj bi bilo kaj uresničeno, tako da bo lahko vsakdo delo sindikata spremljal in sodeloval, ker bo vnaprej vedel, kdaj se bodo posamezne aktivnosti odvijale. Obenem bodo člani kolektiva lahko spremljali tudi realizacijo zastavljenih nalog. Koliko na položaj sindikata vpliva dejstvo, da ima Tobačna Ljubljana že deset let nemškega lastnika? V Nemčiji so sindikati zelo močni, upoštevani... Od oktobra lani imamo tudi nem- škega direktorja, Petra Uhliga, ki nam je dal vedeti, da od sindikata veliko pričakuje. Na naš sindikat gleda tako kot na tistega v Nemčiji, in računa, da se bomo obnašali in dogovarjali na podoben način kot nemški sindikati. Je tudi eden redkih v podjetju, ki so prebrali program dela sindikata. Prebral je tudi podjetniško kolektivno pogodbo, pa sistemizacijo delovnih mest. Dogovorjeni smo, da oboji, sindikat in uprava, pripravimo seznam tem, o katerih bi se želeli pogajati. Ko ju bomo pregledali, bomo skupaj določili vrstni red odpiranja tem po njihovi pomembnosti. Skupaj bomo določili tudi rok za sklenitev dogovora. O čem bi se pogovarjal oziroma pogajal sindikat? Če vprašate mene, bi se pogovarjal in pogajal predvsem o povečanju osnovne plače. Smo uspešno podjetje, dvakrat smo bili najboljše podjetje Reemtsme glede kakovosti izdelkov, produktivnosti in dobička. Moja ocena je, da bi bilo treba glede na delo, ki ga vlagamo v te uspehe, popraviti osnovne plače. Radi bi se primerjali z uspešnimi podjetji kot so Lek, Krka, obe pivovarni in drugimi dobrimi podjetji, kjer imajo boljše osnovne plače. Poudarjam, govorim o osnovni plači, zoper dodatke k plači nimam pripomb. Dejstvo, da lahko zaslužimo do 40 odstotkov osnovne plače na račun stimulativnega dela, da delamo ponoči, tri četrt leta delamo tudi vse sobote, močno zamegli pravo sliko o plačah. Če se z drugimi uspešnimi podjetji primerjamo po umi postavki, smo zaposleni v Tobačni Ljubljana v slabšem položaju. Trinajsto plačo oziroma božičnico dobite? To pa ni eno in isto, pri nas je božičnica nekaj, kar dobimo za božič, trinajsta plača pa je odvisna od uspešnosti. Za božič dobimo pršut. Janko Čirič: Sindikat in uprava sta kdaj lahko tudi vsak na svojem bregu, vendar sta to še vedno bregova iste reke. steklenico šampanjca, orehovo potico, vsak celo. In to je v navadi že sedem, osem let. Božičnica naj bi ostala takšna tudi vnaprej. Trinajsto plačo v višini svoje osnovne plače pa dobimo zadnjih pet let. Najbolj uspešni delavci (približno deset odstotkov zaposlenih) dobijo več kot osnovno plačo, nekateri tudi eno in pol svoje osnovne plače. Ne vem pa da bi kdaj kdo dobil manj kot osnovno plačo, razen tistih seveda, ki niso delali vse leto. Ali imate kakšne podatke o plačah v drugih tobačnih tovarnah Reemstme v Nemčiji? Poznamo podatke o stroških dela. Stikov z njihovimi sindikati nimamo, jih pa nameravamo vzpostaviti. Vemo, da kljub naši uspešnosti ne moremo imeti enakih plač kot v Nemčiji, vendar se nam zdi prav, da naše plače zaradi te uspešnosti rastejo. O čem bi se sindikat še pogajal z upravo? Se preden se bomo lotili pogajanj za dvig osnovne plače, bo treba urediti sistemizacijo delovnih mest. Posamezne tarifne skupine so razdeljene na plačne razrede, po katerih je možno napredovati, so pa razlike med razredi dokaj nepomembne. Zdaj so skoraj vsi zaposleni že v svojih zgornjih razredih. Denimo: upravljalka stroja v četrti tarifni skupini je lahko razvrščena od desetega do petnajstega razreda. Večina upravljalk je razvrščena v trinajsti in štirinajsti razred. Zato bomo z novo sistemizacijo delovnih mest zmanjšali število razredov in pove- čali razpone med njimi. To naj bi opravili marca. Spopasti se bo treba tudi z nekam zaspano inovativnostjo. Ni mogoče reči, da inovacij v podjetju ni; nimamo pa sistematičnega spremljanja inovacij in tudi nagrajevanje inovatorjev ni urejeno. To zdaj uvajamo. Potem imamo v načrtu obravnavo smiselnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. O tej temi smo sicer že lani razpravljali v kolektivu; čakali smo tudi bolj ugodne razmere, da bi spoznali, s katero pokojninsko družbo podpisati pogodbo. Septembra in oktobra pa naj bi se pogovarjali o novi podjetniški kolektivni pogodbi, ki jo bomo uskladili z novim zakonom o delovnih razmerjih. No, naša je tudi skrb za družabno dogajanje v kolektivu in ne nazadnje bomo aktivni tudi na področju sociale in solidarnostnega reševanja težav članov. Za kakšne socialne težave zaposlenih v podjetju, kjer so plače nadpovprečne, gre? Težave so posledica siceršnjih socialnih razmer v državi. Večina naših delavk ima nezaposlene može, zato se sistem preživetja z eno plačo podre ob nenadni večji potrebi po denarju. Takrat naj bi bil sindikat tisti, ki bi priskočil na pomoč. Pomagamo na tri načine. Z neposredno in nepovratno socialno pomočjo. Imamo pogodbo z Delavsko hranilnico, da dobijo delavci malo ugodnejše kredite, s tem, da ne plačajo zavarovanja, sindikat pa jim plača manipulativne stroške pri najetju posoji la. Tretja oblika pomoči je solidarnost v okviru podjetja, s tem, da sindikat da podatke o pomoči potrebnih zaposlenih. Pri tem gre za naravne nezgode, za smrt v družini ali daljši bolniški stalež. Delavec dobi enkrat letno nepovratno finančno pomoč v višini 102.000 tolarjev, če je vsaj pol leta neprekinjeno v bolniški, če pa je šlo za poškodbo pri delu, dobi pomoč po treh mesecih bolniške. Pri elementarnih nezgodah se ugotovi obseg nastale škode in možno je dobiti do pol milijona tolarjev pomoči. Kakšen dostop do direktorja imate, neposrednega ali pa ima direktor koga, ki je zadolžen za stike s predstavniki delavcev? Dejal bi, da želi direktor več komunicirati s sindikatom kot mi z njim. Celo kritiziral je sindikat, da se premalo obrača nanj in da želi od njega premalo informacij. Komuniciranje z njim gre takole: če želim pogovor, se najavim v tajništvu, povem, o čem bi se rad pogovarjal in ponavadi se srečava že naslednji dan. Občutka, da skuša direktor z več kontakta s sindikatom povečati svoj vpliv na sindikat, si ga kako podrediti, nimate? Tega občutka doslej nisem dobil. Mislim, da se direktor zaveda, da sam ne more biti uspešen, da smo sicer vsak na svojem bregu, zlasti ko nastopa kot zaščitnik kapitala, mi pa hi svoje delo radi čim dražje prodali. Obdržati ravnovesje interesov pa je modrost pogajanj. Mi moramo vedeti, kaj lahko realno pričakujemo, vodstvo pa mora razumeti, kaj je ljudem treba dati. Resda smo včasih uprava in sindikat vsak na svojem bregu, toda na bregovih iste reke. Kakšno je vzdušje v kolektivu, odnos oddelkovodij do delavcev? Ali se ljudje kaj pritožujejo nad njimi, češ da jih preko mere priganjajo ali kako drugače šikanirajo? Odnosi so različni, ponekod dobri, drugje skrhani. Krhati so se začeli, ko so v podjetju začeli določati teh-nološke viške. To se je v minulih debetih letih zgodilo štirikrat, nazadnje lani. Sprva ni bilo težko prebrati med dobrimi in slabšimi delavci. Odnosi so se začeli krhati, ko so v podjetju ostali približno enakovredni delavci, a° slabih ni bilo več. In jasnih, logičnih argumentov, zakaj je bil med presežne delavce uvrščen ta in ne druži, ni bilo več. Ljudje so se začeli zapirati, vsak se je bal za službo in to se je poznalo tudi pri udeležbi dru-''abnih prireditev. Zato sem prepričan, da so te prireditve nujno potrebne za zboljšanje duha v podjetju. Ali je dosti bolniške? . Ne, mislim daje bilo lani med 4,6 ln 5 odstotki. Ker imamo med zaposlenimi skoraj 80 odstotkov Zensk, se mi ta odstotek ne zdi vi-jok. Bolniških je več na račun dru-/|nskih članov, kot na račun samih ZaPoslenih. Vendar veliko ljudi dela bolnih, jriasti prehlajeni se ne odločajo za bolniško, kajti nadomestilo plače je rjzko. V ozadju pa tudi kljuje strah, a bi zaradi pogostih bolniških po-Sameznik izgubil službo. Posledice takšnega ravnanja se bo-o seveda pokazale čez deset, pet-naJst let. Takrat bo veliko več bol-juh in delovnih invalidov. Na števili bolniških pa vpliva tudi velika psi-.. na obremenitev. Važna je produk-Vr>ost, zahteva se v bistvu vse večjo ■^jriuktivnost ob visoki kakovosti i n i 0v’zat0 so obremenitve delavk ^delavcev velike. Sicer že več kot sot let nimamo delovnih norm, udar si vsi prizadevajo dokazati se. •[ Programu sindikalnega Pela je zanimiva zahteva, v kateri pravite, naj bi se v •nbačni Ljubljana ne odpuščalo delavcev. Marsikdaj se da tudi s strani za-I oslenih apelirati na vodstvo, da išče l °Ve trge, s čimer bi zagotovili de-10 'udi v prihodnje. poudarjanje realizacije izhodišč kolektivne pogodbe v vašem programu zveni, kot da podjetje ne izplačuje plač na tej ravni ampak nižje. Ker m tako, kaj je pravzaprav cilj sindikalne naloge? oprav naj bi bila najnižja raven plač zagotovljena že s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki jo v Tobačni Ljubljana spoštujejo, je vendarle dobro imeti vgrajeno dodatno varovalko, da v nobeni postavki ni mogoče iti nižje od kolektivne pogodbe. Ta varovalka bo vgrajena v novi podjetniški kolektivni pogodbi, v kateri bo zbrano vse, kar sodi vanjo, pa imamo zdaj raztreseno po drugih aktih podjetja. Želimo tudi doseči, da bi bil indeks osnovnih plač na panožno kolektivno pogodbo 130 namesto zdajšnjega indeksa 123. Tudi to bi radi, dokler smo uspešni, zapisali v podjetniško kolektivno pogodbo. Zakaj se ljudje zapirajo vase, zakaj so v skrbeh? Težko je reči, kako bo jutri. Nemški lastniki so nekaj takih tovarn že zaprli, ker niso bile uspešne, ker niso bile prodorne, ker so bile stroškovno neustrezne. Pravkar zapirajo v Nemčiji še eno tobačno tovarno. Tu je zdaj hamletovsko vprašanje za zaposlene v Tobačni Ljubljana in za sindikat, koliko višje plače zahtevati, da se to kasneje ne bi maščevalo z zaprtjem tovarne. Ja, to je ključno vprašanje. Ob tem je treba reči, da časi za tobačno industrijo niso ugodni. Med nalogami sindikata je tudi pridobivanje novih članov. Ali se vam članstvo že kaj veča, odkar je sindikat postal bolj dejaven? Odkar sem prevzel sindikat, me je precej ljudi vprašalo, če se lahko včlanijo. Odgovoril sem, naj si najprej preberejo našo zgibanko in če se s programom sindikata strinjajo, so dobrodošli. Do danes nismo na novo sprejeli še nikogar, mislim pa, da se bo to kmalu spremenilo. Pred kratkim se nam je zgodilo nekaj lepega: trgovski potniki, ki doslej niso imeli v svoji enoti niti sindikata in tudi ne predstavnika v izvršilnem odboru, so mi sporočili, da so na osnovi našega programa, ki sem jim ga predstavil malo pred novim letom, izvolili svojega člana izvršilnega odbora. To je bil prvi premik, mislim pa, da se bo v kratkem kar precej ljudi včlanilo v sindikat. Zaradi strahu pred negotovo prihodnostjo? Mislim, da strah pri teh odločitvah ne bo prevladujoč argument, mislim, da ljudje sindikatu ne verjamejo, da bi bila pod okriljem sindikata njihova zaposlitev varna. Menim, da so uvideli, da so sindikati zmerom boljši. Treba pa jim bo tudi dopovedati, da sindikat ni samo pridobitniška organizacija, da nisi zraven samo zaradi koristi. Tuje solidarnost,je množičnost, ki je močan argument v sindikalnem boju. V starih časih je bilo veliko medsebojne solidarnosti, tudi preko vikendov. To bi morali razvijati v kolektivih. B. R. Sindikalna lista Februar 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.252.00 2.125.00 1.480.00 2. Kilometrina (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 3. Ločeno življenje' 89.084,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od L L 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let - za 20 let - za 30 let 64.887.00 97.331.00 129.774.00 52.178.00 78.266.00 104.355,00 2. Odpravninami) upokojitvi 445.422,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 704.520,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca 133.627,00 - ob smrti v ožji družini 66.813,00 104.335,00 4. Minimalna plača (od 1. 1.2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1.2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj - ali največ 117.298.00 149.856.00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Vlado Dimovski na pogovoru z zaupniki SKEI v Podravju Bo novi zakon o delovnih razmeijih sprejet že aprila? Predsedniki sindikalnih podružnic SKEI iz Podravja so se konec prejšnjega tedna v hotelu Arena pod Pohorjem sestali z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladom Dimovskim. Tajih seznanil s vsebino predloga novega zakona o delovnih razmerjih pred tretjim branjem v državnem zboru ter odgovarjal na njihova vprašanja in pripombe. Delavske pravice iz zakona bo mogoče nadgraditi Minister je uvodoma poudaril, da bodo v novem zakonu zapisane samo minimalne pravice delavcev, ki jih bo nato mogoče nadgraditi s panožnimi kolektivnimi pogodbami, s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami in z individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Opozoril je, da so se priprave za sprejetje zakona začele leta 1995, razprava o prvi verziji pa je stekla oktobra leta 1997. Za prvo branje je bil zakon pripravljen leta 1999. Drugo branje, kije za sprejem vsakega zakona najbolj odločilno, je v državnem zboru trajalo tri dni, saj so vlada in poslanci vložili amandmaje kar na 100 od 240 členov. »Po optimistični varianti bo državni zbor zakon o delovnih razmerjih v tretjem branju obravnaval aprila, najkasneje pa do junija. Tako bo podjetjem, državnim organom in sindikatom ostalo najmanj pol leta časa za to, da se bodo pripravili za njegovo izvajanje,« je dejal Dimovski. Minister je opozoril, daje novi zakon o delovnih razmerjih eden redkih, če ne celo edini doslej, ki je bil pred obravnavo v državnem zboru usklajen med socialnimi partnerji. »Poslance smo uspeli z argumenti prepričati, da so podprli rešitve, ki so bile usklajene med socialnimi partnerji. Zataknilo seje le pri členu, ki govori o načinu plačevanja sindikalne članarine. Poslanci so namreč z glasovanjem odločili, da ta člen ne sodi v zakon. Menim, da to ni tragedija in da bo usklajena vsebina izločenega člena definirana v kolektivni pogodbi.« Do spremembe je prišlo tudi pri omejitvah možnosti za zaposlovanje za določen čas. Poslanci so namreč izglasovali možnost zaposlitve za določen čas v programih kultumo-umet-niških ustanov. Predlog zakona bo v tretjem branju doživel samo manjše popravke. Po besedah Dimovske-gaje novi zakon ustrezen kompromis med socialnimi partnerji, kar je izjemno pomembno tudi za njegovo dosledno uresničevanje. Kako preprečiti zlorabe pri zaposlovanju za določen čas? Zaupniki SKEI so ministru postavili zelo veliko vprašanj. Največ se jih je nanašalo na delo za določen čas. Dimovski je dejal, da se zaveda, da so doslej številni delodajalci zlorabljali institut zaposlovanja za določen čas. Zato je novi zakon šel v zaščiti delavcev korak naprej. Po novem zakonu bo zaposlovanje za % rf Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je zaupnikom SKEI v Podravju predstavil vsebino predloga novega zakona o delovnih razmerjih pred zadnjim branjem v državnem zboru. določen čas omejeno na dve leti, s tem do bodo v prehodnem obdobju veliki delodajalci lahko zaposlovali delavce za določen čas treh let do leta 2007, mali delodajalci z do desetimi zaposlenimi pa do leta 2010. Zakon ima vgrajene še nekatere varovalke, da v zvezi z zaposlovanjem za določen čas ne bi več prihajalo do zlorab. Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na delo na črno. Po ministrovih besedah že zdaj deluje komisija za preprečevanje zaposlovanja in dela na čmo na državni ravni, ki ima velike pristojnosti. V zadnjem času so z nenapovedanimi akcijami inšpekcije za delo in drugih pristojnih organov razkrili veliko primerov zaposlovanja na črno zlasti v gostinstvu, trgovini in med taksisti. Naleteli so celo na primere, ko je delodajalec delavcu vzel delovno knjižico, vendar ga sploh ni prijavil. Tako delavec več mesecev sploh ni vedel, da ni invalidsko-po-kojninsko in zdravstveno zavarovan. Pri nas je zaposlovanja in dela na čmo še vedno precej več kot v državah Evropske unije. V Avstriji denimo ocenjujejo, da obseg dela na črno dosega devet odstotkov družbenega bruto proizvoda, pri nas pa po nekaterih ocenah več kot 20 odstotkov. To pomeni, da moramo pri nas obseg dela na čmo v kratkem znižati vsaj za 100 odstotkov. Minister je v zvezi s tem dejal, da tisti, ki dela na čmo, »odžira« delovna mesta drugim, hkrati pa ne plačuje davkov. Poudaril je, da mora Slovenija postati moder- Predsedniki podružnic SKEI v Podravju so ministru za delo postavili največ vprašanj v zvezi z delom za določen čas, zaposlovanjem na črno in delom inšpekcije za delo. na družba - pa ne samo po pravicah, temveč tudi po obveznostih. Na sindikalne zaupnike je apeliral, naj o kršitvah zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno obveščajo državno komisijo. Po njegovih besedah bi bilo koristno, če bi to problematiko vsako leto obravnavali tudi na ekonomsko-socialnem svetu. Sredstva, ki jih bo država iztržila od kazni za zaposlovanje in delo na čmo, pa bo namenila za ukrepe aktivne politike zaposlovanja in odpiranje novih delovnih mest. Zakon »viška ur« ne pozna Sindikalne zaupnike je zanimalo tudi, kako bo v bodoče z nadurami. Zdaj je namreč v marsikaterem podjetju tako, da morajo delavci delati več nadur, kot jih dovoljuje zakon, delodajalec pa jim jih plača samo toliko, kolikor jih lahko po zakonu. Zato delavcem ostajajo takoime-novani »viški ur«, ki jih lahko izkoristijo kot navadne ure, marsikdaj pa zaradi obilice dela nimajo niti te možnosti. Tako se nekaterim delavcem »višek ur« povečuje iz leta v leto. Po novem bodo lahko delavci letno delali 180 nadur. Več nadur delavci ne bodo smeli imeti, saj raziskave kažejo, da se število delovnih nesreč po 8 oziroma 10 urah dela močno poveča. Zakon ne pozna nobenih »viškov ur«. Zato, da ne bi prihajalo do zlorab, bodo morali poslej delodajalci delavcu izdati pisni nalog za nadurno delo. Tako bo tudi inšpekcija za delo lažje nadzorovala obseg nadur v posameznem podjetju. Ko je odgovarjal na vprašanje o tem, kako bo po novem z bolniškim dopustom in kdo ga bo plačeval, je Dimovski dejal, da je bil to v predlaganem zakonu edini neusklajeni člen. Poslanci so izglasovali sindikalni predlog in odločili, da bo delodajalec plačal delavcu do 30 dni bolniškega dopusta. V zvezi z zaposlovanjem pripravnikov je minister opozoril, da sistem pripravništva v praksi postopoma izginja. Ker na ministrstvu menijo, daje sistem pripravništva koristen in da ga je potrebno ohraniti, si ga prizadevajo ohraniti z oblikami aktivne politike zaposlovanja. Veliko vprašanj se je nanašalo tudi na zaščito starejših delavcev. Po ministrovih besedah bodo delavci, starejši od 55 let, zaščiteni pred ugotavljanjem nesposobnosti za delo. Za ženske pa bo veljalo podobno prehodno obdobje kot v pokojninskem zakonu. Starejšim delavcem delodajalci ne bodo mogli odpovedati delovnega razmerja. Poleg starejših delavcev bodo takšne zakonske zaščite deležni še sindikalni zaupniki, invalidi in nosečnice. Seveda pa lahko zaščito starejših delavcev socialni partnerji povečajo s panožnimi ali podjetniškimi kolektivnimi pogodbami in pri tem upoštevajo specifičnosti posameznega dela. Večje pristojnosti delovnih inšpektorjev Sindikalni zaupniki so bili v svojih vprašanjih zelo kritični do inšpekcije za delo. Po Di-movskem inšpektorji za delo doslej niso ime-H dovolj jasnih zakonskih osnov za svoje de-i°, saj je naša delovnopravna zakonodaja zastarela. Z novim zakonom pa bodo dobili jasne zakonske osnove za svoje delo in zato se ho njihova učinkovitost bistveno povečala. Sicer Pa ostaja v zvezi s pristojnostmi inšpekcije za čelo še nekaj odprtih vprašanj, na katere bo treba odgovoriti v tretjem branju. Gre zlasti za vpra-Janje kako velike pristojnosti bodo imeli inšpektorji za delo, pa tudi za to, ali je mogoče njihove odločitve izpodbijati po sodni poti. Di-movski se je zavzel za to, da se inšpektorjem Povečajo pristojnosti, saj je sodna pot pri nas še vedno zelo dolgotrajna. Sicer pa seje lani učinkovitost dela inšpektorjev za delo povečala. Samo v podjetjih ko-vinske in elektroindustrije so inšpektorji (trenutno v Sloveniji dela 101 inšpektor za delo) opravili 1560 inšpekcijskih pregledov, od te-ga460 na področju varstva pri delu. Letos bodo inšpektorji še zlasti spremljali uresničevanje no-Vega zakona o varnosti in zdravju pri delu. Tako se bodo naslednje leto lahko posvetili uresničevanju določil novega zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi predvidoma začel veljati v za-cetku prihodnjega leta. Število tujih delavcev se je lani tanjšalo za četrtino V zavezi z zaposlovanjem tujcev je Dimovski hnjal, daje seznanjen s stališčem, ki so ga in-dustrijski sindikati sprejeli na konferenci v Ce-J,u- Tudi ministrstvo in zavod za zaposlovanje Sl Prizadevata, da bi se število tujih delavcev zmanjšalo. Tako seje lani število tujih delav-ccv v Sloveniji s 40.000 zmanjšalo na 30.000, j11 za četrtino. Število tujih delavcev je upad-0 zlasti v gradbeništvu. Ministrstvo na tem pod-r°čju deluje usklajeno s sindikati, res pa je, da 'J nekaterih poklicih v Sloveniji primanjkuje klavcev. ministrovih besedah je brezposelnost v • 0Veniji v veliki meri strukturne narave, saj a yeč kot polovica brezposelnih samo prvo 1 hrugo stopnjo izobrazbe (nedokončano os-?^no šolo ali osnovno šolo). Od nekaj več kot , ,. •000 brezposelnih jih kar 80.000 nima po-lcne izobrazbe. Kairo izboljšati izobrazbeno trukturo delavcev? brezposelnost v Sloveniji je v veliki meri po-ezana s problemom premajhne izobraženosti e avcev. Kdor nima izobrazbe, ima dandanes možnosti, da bo ostal brez dela. Dimov-v 1 ho zato dal pobudo, da bi vprašanje izobraževanja delavcev obravnavali tudi na seji eko-pmsko-socialnega sveta, na kateri bi vsi so-a ui partneiji skupaj preudarili, kaj lahko sto-cev ZU lzho|jšanJe izobrazbene strukture delav-• za ministruje to eno od najbolj pomemb V Podravju želijo ustanoviti ekonomsko-socialni svet Župan mestne občine Maribor Boris Sovič je prejšnji teden predstavnike sindikatov, ki delujejo v mestu, povabil na redni delovni pogovor. Podobne pogovore sklicuje Sovič tudi s predstavniki območne gospodarske zbornice in delodajalskih organizacij. Povabil je območno organizacijo ZSSS v Podravju, Pergam, KNSS-Neodvisnost, Neodvisne sindikatev Slovenije, Sindikat delavcev poslovnih bank. Policijski sindikat Podravja, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, S VIZ-Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, FIDES-Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov, območno organizacijo SKEI za Podravje in mestne svetnike, ki so hkrati sindikalni funkcionarji (Vekoslavo Krašovec, Branka Medika in Draga Gajzerja). Predstavniki sindikatov so mu predlagali, naj bi v Podravju oblikovali ekonomsko-socialni svet na regijski ravni. Sovič je menil, daje pobuda koristna za hitrejši gospodarski razvoj regije in za reševanje socialne problematike. Po njegovih besedah bo mestna občina Maribor v ekonomsko-socialnem svetu na regijski ravni sodelovala, če se bodo socialni partnerji odločili za njegovo oblikovanje. Predstavniki sindikatov so župana opozorili na perečo problematiko zaposlovanja invalidov, saj je med vsemi brezposelnimi v mestni občini petina invalidnih. Dogovorili so se za oblikovalnje skupne delovne skupine, ki ho skupaj z območno službo zavoda za zaposlovanje proučila možnosti ustanovitve novega invalidskega podjetja. Predstavniki sindikalnih organizacij Podravja so podprli tudi prizadevanja mestne občine za ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru ter izjavo oziroma pomisleke večine političnih strank v mestnem svetu v zvezi s privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor. r. k. PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bdhm, svetovalka predsedstva ZSSS Za upokojitev je treba izpolniti oba pogoja hkrati Vprašanje: Rodila sem se decembra 1950 in sem mati dveh otrok. Prvič sem se zaposlila 3. februarja 1970. Od takrat sem zaposlena brez prekinitve. Kdaj se bom lahko upokojila? Odgovor: »Polno« pokojninsko dobo 36 let in 3 mesece boste dopolnili 3. 5. 2006. Takrat boste stari že več kot 55 let in 4 mesece, kar bo tega leta dovolj za starostno upokojitev. Morda se sprašujete, zakaj pri izračunu vašega datuma upokojitve nisem upoštevala vaših dveh otrok. Olajšavo pri upokojitveni starosti na račun rojenih otrok potrebujejo zgolj ženske, ki že imajo »polno« pokojninsko dobo, pa še niso dovolj stare za upokojitev. Pri vas, ki ste se zaposlili stari »že« 19 let in pol, pa je ravno obratno. Najprej boste dopolnili upokojitveno starost, šele kasneje pa »polno« pokojninsko dobo. Za starostno upokojitev pa morate izpolniti oba upokojitvena pogoja hkrati. nih vprašanj razvoja trga dela pri nas, o katerem ministrstvo za delo že razpravlja tudi skupaj z ministrstvom za šolstvo, pa tudi z gospodarsko in obrtno zbornico. Vse prevečkrat pri nas nastaja vtis, da šole zapolnjujejo svoje zmogljivosti, namesto da bi bil šolski sistem prilagojen potrebam na trgu dela. Nekatere rešitve se že nakazujejo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, nujne pa bodo še druge aktivnosti. Zaupniki SKEI so ministra opozorili tudi na probleme v invalidskih podjetjih. Ministrstvo v zvezi s tem že pripravlja analizo, saj namerava spremeniti sistem. Poslej naj bi subvencije dobivali invalidi in ne invalidska podjetja. Ustrezne rešitve bo treba najti tudi za invalide, za katere se ve, da so nezaposlivi. Nobene potrebe ni, da so zaradi tega, da lahko prejemajo invalidnino, pravzaprav nezaposlivi invalidi prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Sindikalni zaupniki so ministra opozorili, da imajo probleme tudi zaposleni invalidi. Marsikdaj jih delodajalci silijo delati nadure. Dimovski je dejal, da v zvezi s problematiko invalidov ministrstvo pripravlja štiri zakone, ki jih bo dalo v obravnavo tudi na ekonomsko-socialni svet. Ko je govoril o plačni politiki, je Dimovski dejal, da se bodo pogajanja o socialnem sporazumu nadaljevala ta teden. Vladna stran si bo prizadevala, da bi pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo dosegli stabilnost v odnosu med delodajalci in delojemalci, za kar je potreben uravnotežen socialno-ekonomski razvoj. Dimovski je izrazil upanje, da se bodo socialni partnerji na pogajanjih dogovorili o višini regresa in eskalaciji ter opozoril, daje v času vstopanja v Unijo potrebna treznost in preudarnost vseh. Tomaž Kšela SDDO SLOVENIJE 12 ii elavska enotnos i št. 7 / 21. februar 2002 Socialni partnerji podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o javnih uslužbencih Korak k izboljšanju uslužbenskega sistema Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve dr. Grega Virant, sekretar republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO) Drago Ščemjavič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Miroslav Dušic in predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščevič so sredi minulega tedna v mariborski carinarnici podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o javnih uslužbencih. V njej ugotavljajo, daje postopek usklajevanja predloga zakona o javnih uslužbencih pred drugo obravnavo v državnem zboru končan in daje izveden v skladu s standardi socialnega partnerstva. Socialni partnerji so tudi s podpisom skupne izjave potrdili, daje besedilo zakona razen enajstih določb med njimi usklajeno. Sindikati podpirajo drugo obravnavo zakona v državnem zboru in ocenjujejo, daje zakon v predlaganem besedilu pomemben korak k izboljšanju uslužbenskega sistema v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Ministrstvo za notranje zadeve pa se je z izjavo obvezalo, da bo v imenu predlagatelja v državnem zboru nasprotovalo vsem amandmajem, ki bi bili v nasprotju z usklajenimi stališči socialnih partnerjev. Ministrstvo je nase prevzelo tudi obveznost, da bo izjavo predlagalo v potrditev še vladi. Strpna pogajanja so obrodila sadove V imenu sindikatov je najprej predsednik sindikata carinikov Dušan Miščevič dejal, da so bila pogajanja dolga in temeljita. Ker so bili vsi udeleženci strpni in ker so prevladali argumenti stroke, so bila tudi uspešna. »Želimo si, da bi v takšnem duhu potekal socialni dialog tudi v bodoče,« je dejal Miščevič. Čeprav so bili socialni partnerji marsikdaj na nasprotnih bregovih in niso uskladili vseh členov, je sindikatom vendarle uspelo ohraniti in v nekaterih pogledih celo izboljšati standarde socialne varnosti javnih uslužbencev. Tudi dr. Virant je dejal, da so bila pogajanja dolgotrajna in zahtevna ter na visoki strokovni ravni. Po njegovem mnenju so socialni partnerji dali predlogu zakona za obravnavo v drugem branju najboljšo popotnico, saj niso uskladili le 11 od okoli 210 členov. Poudaril je, da je zakon pomemben korak k izboljšanju uslužbenskega sistema. Zdravko Melanšek, Miroslav Dušič, dr. Grega Virant, Na-talija Sajevec, Dušan Miščevič in Drago Ščemjavič so bili enotnega mnenja, da so pogajanja potekala v skladu s standardi socialnega partnerstva. Neusklajenih je 11 določb Katera vprašanja pa so ostala neusklajena? Sindikati nasprotujejo določbi, ki vlado pooblašča, da z uredbo ureja pravila in merila za odločanje organov o vsebini, določeni s kolektivnimi pogodbami. Na ministrstvu za notranje zadeve pa menijo, da je ta določba potrebna in da ne posega v pravico do kolektivnih pogajanj. Po mnenju ministrstva ta določba omogoča vladi, da poenoti ravnanje delodajalcev, kadar kolektivna pogodba dopušča določen maneverski prostor na delodajalski strani in je v interesu vlade, da bi vsi delodajalci v javnem sektorju, ki se financirajo iz državnega proračuna, kolektivno pogodbo uporabljali na enak način. Sindikati nasprotujejo tudi določbi o več komisijah za pritožbe. To je zanje neracionalno, bojijo se tudi, da bi bili javni uslužbenci pred različnimi komisijami v neenakem položaju. Ministrstvo pa vztraja pri rešitvi, po kateri se oblikuje posebna komisija za pritožbe za področje uprav lokalnih skupnosti in po kateri imajo državni organi (ustavno sodišče, državni zbor, državni svet, računsko sodišče, varuh človekovih pravic) svoje komisije za pritožbe. Komisija za pritožbe pri vladi pa naj bi pokrivala državno upravo in pravosodne organe. Takšna rešitev je utemeljena z ustavno zajamčeno samostojnostjo organov. SDDO meni, da bi morali imeti tudi sindikati možnost delegiranja članov v komisije za pritožbe, za ministrstvo pa je takšna rešitev nesprejemljiva, saj naj bi šlo izključno za organ delodajalca. Ministrstvo tudi predlaga, da bi uradniki na vodilnih oziroma najvišjih menedžerskih mestih v upravi po izte- V imenu SDDO je izjavo podpisal sekretar Drago Ščemjavič. ku mandata, če ne bi bili ponovno izbrani na vodilno mesto, lahko sklenili delovno razmerje na nedoločen čas. Sindikat pa smatra, da bi moral tudi zanje pri zaposlovanju za nedoločen čas veljati enak sistem kot za večino javnih uslužbencev z delovnim razmerjem za določen čas. Izobrazba ni vse Sindikati nasprotujejo ekskluzivnosti pogoja predpisane izobrazbe za imenovanje v naziv, ker onemogoča dinamično, življenjsko in tržno realno upoštevanje strokovne usposobljenosti kandidatov z izobrazbo nižjo od predpisane. Ministrstvo vztraja, da bi bilo v sistemskem zakonu neprimerno odstopati od koncepta, po katerem je formalna izobrazba nujno potreben pogoj za imenovanje v določen naziv. Res je, da so v upravi specifični poklici, za katere ne obstaja ustrezna formalna izobrazba. Zato ministrstvo ne nasprotuje rešitvi, po kateri bi lahko določena oblika preizkusa usposobljenosti nadomestila formalno izobrazbo, vendar bi veljalo to izjemo vključiti v področne zakone (zakon o policiji in podobno). Sindikati nasprotujejo tudi predlaganemu izjemnemu napredovanju v višji naziv, ker je v preveliki meri odvisno od subjektivne ugotovitve predstojnika in ker omogoča nesistemsko napredovanje v višji naziv zaradi premestitve na drugo delovno mesto. Ministrstvo pa meni, daje potrebno izjemno sposobnim oziroma uspešnim javnim uslužbencem omogočiti pospešeno napredovanje. Ministrstvo vztraja tudi pri možnosti pospešenega napredovanja v višji naziv v primeru premestitve na zahtevnejše delovno mesto. SDDO in PSS nasprotujeta tudi ureditvi, ki bi omogočila, da se uradniku odpove pogodba o zaposlitvi kot prvi disciplinski ukrep - menijo, da bi pred najstrožjim ukrepom moral biti izrečen vsaj en disciplinski ukrep. Ministrstvo pa vztraja, da mora imeti delodajalec v primeru težje disciplinske kršitve možnost javnemu uslužbencu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Ta ukrep naj bi bilo mogoče izreči le v primeru naklepne kršitve ali kršitve iz hude malomarnosti. Predolg zastaralni rok za vodenje disciplinskih postopkov Ministrstvo vztraja pri relativno dolgem zastaralnem roku za vodenje disciplinskega postopka (celo 18 mesecev od dneva kršitve), sindi- Kako se izvaja zakon o varnosti in zdravju pri delu Odnos do varnega in zdravega dela se izboljšuie Boris Ružič, svetovalec vlade, je na mednarodni delavnici o varnosti zdravju pri delu pri malih in srednjih delodajalcih sredi februarja v Mubljani predstavil prve rezultate akcije inšpektorata za delo za ocenitev uveljavitve novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki ^o potekala v prvih štirih mesecih letos. Prvi podatki o ugotovitvah inšpektorata so zanimivi tudi za sindikate, saj smo v zvezi z uveljavitvijo tega zakona izpeljali vrsto opravil. Organizirali smo Posvete, med delavce razdeljevali informacijsko gradivo, organizirali volitve svetov delavcev in delavskih zaupnikov ter njihovo UsPosabljanje. Čas je, da izvemo, kakšne sadove je obrodilo tudi naše delo. 2 začetkom letošnjega leta seje namreč izteci za pol leta podaljšani prvotni dvoletni rok ■/a Polno uveljavitev tega zakona. Slovenski de-lodajalci, ki zaposlujejo vsaj enega delavca, mo-rajo od začetka letošnjega leta imeti novo listi-n° »izjava o varnosti z oceno tveganja«. V slo-Venskih gospodarskih družbah in organizacijah So lani mrzlično pripravljali zahtevne strokov-ne Podlage za to novo listino. K njenemu nasta-Janju so morali biti praviloma v večji ali manjši nieri pritegnjeni vsi delavci. Delodajalec bi jih namreč moral povprašati, kaj na njihovem de-ovnem mestu obremenjuje njihovo zdravje. Delodajalcu, ki se o predlogu listine pred njenim dokončnim sprejetjem ni posvetoval s svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, so zagrožene Vlsoke denarne kazni. Če v podjetju svet delav-Cev ali posebni delavski zaupnik nista izvoljena. bi se delodajalec o listini moral z delavci po-Svetovati na njihovem zboru. Delodajalec pa je ,norai kopijo izjave o varnosti z oceno tveganja Zr°čiti ne le svetu delavcev oziroma delavske-niu Zaupniku, temveč tudi sindikatu. Inšpektorat za delo, ki je pristojen za nadzor dad izvajanjem zakona o varnosti in zdravju pri elu> bo pregledal in ocenil primernost izjav o arnosti z oceno tveganja pri I000 slovenskih Sr °d?jalcih. Inšpektorji bodo obiskali velike, n ednje in male delodajalce v prav vseh dejav-stlh od proizvodnje, transporta, trgovine do zdravstva, šolstva, kulture ... Preverjali bodo, ali je obličnost listine ustrezna, kdo je izdelal strokovne podlage za oceno tveganja, ali zajema vsa delovna mesta (po razvidu del in nalog), ali so za vsako od teh delovnih mest zapisane vse nevarnosti in ocenjen obseg tveganja za okvare zdravja zaposlenih, ali so določeni ukrepi za odpravo tveganj ter roki in odgovorne osebe za njihovo izvedbo. Inšpektorji bodo od delodajalcev pričakovali, da bodo izjavo o varnosti revidirali vsaj vsako drugo če ne prav vsako leto. Inšpektorji pa bodo tudi preverjali, ali so bili v postopke izdelave ocen tveganja pritegnjeni delavci ter dokaze, daje bila kopija listine izročena tako svetu delavcev kot sindikatu. Če bodo inšpektorji v izjavi našli pomanjkljivosti, bodo določili rok največ treh mesecev za njihovo odpravo. Enak rok bodo določili tudi tistim, ki listino že pripravljajo, a je še niso dokončali. Inšpektorji bodo izrekali tudi mandatne kazni. Najslabše se bo godilo tistim delodajalcem, za katere bodo inšpektorji ocenili, da so sprejeli povsem neustrezno listino oziroma da listine še sploh niso začeli pripravljati. Sledil bo predlog sodniku za prekrške. Zagrožene kazni za delodajalca so najmanj 300.000 tolarjev, za odgovorno osebo pri delodajalcu pa najmanj 50.000 tolarjev. V prvem letošnjem mesecu so inšpektorji za delo obiskali že 245 slovenskih delodajalcev. Na 45 izjav o varnosti niso imeli pripomb. Kar 139 jih je bilo s pomanjkljivostmi, 44 delodajalcev izjavo še dela, trije so pripravili povsem neustrezno, osem pa se dela sploh še ni lotilo. Zanimiveje tudi to, da inšpektorji zahtevajo, da jim listino obrazložijo direktorji in ne varnostni inženirji, ki sojo pripravili. Novi zakon namreč odgovornost za varnost in zdravje delavcev pri delu določa za delodajalca in ne na strokovnega delavca. Kar 150 direktorjev je novo listino odlično poznalo in predstavilo inšpektorju, pomanjkljivo pa le 60 direktorjev. To je dokaz, da je zakon v resnici pomembno spremenil odnos slovenskih direktorjev do varnosti in zdravja pri delu. Prav gotovo tudi zato, ker morajo pred oceno tveganja podpisati izjavo, da se zavedajo svoje odgovornosti za varnost in zdravje pri delu in da so se zato seznanili z vsemi nevarnostmi in tveganji za zdravje, ki delavcem na delu grozijo. Inšpektorji so v novih listinah odkrivali predvsem naslednje pomanjkljivosti: manjka podpis delodajalca, listine ni sopodpisal tudi pooblaščeni zdravnik, za posamezna delovna mesta niso bile naštete vse nevarnosti, manjkali so natančno opredeljeni roki, delavci niso sodelovali pri nastanku listine, niso povsem jasne odgovornosti in zadolžitve. Inšpektorat bo po zaključeni akciji pripravil končno poročilo, ki bo podlaga nadaljnjim aktivnostim. Posebno zanimive bodo ugotovitve inšpektorjev o tem, v kolikšni meri so delodajalci k nastajanju listine »izjava o varnosti z oceno tveganja« pritegnili delavce in svete delavcev oziroma delavske zaupnike. Kot je poudaril Boris Ružič iz inšpektorata, je priprava listine zgolj začetek procesa stalnega dopolnjevanja in izboljševanja listine. Sodelovanje delavcev pri upravljanju pa je v skladu s pravnim redom Evropske unije vgrajeno v sam sistem varnosti in zdravja pri delu. Nekaj pa je gotovo: najtežji bo varnost in zdravje zaposlenih izboljšati pri malih delodajalcih. So brez strokovnih služb, varnosti in zdravju namenjajo manj pozornosti, število poškodovanih in obolelih delavcev pa je tudi do 40-krat višje kot pri naj večjih delodajalcih z dobro organiziranimi službami varstva pri delu. Značilneje tudi to, daje prav pri najmanjših delodajalcih najmanj razvito delavsko soupravljanje. Na posvetuje bila zato dana pobuda za spremembo zakona, tako da bi zaposleni pri malih delodajalcih mogli voliti območne delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Lučka Boh m _ * 1 Pa tako dolgemu zastaralnemu roku nas-na°tujej0. Pri tem se sindikati sklicujejo tud ^P^lagano ureditev tega vprašanja v novetr °nu o delovnih razmerjih. j^O in PSS nasprotujeta tudi odpovedi po-be 0 zaposlitvi uradniku zaradi prve ugo-Jene nesposobnosti, ker je ugotavljanje ne- 10s°bnoNti vezano na njegovo trenutno delovne sto in ne na njegov naziv kot primarni in-ut uradniškega delovnega razmerja. Minis-tle Vl) Pa vztraja pri rešitvi, po kateri lahko jav-tlemu uslužbencu, za katerega je bilo v poseb-postopku ugotovljeno, da ni sposoben za Oe '10 delovno mesto, preneha delovno razmerje. „ 'j okviru organa zanj ni ustreznega proste-n u 0Vnega mesta. Po mnenju ministrstva je pre?reJemUiV0» da bi imel takšen uslužbenec no M081 Pr' zaPosl'tvt na drugo manj zahtevna i^ OVn° mesto’ saJ Je v interesu delodajal-v Javnem interesu, da se izbira za prosta delovna mesta opravi na podlagi usposobljenosti. Uslužbenec, za katerega je bila ugotovljena nesposobnost, ima pravico se potegovati za delovno mesto na internem trgu dela ali na javnem natečaju. Zaradi preprečevanja zlorab so predlog zakona že dopolnili z določbo, da se v primeru, ko je postopek uveden zoper javnega uslužbenca, ki je bil premeščen na delovno mesto mimo lastne volje, za premestitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi uporabljajo določbe o prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga. Neusklajen je ostal tudi 25/4. člen. Sindikati mu nasprotujejo, ker po njihovem mnenju posega v področje zakona o reprezentativnosti sindikatov in v svobodo organiziranja in delovanja sindikatov. Ministrstvo pa meni, da zakon ne bi posegal v organizacijo sindikatov, če bi zahteval določeno aktivno ravnanje za vzpostavitev kontakta med predstojnikom in sindika- tom v organu. Če tega zunanjega izraza organiziranosti sindikata v organu ne bi bilo, po mnenju ministrstva predstojnik sploh ne bi vedel ali v organu, s katerim mora vzpostaviti socialno partnerstvo, sindikat deluje ali ne. Razprava o predlogu zakona še ni končana Poleg naštetih je neusklajenih še nekaj členov predlaganega zakona. Zagotovo pred obravnavo v državnem zboru predstavniki sindikatov ne bodo držali križem rok, temveč bodo s svojimi argumenti temeljito seznanili poslance in zainteresirano strokovno javnost. Na besedilo novega zakona pa bodo lahko vplivali tudi preko predstavnikov delojemalcev v državnem svetu, saj bo o novem zakonu stekla razprava tudi v državnem svetu in njegovih komisijah. Tomaž Kšela r //cLMOr-e,gi£a N V V »Fantje, ali ste videli, koliko denarja je Slovenska razvojna družba namenila za svetovalne storitve v nekaterih svojih podjetjih,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. »Za te namene je razvojna družba potrošila toliko denarja, da je to začelo skrbeti celo njen nadzorni svet, ki prav tako ne slovi po varčnosti.« »Šefi razvojne družbe so že od njene ustanovitve dalje znali svetovati, delati pa ne,« se je zahihital skladiščnik Rudi. »Podjetjem, ki so bila v njeni lasti, so običajno tako svetovali, da so propadla. Na ta način so pospešili proces privatizacije?« »Kako?« je zanimalo mizarja Toneta. »Ko je določeno podjetje po nasvetih »svetovalcev« razvojne družbe, kije takrat delovala pod imenom razvojni sklad, zabredlo v nerešljive težave, se je njegova cena na trgu bistveno znižala,« je pojasnil Rudi. »Zato so ga lahko omenjeni in drugi »svetovalci« za mali denar na hitro in poceni kupili ter privatizirali.« »Rudi, povej še to, da so takšni »svetovalci« podjetja praviloma pokupili s krediti, ki so jih nato vračali vsi zaposleni delavci, saj je kredite namesto novega lastnika odplačevalo podjetje,« je razburjeno dodal Vili. »Tako so lastniki številnih podjetij, ki so bili v lasti razvojnega sklada, postali kapitalisti brez kapitala in denarja. Za to, da je postal kapitalist, »svetovalec« ni potreboval denarja, samo dobre zveze je moral imeti pri razvojnem skladu.« »Zdaj pa razumem, zakaj so razvojnemu skladu delavci pravili: grobar podjetij!« je vzkliknil kurir Peter. »Kdo pa je dopustil, da so se dogajale takšne stvari!« »Ej, Peter, ne bodi naiven!« se je zasmejal Rudi. »Tako ni ravna! samo razvojni sklad, temveč je bila pri nas to splošna praksa. Menedžerji, ki so vodili i’ propad svoja podjetja, so kupovali druga propadajoča podjetja. Podjetja, ki so jih vodili v propad, pa so kupovali menedžerji iz drugih propadajočih podjetij.« »Ah, že razumem!« je odvrni! Peter. »To je bilo torej tako kot pri tatovih: pametni tat nikoli ne prodaja, kar sam nakrade, pač pa iz previdnosti pokradeno zamenja s kakšnim drugim tatom. Nato nakradeno blago oba prodajata naprej kot poštenjaka, saj lahko prisežeta, da nista ukradla ničesar, kar prodajata!« »To je nekako tako kot pri sestavljanju nadzornih svetov, ali ne?« se je zahihital Lojze. »Direktorji, ki slabo vodijo podjetja, pritegnejo v nadzorni svet svoje kolege direktorje, ki še slabše vodijo svoja podjetja. V zahvalo pa jih zato omenjeni direktorji pritegnejo v nadzorne svete svojih podjetij. Tako imamo pri nas veliko direktorjev, ki namesto tega, da bi se posvetili vodenju svojega podjetja, za mastne sejnine hodijo po sestankih nadzornih svetov drugih podjetij.« »Tako pač je to!« je zmajal z glavo Vili. »Saj veste, kaj pravi pregovor: roka roko umije, obe skupaj pa obraz!« »No, potem pa je še sreča, da bodo razvojno družbo, ki je naslednica sklada za razvoj, ukinili,« je dejal Tone. »Le zakaj pa bi jo še imeli?« je odvrnil Rudi. »Zdaj, ko je med polizan, je ne potrebujejo več!« r ....... \ Iz dnevnika delavca Jožeta Naš svetovalec J »Fantje, pustite pri miru razvojno družbo in njene »svetovalce«,« se je v pogovor vključila Sonja iz računovodstva. »Raje poglejte, kakšni »svetovalci« zadnje čase hodijo po našem podjetju!« »Sonja ima prav!« je pribil Vili. »V zadnjem času si različni »svetovalci« pri našem direktorju dobesedno podajajo kljuko. Kdo ve, kaj naklepa in za kaj jih potrebuje?« »Za tisto črnolaso lepotičko, ki prihaja k direktorju vsak popoldne, Že vemo, za kaj mu služi,« je porogljivo dejala Sonja. »Sonja, ne bodo zlobna!« je dejal Rudi. »Mene črnolasa lepotička prav nič ne skrbi. Zanjo vsi vemo, da je, kar je, ker opravlja najstarejšo obrt na svetu. Veliko bolj me skrbijo drugi, ki so, kar so, čeprav se pretvarjajo, da se ne ukvarjajo z isto dejavnostjo kot črnolasa lepotička!« »Uf, uf!« je vzkliknila Sonja. »Najbolj mi gre na živce tisti mladi lobist, ki direktorju za ogromen honorar svetuje, kako čim več denarja izvleči iz državne blagajne. Dalj kot mu svetuje, bolj slabo gre našemu podjetju.« »Zakaj misliš, pa naš direktor temu fakinu plačuje tako visoke honorarje za delo, ki ga sploh ne opravlja,« se je zarežal Rudi. »Zato, ker mu ga mladi lobist polovico vrača v gotovini na roko. Od kod pa misliš, da ima naš direktor denar za črnolaso in vse druge lepotičke?« »Tudi direktorjeva dolgonoga zunanja »svetovalka« za odnose zjav-nostmi ni nič boljša,« je zasikala Sonja. »Mesečno dobi petkrat višji honorar od moje plače.« »Sonja, kdo ti je kriv, da ti niso zrasle tako dolge noge kot njej,« se je zarežal Vili. »Verjemi, da mora tudi ona direktorju pošteno vrniti vse, kar od njega dobi!« »Najhuje pa je, da ima naš direktor po novem tudi »svetovalca« za plače!« je zgroženo nadaljevala Sonja. »Ta pokvarjenec za oderuško visok honorar direktorju svetuje, kako lahko goljufa delavce. Zaradi njega že pol leta ne prejemamo plač po kolektivni pogodbi, da o drugih kršitvah kolektivne pogodbe niti ne govorimo. Če bi ga dobila kje na samem, bi mu izpraskala oči!« »No, no, le počasi!« je energično dejala kuharica Špela in si roke obrisala v predpasnik. »Vsaka rit enkrat pride na kahlo. Tudi naš direktor in njegovi »svetovalci« bodo kmalu dobili, kar si zaslužijo!« »Kaj?« smo presenečeno vzkliknili v en glas. »Kdo pa jih bo ugnal v kozji rog?« »Moj oziroma naš svetovalec!« je odvrnila Špela. »Kaaaj? Kje pa si ti našla svetovalca? In kje boš dobila denar, da ga boš plačala?« smo bili radovedni še naprej. »Le kje? Na pomoč sem poklicala sindikalno službo pravne pomoči, ki za člane sindikata opravlja storitve brezplačno. Saj smo tukaj vsi člani sindikata, ali ne?« je zadovoljno dejala Špela in si pomela roke. »Našemu direktorju in njegovim svetovalcem se bodo zaradi tega, ker so kršili delavske pravice, kmalu tresle hlače. Če ne na pogajanjih s sindikatom, pa na delovnem sodišču!« Sin gre po očetovih stopinjah Za uspešne 6. zimske igre sindikata KNG Slovenije je bil med najbolj zaslužnimi predsednik organizacijskega odbora Vinko Permanšek, predsednik KNG v podjetju Johnson Controls -NTU v Slovenj Gradcu. Ker je tudi sam športnik, je v veleslalomu osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. Uspešen je bil tudi njegov sin Tomaž, tudi zaposlen v podjetju Johnson Controls - NTU, ki je v svoji kategoriji med več kot 100 tekmovalci osvojil odlično 5. mesto. Fotografija kaže, da sta bila z doseženim oba zadovoljna. Mnogi pa so se spraševali, kdaj bo sin boljši od očeta. T. K. Nesreča »Nezaslišano! Zvečer, ko sem se sprehajal pred blokom, mi je nekdo iz bloka vrgel pločevinko na glavo!1* »Kaj pa je bilo v njej?« »Nič!« »Ne mislim na glavo. Kaj je bilo v pločevinki?« Skleroza »Gospod psihiater, zadnje čase imam strašne težave s spominom, v se sproti pozabim.« »Koliko časa že opažate omenjeno težavo?« »Kakšno težavo?« Vroča ljubezen »Če bi vedel, da si nedolžna, ne b' bil tako grob.« »Če bi rekel, kaj hočeš, bi slekla hlačne nogavice ...« IZOBRAŽEVANJE št. 7/21. februar 2002 Naši seminarji so zanimivi V februarju je ZSSS izvedla dva enodnevna izobraževalna seminarja, mega, Spremembe in dopolnitve ZGD in ZSDU, je strokovno vodil Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS. V sebina seje nanašala na de-ntev in združitev kapitalskih družb, vodenje poslovnih knjig, pripravo, sestavo in sprejem letnega poroči-a- objavo letnih poročil, uporabo dobička in kritje izgube, pristojnosti skupščine in nadzornega sveta del-n'ške družbe, sestavo nadzornih svetov, spremenjene naloge sveta delavcev seminarja je sodelovalo dva- najst udeležencev (med njimi so bili predsedniki in člani svetov delavcev, delavski predstavniki v nadzornih svetih ter sindikalni predstavniki iz sindikatov podjetij iz Termoelektrarne Šoštanj, PUV Nivo Celje in Univerzale Domžale. Udeleženci so bili s seminarjem zadovoljni. Izven vsebine seminarja so se zanimali tudi za vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter delovne zakonodaje. Daje bil seminar zanimiv, kaže tudi udeležba nekaterih udeležencev na seminarju dober teden kasneje, 14. februarja. Seminar z na- slovom Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri deluje zadnji dve leti v naši izobraževalni ponudbi, saj je bil nov zakon o varnosti in zdravju pri delu sprejet že julija leta 1999. Udeleženci so se seznanili z evropsko zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu, z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu, pravicami in obveznostmi delavcev, nalogami sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter nalogami sindikata na tem področju. Navedenega seminaija seje udeležilo šestnajst slušateljev (med njimi so bili sindikalni zaupniki in člani svetov delavcev) iz desetih različnih družb (Termoplasti Piama Podgrad, Vrtca Velenje, Ljubečne Art iz Celja, TČR Dela iz Ljubljane, Termoelektrarne Šoštanj, Radenske Radenci, Javnega zavoda za zaščito in požarno reševanje Maribor, Maksimarketa Ljubljana, Občine Škofje Loka in Cementarne Trbovlje). Strokovna izvajalca seminarja sta bila Lučka Bdhm, svetovalka za socialno politiko v ZSSS, in Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS. V februarju smo dva seminarja izvedli po naročilu območnih organizacij ZSSS Velenja in Gorenjske. Več o tem prihodnjič. Vanda Rešeta Razpis seminarja Plačni sistemi in kolektivne pogodbe Seminar bo v sredo, 20. marca 2002, v Domu sindikatov, Dalmatino-4, Ljubljana, soba 16/1, od 9.00 do 16.00 ure. Seminar priporočamo sindikalnim zaupnikom in predsednikom sindikatov aružb in zavodov, zlasti pa sindikalnim predstavnikom, ki sodelujejo na Pogajanjih o kolektivnih pogodbah v gospodarskih družbah in dejavnostih. p°9oj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so |^gruženivZSSS. PROGRAM: ^ačni sistemi (Plačna politika kot sestavni del poslovanja in makroekonomskega oko-'le. plačni sistemi doma in v državah EU, podlage za določanje osnovnih P eč, 13. plača, profit scharing in stimulacije, stroški dela kot element poslovnega procesa, formule za usklajevanje plač, davki in plače). Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 12. marca 2002. Cena seminarja je 9000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki ter DDV). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 40." Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238, ali Ireni Prusnik, tel. 01/43 41 249; številka faksa je 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za seminar PLAČNI SISTEMI IN KOLEKTIVNE POGODBE Ime in priimek:........................................ Datum rojstva:......................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.......................... Naslov doma:........................................... kolektivne pogodbe Z ^akroekonomska politika kot osnova za kolektivne pogodbe, _ (tobana vrednost osnova za uravnavanje plač, kolektivne pogodbe s poudarkom na njihovih tarifnih delih (oblikovanje plač, __ bodatki, prejemki iz delovnega razmerja), _ Pomembnost dobre priprave na pogajanja z delodajalci, Premljanje izvajanja kolektivnih pogodbah v skladu s sprejetimi cilji. S,r°kovn/ izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS Naročilnica Naročam Novo Delavsko enotnost, tednik Zveze svobod-Jn sindikatov Slovenije. Cena posameznega izvoda je 250 to-arJev, naročnina se plačuje vsake tri mesece. Naročeni izvod(e) pošiljajte na naslov: Zaposlitev (točen naziv in naslov družbe): Delovno mesto:.............................................. Davčni zavezanec: DA NE Davčna številka plačnika:................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:........................ Številka članske izkaznice:................................. Funkcija v sindikatu družbe oz. zavoda:..................... Predsednik sindikata družbe: DA NE Sindikalni zaupnik: DA NE Drugo (navedite):..................................................... Žig in podpis odgovorne osebe: Naročnik: (naslov, davčna številka) Pi!?°|ni®no naročilnico pošljite na naslov: „ __ asedstvo ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97 Kraj.................... datum Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. laenotnosi n J____št. 7/21. februar 2002 NAGRADNA KRIŽANKA DOMAČA ŽIVAL, KI LOVI MIŠI ZVEZDA V ORLU (IZ ČRK: TIARA) Nova Delavska '1 enotnosti ZNAČIL- NOST, POSEBNOST (REDKO) OSEBNI PODATKI LESKOVAR OKONČINA STAR SLOVAN PODENJE S PIJAČO KLADA PISATEUI-CA PEROCI OSKAR DAVIČO ANTON INGOLIČ ŠTIRI- KOTNO OBTESANO DEBLO MUSLIMAN. POZDRAV DEL DREVESA NAMIZNA IGRA PEVKA VRČKOVNIK POGOVOR.: VRSTA KRAJ PRI TREBNJEM UUDSTVO V LAOSU STANE MANCINI ZADNJE PREDIVO, TULJE (ZASTAR.) PRISTAŠ CIONIZMA DOLŽNOST, OBVEZ- NOST UMETNO USNJE SATIRIK BUCHVVALD IRIDIJ PEVEC PLES- TENJAK KONIČASTI KONEC ORODJA ZA ROČAJ MAMA ALBERT LIKAVEC DEL NOGE ZNAČIL- NOST NAMAKAL- NEGA PRIMA- BALERINA PAVLOVA MRZLA PUACAIZ VINA, SADJA IN SLADKORJA PRIMOR.: BABICA POVRŠINA OSMIJ RASTLINA S SULIČAST. LISTI MESTO V PIEMONTU V ITALIJI RADKO LORBEK PLUG. (STAR.) ŽARGON: GLASBENA SKUPINA ORANJE (ZASTAR.) DRŽAVNA ZALOŽBA DELEŽ STARŠEV OTROKU RIBIŠKA PRIPRAVA OSJE GNEZDO ETIOPSKI KNEZ VOJVO- DINEC PRIPADNIK INKOV TANTAL ALUMINIJ AM. FILM. IGRALEC LADD SOL OLJNE KISLINE SALT LAKE 2002 ŽENSKA V ILEGALI JELKA (STAR.) SRBSKO MOŠKO IME KDOR NASTOPA V KABARETU LEDVICE IVO SVETINA NEUMNO GOVOR- JENJE ODOUN - RASTLINA S SULIČASTIMI USTI IN TEMNO RDEČIMI CVETOVI; MISOPATES ITAL. FILM. IGRALKA MAGNANI PRIPAD- NIK SKITOV , jr ; _ GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 7 (21. 2. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena,5X)lja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka* 4. marca 2002. Pravilna rešitev gesel iz 5. številke Nove Delavske enotnosti: 1. SAP LAKE CITY, 2. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, 3. JEZERO. Nagrado 5000 to-laijev prejme Mojca Hajdnik, Pot na Fužine 19, 1000 Ljubljana.